Dne 22. jannarja t. 1. ob 6. nri zjutraj je zatisni! oči eden najznamenitejših papežev v zgodovini. Njemu je bilo usojeno, da nastopi naj višji položaj, prestol sv. Petra, takoj po izbruhu svetovne vojne, ki jo je obsodil s svojo prvo uovemhersko okrožnico 1914. leta. Nato je podal sedem mirovnih izjav ter povzdignil Svoj glas za človeško postopanje z ujetniki, bolniki in invalidi.
Po vojni je nastopi! za razorožitev in zmanjšanje stalne \ oiskc ter za poravnavo sporov mirnim potem. Sv. Oče je bil rojen kot Jakob Della Chiesa 21. novembra 1854 v majhnem mestecu ob Genovi. Za papeža je bil slovesno kronan 6. septembra 1914. Njegovo delo in požrtvovalnost je najlepši okrasek kr,.tki dobi njegovega dnšnopastirskega vladanja.
Naj v Bnrgii*tf počtea5
lili			H
Oglasi: Y2 strani din. 250’—, V4 in Vs sorazmerno; manjši: nnn 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. y besedilu mm din. 1.—. Koristonosna društvena priobčila 30% popusta. Pri večkrat.aglaševanju znaten popust,
Naročnina se plačuje vnaprej in stane mesečno din. 1'50; polletno din- 8'— in letno din. 15"— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-Ijatvenanaslov lista,.Sedanjost”. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu.
Basmere is B©lgai*5ji.
Pod tem naslovom je g. Protič napisal daljši članek in sicer popolnoma s stališča srbske miselnosti. Razlogi. ki jih navaja, nikakor niso taki, ki bi izključevali stalno usmerjeno približevanje obeli sosednih držav. Povojna sovražnost, ki je posledica grozot, več ali manj lastnih vsem vojskujočim se narodom, je sicer razumljiva, /> državnega stališča pa naravnost škodljiva. Tudi italijanski narod. zKst.i severni del apeninskega polotoka, je sovražil Avstrijo, kar pa ni oviralo službene Italije v njenem tridesetletnem zavezništvu. Ako v g. Prntičevem članku zamenjamo imena, dobimo približno isto sliko o Srbiji in Srbih, kakor jo je on nameraval predočiti nam o Bolgariji in o Bolgarih čemu torej toliko sovraštva? Ali ni pametnejše pozabiti medsebojne-grehe in živeti v miru. kot. p,a podžigati že kolikor toliko utišane strasti? Nekdanji bolgarski program je danes z ruskim imperijalizmoui vred pokopati in ms m ne mot e škodovati. Uresničenje bolgarskega ideala „f:eh morij“ pa naj izvrši Jugoslavija v okvirit svojih mej.
I>a je slovanska kri bolgarskega nat oda močno pomešana z dl ugorodnimi plemeni, lega ni kdo ne taji. Pa Midi Belgrad je pred kakimi 70 leti imel Grke na čelu svoje občine iu turško vojaštvo, kar »pričujejo današnje cincarske, rodbine, ki so po večini zavladale nad srbskim ljudstvom, a da ne računamo Rumtine. Ivucovlake. Arnavte in cigane. K tem prištejmo še španjoUke Žide. Tinke in Macedoncc sploh.
G. Protič pravi. Češ, da se bolgarsko ljudstvo v politiki zelo malo upošteva, ker ima vso vlado v rokah ..gornji sloj'- naroda. Ž- leli hi. da nam g. Protič pove. v čem so razlikuje srbsko ljudstvo v tem oziru od bolgarskega- Mar ne vsiljuje peščica bel* grajskih ,,porodičarjevu svojo nasilno voljo
hrvatskemu in - slovenskemu politično zrelejšemu ljudstvu, ki s,- obupno brani proti tej samovolji, pod katero — morda nesvesno — trpi tudi sibsko ljudstvo?
Ako se bolgarskim politikom pripisuje „istočria miselnost. . . . vsled dolgega suženjstva in bližnjega sosedstva s Turki", velja to tudi za srbske politike. Ako bol garski politiki menjajo svoje vloge napram trenutnemu položaju, so to mora trditi tudi o srbskih politikih. Dokazi so na dlani in gg. Protič in Pašič n Go najzadnji. Sedanja vloga g. Protiča je sicer hvalevredna in gre v glavnem za tem, da so pridobi Hrvate in Slovence, za velesrbsko politiko dočim bistvene razlike s Pašičevem mišljenjem niso vidne, vsaj izražene niso jasno. Tudi srbski politiki so torej to ..večkrat deiali in sicer uspešno (žal!) delali". „Zato moramo biti previdni da se poslužimo besed g. Protiča ----- posebno pa Hrvatje in Slovenci in gledali v prvi vrsti na narodno in državno korist" tn ne slepo zaupati podlemu plemenskemu čokorilovst v n
G. Protič pravi, da v Bolgariji ni niti sledu demokratizma in svobode. Kaj je g. Protič mar pozabil, kako je skoraj z istimi besedami nedavno ožigosat sedanji policaj-demokratski režim pri nas? V Bolgariji je padel kot polit črna žrtev notranji minister. Saj se je pri nas toisto zgodilo. Zapori, batine in politični uboji so tudi pri nas. Bolgarski polkovnik At.anasov je ubil tri policaje, pri nas pa je polkovnik Vašič izvršil poskus goljufije nad državno blagajno. At.anasov je pobegnil. Vašič pa se sprehaja po belgrajskih ulicah . . .
Pezdir v očesu svojega bližnjega je lahko opaziri. bruno v lastnem očesu pa ne vidimo!
Te .razmere niso torej nit; bolgarske, ni i srbske pač pa skupne z eno besedo bulkanske razmete. Nje odpraviti kat Čez noč je nemogoče, pač pa se da omejiti ta
bolezen, ki potrebuje postopnega zdravljenja" Zapirati oči pred temi dejstvi, je nezdravo, dajati potuho, pa naravnost škodljivo. Vse žrtve in strašno trpljenje Slovencev in Hrvatov v takih razmerah ne bo odpravilo te rakrane na bolnem državnem organizmu, še manj pa — amputacija. Taka amputacija lahko povzroči krvavitev tudi močnejšemu.
Zato je edino, pametno in umestno, pa tudi zdravejše. da se. balkanske razmete kolikor mogoče omeje. To pa se da doseči edino potom avtonomnih celic v državnem organizmu. Avtonomija pokrajin je edina rešitev iz tega neznosnega stanja. ..Istočna miselnost" potem centiahzma no sme več zastrupljati niti srbsko-bolgarskega razmerja, niti zdravih delov naše države, ki potrebuje prijateljev na zunaj in bratov (ne gospodarjev!) na znotraj! Tej balkanski miselnosti treba podrezati življenskih snovi! In ko se prej ali slej tudi srbsko in bolgarsko ljudstvo zave svojih dolžnosti in pravic, ho tudi la bolezen odstranjena in Jngos’avija bo vladarica .treh morij", ob katerih bodo živeli s svojim življenjem, brez vsiljene jim tuje nadvlade v pravem bratstvu Srbi, Hrvatje, Slovenci in Bolgari.
Dopisi.
Mirnaaač. Nedavno je imela tukaj shod samostojneška stranka. Na shodu, ki se ga je udeležilo pol „ducata" njegovih kimavcev je z medom namazano govoril posl. Majcen. Njegove sladko besede so učinkovale tako neprijetno, da se taj hodi j-.' samostojneži s klaverno prihuljeno glavo okrog. Dobrega jim pač ni'mogel povedati, lažem pa nikdo več ne verjame. Pred dobrim letom, pred volitvami, je predsednik samostojnežev, Anton Slak. govoril kmetom, češ. zdi užitno se in kot en mož izvedimo našega poslanca, ki ' bo /a nas delal, ko pa bo izvoljen. g.e. pokličemo med-se in predenj položimo krožnik.
„Na krožnik — tako je govoril Slak — bomo položili vrv. revolver in velik nož. pa mu bomo povedali: poglej, kaj te čaka. če no boš za nas delal: vrv, da se obesiš, revolver, da se ustreliš i/i nož, da se zakol ješ u — Sedaj pa vprašamo Slaka in njegove; ali ste storili, kar ste govorili, ali vas uboga vaš poslanec, ali vas sploh posluša? Ali dela za vas? To vas vprašamo mi, kmetje. Majcen in Pucelj se brigata za vas toliko kot za lanjski sneg in vi pa skačete in plešete. kakor ta dva piskata. Še parkrat boste poskočili do 'davkarije, pa vam bo sape tudi pri žepu zmanjkalo. Na shodu že niste imeli sape, da bi povedali Majcnu in Puclju, kar jima gre. zdaj se pa kislo držite, kakor bi vam kokoš kruh pozobala, pa vam ga ni kokoš ... to dobro veste. Krožnik pa kar shranite za drugo priložnost, saj Pucelj in Majcen se zanj niti ne zmenita ne. Tako- vam sporočamo mi kmetje, ki vam hvala Bogu nismo nasedli,
Gospodarstvo.
Premoženje Kranjske dežele. Pod Avstrijo je imela Kranjska svojo avtonomijo in lastno premoženje. To premoženje je upravljal deželni odbor v imenu in po vodilih deželnega zbora. Ko je Avstrija razpadla, je postala Kranjska dežela samostojna kakor Češka in v»>e druge kronovine. Pravilno bi bilo ta čas, da bi se bil sklical deželni zbor, ki bi bil .sklepal o tem, kaj naj se za n>prej zgodi. Starejši so to tudi zahtevali, pa na novo osnovana narodna vlada, tega ni storila, ampak je sama združila vse slovenske kraje v eno celoto brez zastopstva. Stari deželni odbor je še posloval dalje pa ne več kot. mandatar kranjskega deželnega zbora, ampak kot odsek narodne vlade; mesto .»eželnega glavarja je zavzel deželni predsednik. V tem <času narodna vlada ni ničesar ukrenila, da bi uredila avtonomno gospodarstvo Kranjsko, Štajerske in Koroške.
Nastopila je nora doba: „ujedinjenje Slovenije s Hrvatsko in Srbijo v skupno državo .-HS ali Jugoslavijo/' Tudi to uje-dinjenje se je izvršilo brez zastopnikov naroda; — ,narodno viječe" v Zagrebu niso tvorili izvoljeni poslanci. — Skušnja
Vaška politika.
(Dalje.)
Janez: Zakaj je „za nosove vlekel * ? Kaj boš tisto govoril. Pucelj je že dobro za kmeta govoril.
France: I, kaj se boš jezil, mar povej, kaj je rekel.
Janez: On je rekel, da gospoda ne bo več kmeta komandirala in da ne bo več kmetu cene predpisovala. Gospodi jo s pestmi grozil, nas kmete pa je pozdigoval do nebes. Res, krasno zna govoriti. Oh. veš France, ko bi ga ti slišal, bi ga kar zamaknjeno poslušal.
France: Torej zna „farbat“.
Janez: Zakaj „farbat“? Povedal je, kar je res.
Franca: Ali pa so vas kmete kaj polivali z gnojnico?
Janez: Le naj bi kdo podstopil!
France: Za«tav pa vam vendar niso razobešali ?
Janez: Zakaj ne? Vse je bilo v zastavah.
je pokazala, da se je ta velevažni kot a k napravil brez zadostnih garancij. Kar zdaj bridko čutimo* Da se v teh okoliščinah za avtonomno premoženje posameznih kronovin ni nihče posebej brigal, je razumljivo. Ker pa je Slovenija ohranila potem ..ujedinjpnja" nekaj avtonomije v svojih poven.iištvih, je tudi še to kronovinsko imetje ostalo v ni«ni upravi. Zdaj je bil pa že zadnji čas to zadevo urediri in zasigurati, da tudi zdaj ni tega storila avtonomna vlada, pač pa je cela stvar viseja v nekem nejasnem in negotovem stanju.
Prišla je ustavodajovna skupščina; tukaj je bil čas in kraj poskrbeti za varnost in pravo uporabo deželnega premoženja, pa to se tli zgodilo. Demokrati in samostojn«ži so glasovali zoper avtonomijo in tako izdali deželno premoženje, naši ljudje pa tudi niso prišli do tega, da bi bili spravili potrebne določbe v te ustave.
Po novi ustavi~so vse zgodovinske pokrajine odpravljene z vsemi pravicami in nepravicami in na njihovo mesto' stopijo „oblasti“. Te „oblasti“ še niso osnovane, vendar že imamo namestnika kot načelnika vlade, ki je uradnik; ravno tako so vsi oddelni predstojniki državni uradniki. Vsa avtonomija je prenehala. Kaj bo zdaj z deželnim premoženjem? — Ta vlada je takoj razpustila samostajno upravo deželnega premoženja in združila njene posle z oddelkom za politično upravo, le 4 ali 5 mož je sama imenovala v „sosvet/ dotičnemu uradniku. S tem je zadnji sled avtonomne uprave izginil. Vso krivdo za to škodo nosijo demokrati in samostojneži, ki so vse te ukrepe sprožili, ali pa odobrili.
Kolikor se more spoznati so višji vladni krogi tega naziranja, da je vse premoženje prejšnje avtonomne kronovine Kranjske prešlo v državno last — po katerem pravu? — Jure revolutionis — pe prevratnem pravu, pravijo. — Ali je to nazi-ranje pravo? Nam se zdi, da ni pravo. Treba je dobro ločiti imetje prejšnje države Avstro-Ogrske in premoženje kronovin stare države. Kar je bilo državnega ali cesarskega imetja v teh deželah, Štajerski. Koroški, Kranjski, to je postalo po ujedi-njenjn samoposebi državno premoženje države SHS. imetje starih kronovin pa ne
France: To je pa čedno. To pa ne gre skupaj. Ali so bile res zastave?
Janez: Z vsake hiše po ena.
Lojze: Z nekaterih hiš celo po dve.
France: Ali si bil ti. Jane/4 v mestu ko je bil katoliški shod ?
Janez: Seveda sam bil.
France: No, kaj si pa videl?
Janez: Same kmete pa ..farje11.
France: Kaj pa zastave ?
Janez: Pa res ne vem, če so bile. Zdi se mi, da sem jih videl en par, tu pa tam katera.
France: In ti. Janez, se še upaš trditi, da Slovenska ljndska stranka in duhoščina z gospodo drže?! Saj še zastav ni gospoda privoščila kmetom, pristašem SLS. Vi ste pa zabavljali čez gospodo in jo kar pobijali z besedo, pa so vam vendar razobesili v mostu zastave. Vaši poslanci napovednjejo križarsko vojsko gospodi in ji prerokujejo pogin od gladu, vam na čast pa kar tekmujejo in vas hvalijo kot može. In vendar je gospoda z vami in ne z nami. ^
tako. ker so po tem ujedinjenju ostali v \’eijavi stare postave in stare razmere. Posamezne dežele so ostale še nadalje kot. juridične osebnosti z lastnivn premoženjem, katero upravljajo deželni odbori ?ili njih postavni namestniki. Ti ljudje morajo voditi upravo v zmislu določil prejšnjih deželnih zborov, dokler se postavnim potom ne reši to vprašanje ne samo za Kranjsko, ampak tudi za Štajersko in Koroško, kolikor jih je v naši državi.^Vse slovensko časopisje, vse organizacije in sploh vsa naša javnost bi morala biti na jasnem, kako je s tem premoženjem in kdo ga bo užival. To vprašanje je velikega gospodarskega pomena v sedanjem času. Centralizem nam .-lovencem ni prijazem. ako ne bomo sami zase poskrbeli. bomo ostali sirote, kakor smo bili že v preteklosti. Pa država tudi ne bo mogla izdatno podpirati naših kulturnih potreb, ko bi tudi imela dobro voljo, ker ji ne dostaja sredstev. Ne smemo prezreti tega, da gre državno gospodarstvo rakovo pot, kar se jasno vidi na stanju naše valute, in v teh razmerah kmalu ne bo moč več najti denarja za najpotrebnejše reči. Če država ne bo mogla, kdo naj prevzame to breme? — Dežalno imetje naj se ohrani za take namene.
Jugoslovanska trta. IV. točka: „Razmerje med škodo povzročeno po oidijn in peronospori. Iskušnje o najuspešnejem pobijanju teh bolezni. Borba z grozdnim sukačem kjer se pojavlja/
R e z o 1 u c i j a: a) „ Konf*r&nca konsta -tuje, da ostane — z ozirom na iztečene izkušnje — kot glavno sredstvo proti peronospori slej ko prej modra galica v dozi 1—2°/o' proti oidiju pa lino zmltrtK) žveplo; z ostalimi sredstvi pa je izvesti nadaljne poskušnje.
b)	Konferenca 'smatra potrebnim, da izposljuje ministerstvo za kmetijstvo čim-boljšo izdelovanje modre galice v svojih tvornicah v Koprivnici in v Celju. Galica mo.ia vsebovati na j matije 98°/0 čistega bakrenega sulfata in se mora prodajati za konkurenčne cene. Ravno tako se mora izposlovati, da -uprava državnih monopolov organiznje pri tobačnih tovarnah v državi izdelovanje nikotinskega ekstrakta v koncentraciji od 45°/oi tako,*da bi se pri uporabi
Janez: Za vraga J Potlej pa nas prav nesramno sleparijo.
Janez: Vas že lahko, ker ne mislite s svojimi možgani.
Jan e h: No to pa res nisem mislil, naak! Zdaj se mi je pakar zasvetilo v glavi. Zdaj šele razumem, zakaj so me v Novem mestu gosppski dedci tako hvalili in me imeli za zelo učenega, ko sem čez far . . ., hočem reči 1 čez duhovne zabavljal.
France: Počasi boste že k pameti prišli, samo če ne bo že prepozno.
Janez: Teh sleperjev od zdaj kar ne bom mogei videt več.
Jože: Ha, ha, ha! Janez je postal „kre-likarc“.
Janez: A tako?! Zdaj šele vem. Ko pride človek do resnice, potem mu pa pravijo „klerikalc“. /
Jože: Krelikarc si, pa je, kaj bi ongavil.
Janez: Do sedaj sem se sramoval tega imena, odslej pa bom ponosen nanj.
(Pride Se.)
tega sredstva vzela doza 20 na 100 litrov tekočine.
c) Istotako smatra konferenca potrebnim, da se sredstva za pokončevanje rastlinskih škodljivcev sploh stavijo pol dižavno kontrolo
V. točka: „Pregled in organizacija vinarskih šol in pouka o vinarstvu1*.
Rezoluci j a: „a) Ker v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini ne obstoji nobena vinarska šola. se predlaga, da se šola katera je obstajala v Splitu takoj obnovi, in sicer v zvozi s kakšnjin kemičnim preskuševališčem.
b) Prirejevati je čimveč praktičnih tečajev na šolah, posebno kletarskih ter predvideti za to potrebna sredstva v proračunu.
c) Organizirati je čim bolje potovalni pouk v vinogradništvu in kletarstvu.
d) .Skrbeti, da se opuščene enoložke šta-cije čim prej e obnove, da zantorejo vršiti svojo nalogo,'a kjer jih ni in so potrebne, osnovali je nove.
e) Državne nasade je razširiti na večje površine, da zamorejo zadostiti vsem povpraševanjem po vinski lozi. Najmanja površina matiČnjaka naj bo 10 ha. 01 tega so izvzeti samoupravni trtni matičnjaki. Kje naj se osnujejo taki nasadi odtujuje se po utemeljevanju strokovnega oddelka ministrstva in strokovnjaka one oblasti, kjer se namerava matičnjak osnovati.	■	•
f) Na drž. nasadih je uvesti intenzivni pouk o kletarstvu' z osnovanjem male vzorne vinske klet? pri vsakem nasadu, kjer to razmere dopuščajo.
g) Zainteresirati je privatne vinogradnike da i oni osnujejo matičnjake. ki stoje pod kontrolo drž. strokovnjakov. Nikdo tie bo smel trgovati s trtami brez izrečnega dovoljenja oblastnih strokovnjakov".
IV. točka: „Statistika vinogradov in proizvodnje vina v vsakej pokrajini. Pospeševanje obnavljanja vinogradov (kredit, oprostitev davkov, podelitev s trtami, pouk ljudstva it,d.)M
R e z o 1 u c i j a: „a) V spoznanju, da so statistični podatki iz vinogradništva pri odseku za statistiko poljedelskega ministrstva netočno sestavljeni, konstatnje konferenca. da je potrebno, da se oni bolj točno zbirajo in urejujejo, in sicer s sodelovanjem strokovnega osobja iz cele države, tako, da se žnjih da posneti
1.jsplošna površina vinogradov na ame-riškoj in domačoj, lozi in proizvodnja vina:
2. da se na kmetijskih zavodih in nasadih vode natačni zapiski o proizvodnji in odstotku prijemanja ključev, korenjakov in cepljenk, kakor tudi, da se točno določijo stroški obdelovanja vinogradov po hektarju;
3. da se ti podatki od časa do časa objavijo.
b) Konferenca misli, da se mora v zakon o poljedelskem kreditu sprejeti specialne odredbe, glede oovolitve kredita vinogradnikom, kateri hočejo svoje vinograde izboljšati ali obnoviti in po katerih bi dobivali sorazmerno večja posojila z nižjo obrestno mero.
c) Da se naprosi ministerstvo za šume in. rude, da olajša vinogradnikom canejo nabavo lesa za vinogradsko kolje iz državnih in samoupravnih gozdov, kakor tudi, da ukrene, da se .prazni kompleksi drž. ali občinskih zemljišč blizu vinogradniških centrov, zasade z, akacijo v svrho zalaganja
-vinogradnikov s.koljem.* - .(Konec.sli jedi.)
Tedenske
V pondeljek, 30. jan. bo ob 9 uri v kap. cerkvi sv. maša zadušnica za rajnega sv. Očeta.
Voditelji ljudskih strank zastopanih v Jugoslovanskem klubu, so imeli 15. t. m. sestanek v Zagrebu. Dr. Korošce je poročal o notranjem iy zunanjem položaju. Nato je predsednik brv. ljudske stranke St. Barič govoril o dosedanji in bodoči politiki ljudske stranke. Sestanek, na katerem je govorilo še več drugih govornikov, je trajal cel dan. Zlasti govori lirvatskih kmetov Luke Baričiča in St. Jelakoviča so bili burno pozdravljeni. Jelakovie je zaključil svoj govor, da edino krščanska politika Krekovih učencev more izvojevati boljšo bodočnost našemu ljudstvu. Vsem našim poslancem se je izrekla popolna zaupnica in pooblastilo Jugoslovanskemu klubu, da skupno z vodstvom ljudske stranke nadaljuje boj za ravnopravnost Hrvatov in Slovencev, vseh slojev in ver.
Županska zveza je priredila poučni tečaj v Celju ob obilni udeležbi županov in obč. odbornikov. Tudi vlada je pokazala svojo naklonjenost s tem, da je poslala dva svoja uradnika strokovnjaka, ki -sta predavala o občinskih zadevah. Enak tešaj se priredi v mesecu febru-varju tudi v Novem mestu, nakar že danes opozarjamo, da se župani in	obč.	odborniki	pripravijo z	vprašanji v tej ali	oni	stvari, ki	jim je
nejasna.
Za vojaške novince so se zavzeli pri vojnem ministru naši poslanci Stanovnik, Brodar in Nemanič tur zahtevali, naj se ne prevažajo vojaki in odsluženi vojaki v tej hudi zimi v nezakurjenih živinskih vozovih.
Glede vozov na peresih (fedrikj-je finančni minister odgovoril posl. Nemaniču in Stanovniku, da so	samo tisti vozovi	na	peresih oproščeni
vsake	takse, ki se rabijo	tudi	za prevoz	hrane,
mleka, zelenjave itd., vendar pa je tudi te vozove treba priglasiti.
Podporo za pogorelce je poslanec Nemanič pospešil tudi pri pokrajinski upravi in je obljubljeno, da se v kratkem izplačajo, posebno OsojniČanom, ki ž,p dolgo čakajo. — Tudi glede podpore obtinam, prizadetim po toči in suši je posl. Nemanič ponovno zahteval odgovor. Ujiati je, da bo .poljedelski minister končno ugodno rešil to stvar.
Posl. Roškar je posredoval pri vladi radi nabave modre galice, ki bi se mogla izdelovati v večji množini v naši državi, ker imamo dovolj bakra v srbskih rudnikih, (ki so pa v francoskih rokah! — Op. ur.). Na ta način bi se cene galici lahko znatno znižale.
Poslanec Nemanič je imel v Podzemlju prav dobro obiskan shod. Ljudstvo je tudi tu spregledalo in izreklo zahvalo in zaupnico gosp. poslancu. — Isti poslanec jc končno po velikem trudu iu času izposloval, da se izplača že davno dovoljena pomoč pogorclccm v Osolniku.
Posl. dr. Gosar je zahteval zgradbo stano vanj za trboveljske rudarje, točno izvršitev delavskih pogodb in socializacijo rudnikov.
Bivši samostojnež Kuralt je javno očital poslancem Majcnu, Ureku, Mermolji, Kušarju in Drofeniku, da so prejeli od dr. Žerjava K 400.000.
— „Kmetijski list“ pravi, da bodo ti poslanci tožili. Drugega jim ne kaže kot uspešna tožba ali pa nositi pečat prodaucev.
Posl. dr. Deželic (Jugoslov. ivlub) je v, parlamentu naglasil, da treba pod „hrvatskim vprašanjem" razumeti tudi vprašanja Vojvodine. Slovenije, Macedonije in Bosne ter zahteval za vse te pokrajine najširšo avtonomijo.
0 železnici in železničarski pragmatiki je vložil poslanec Deržič interpelacijo. Ko je pa prometni minister hotel odgovoriti na interpelacijo, poslanca Deržiča ni bilo nikjer. — Stvar na-rodno-socialnih železničarjev je, kako bodo pogledali svojega zastopnika, ko pridejo skupaj.
Protič jo imel svoj prvi političen govor v tem parlamentu. Zavzel se je toplo za Hrvate in Slovence in končno izjavil, da noben prometni minister ni bil boljši kakor dr. Korošec.
— Tudi dr. Kukovec se je oglasil k besedi. Izjavil je, da je Slovenec in kot tak ničesar ne zahteva, ker Slovenija je prcnašičena s svobodo in med Slovenci vlada največje zadovovoljstvo. (Smeh y. zbornici). — Kdo se ne bi smejal?!
Petdlnarskl bankovci bo ie vedno v polni veljavi.
Prejeli smo: „IJoslal sem nekaj za sklad „Sedanjosti*. Radi svoje revščine se na list nisem nameraval naročiti. Pomislite: fara je majhna, temeljno plačo 2000 K mi je vlada ukinila še pred poldrugim letom ter 500 K dra-ginjske doklade mesečno! Ali Vaša vnema za dobro stvar — me je premagala. Pošiljam Vam naročnino za pol leta. Več ne morem. Vi boste — tako upam — še mnogo storili za tužno Jugoslavijo. Bog Vas podpiraj!" — Tako piše revež, kakršnih je sedaj na tisoče med slovensko, idealno navdušeno narodno duhovščino. Oast in hvala vsem tem in enakim, ki znajo ceniti delo in žrtve! Bog jim povrni! Koliko pa je takih, tudi med kmetskim ljudstvom, ki bi mogli in morali podpirati naš list v korist naše skupne stvari, pa se ne zganejo! Oh, koliko več je vredna drobtina reveža, darovana v korist dobre stvari, kot zakladi bogatinov, ki nikomur ne prinašajo haska! Ko bi videli delo in žrtve urednika, ki v pozuih nočnih urah skrbi iu misli za svoje ljudstvo, morda bi se zgenili.
V proračunskih dvanajstinah je tudi postavka o takozvanih konfidentih, t. j o ljudeh, ki za par krone nagrade preže na vsako besedo svojega bližnjega. Smo pač pod policijskim režimom! Mnogo jih jc, ki nas spodbujajo z očmi, s stiskom roke na samem, na ulici pa obrnejo glavo v stran. Če komu ponudimo oglas v našem listu, najde vse polno izgovorov, da se izogne vohunom in vohunom konfideutov. Možat nastop povsod in krepka, odkrita agitacija za dobro stvar bi marsikaj spremeuila. Ljudje pa se boje žrtev. Zato nam pa gre tako, kakor gre. Brez žrtev ni zmage !
V zakonodajnem odboru je bil sprejet zakon proti draginji, ki pa ne bo dosti pomagal, ker bodo oderuhi tudi v bodoče navijali cene. Z odpravo občinskih sodišč, kamor so se vrinili razni verižniki, seje sklenilo odpustiti vsem prestopnikom prisojene kazni. Proti temu je dr. Si-mrak protestiral, kor so reveži itak že plačali prisojene globe. Med njegovim govorom je znani Drofenig zaklical, češ, da so bili celo „ Šuštarji* v občinskih sodiščih za sodnike. Dr. Bini rak je ostro zavrnil tako nesramno smešenje obrtnikov. Tu se vidi kakšni prijatelji obrtnikov in kmetov so samostojneži.
Čedno sliko o razmerah v naši državi pri-občuje „Obzor“. 1. Žendar je ustrelil siromašnega dijaka in truplo skril na planini Svinjača j Bosni; 2. v Martinjaki vasi pri Sisku iztirja-vata protipostavno orožnik in župan vsoto 50.000 kron kot kazen, ker se nekateri kmečki fantje niso odzvali na orožne vaje; 3. v Sarajevu so zapletene vojne in civilne oblasti v neko umazano afero s čevlji; 4. pokrajinski namestnik v Sarajevom je moral odstopiti, ker je z radikalcem dr. Srškičem neopravičeno potrošil nekaj milijonov, namenjenih invalidom; 5. nihče ne ve, ali naj plača davek na poslovni promet ali ne, ker finančno ministrstvo pravi, da jc odgo-deno vprašanje, službeno pa se zahteva plačilo; 6. finančni minister jc zagrozil, da bo zaprl zagrebško borzo radi nekih nepravilnosti, dan poprej pa je voditelje borze odlikoval. Itd. itd. itd. — Te razmere so še slabše, kot pa jih opisuje g. Protič pod naslovom „bolgarske razmere" in radi teh razmer zahtevamo avtonomijo, da ne bomo trepetali vsak trenutek pred nevarnostjo kuge zmešnjav, ki si ji pravi centralistična državna uprava.
Finančni minister zahteva zmanjšanje števila uradništva, Češ, bolje je imeti malo uradnikov, pa te dobre, kakor pa veliko slabih. «•— Novosadska „Zastava" pa to tolmači na ta način, da se odslovi iz državne službe vse nesrbsko uradništvo. Ker pa je premalo srbskih uradnikov, posebno pri pošti in železnici, se jih mora sfa-bricirati s strokovnimi tečaji ter jih sprejeti v službo brez drugih sposobnosti, glavno je, da so — Srbi. — To imate sedaj uradniki in učitelji, ki se pehate za centralizem! Na vratu vam visi § 76. gradj. čim. zak. Kdor ni Srb in ne zna poučevati otrok v služb enem jeziku, — na ulico!
Policajdemokratska „Riječ" napada finančnega ministra radi padanja denarne vrednosti ter zahteva, da se mora povečati kmetom davke. — Kaj pravijo samostojneži na to, kar zahtevajo njihovi prijatelji in gošpod&rji, ko je davčni vijak za siromašnega kmeta že itak prenapet?
SImna Jcrn^ ter dveh mklilA,top- k-kor poročajo Seljake Novinc«. Koliko fia euccv Brusa in Trčka. Ena slika nam pred- je pobitih, zaprtih m interniranih moz, zena m tavlja veliko moderno slovensko livarno in nje-. 0 10' se llf‘ ve. - Inko postopa centrali-
„Sloveiiec“ objavlja več zanimivih slučajev ovaduštva, s katerim je bil v neposredni zvezi posl. Majcen. — Za ovaduštva znajo samostoj-neži izrabljati svoje poslanstvo, za kmetske koristi p'a ne.
Socialna misel je izšla 15. t. m. in bo izhajala vsak mesec kot krščansko-socialna revija. Zastopala bo Krekove idaje, smisel temeljitega preporoda, gospodarsko in kulturno solidarnost na temelju krščanstva in delovala na pomirljivost narodov. Urednika sta dr. Gosar in Terseglav. Letna naročnina je 100 kron. — List toplo priporočamo.
Občinska uprava, glasilo Županske zveze za Slovenijo, je začela izhajati kot mesečna priloga „Domoljubu“. V njej najde vsak član Ž. Z. vse, karkoli potrebuje v svojem svojstvu kot župan ali občinski odbornik.
Krasne stenske koledarje nam je posiala tvrdka Anton Grdina v Clevelandu z lepo izdelanimi slikami, katerih vsaka zase predstavlja lep okrasek. Vsak mesec ima poseben list in drugačne slike. Tu vidimo pogrebe, s kakšno slovesnostjo so Amerikanci pokopali na francoskem bojišču padle naše rojake J. Žnidaršiča, A. Drenščeka in Jos. Kuharja-; dalje pogreb 5 Hrvatov, ki so se ponesrečili pri železnici, potem velik pogrebni spi1
Dostavlja veliko moderno slovensko livarno in njeno mnogoštevilno delavstvo v Clevelandu, dalje je naslikan močan pevski zbor Kat. pev. društva „Lira“. Tudi slike Ljubljane, Ribnice in Novega mesta, dalje Orlovskega tabora v Mariboru, načelstvo Orlov in druge slike iz domovine spričujejo, da g. Grdina v svojem domoljubju ni žalil truda in stroškov za tako lep stenski koledar.
Umrl je 15. t. m. g. Ivan Jakše, učitelj v Vranskem, brat g. Franca Jakše-ta, gostilničarja v Novem mestu. N. v m p.!
Naše poročilo o vseučiliščniku Bradaču, ki se je ponesrečil v Grosuplju, treba popraviti v toliko, da ni doma iz Semiča, temveč iz Podhoste pri Toplicah in da še živi. Sicer smo pa prvotno vest povzeli iz ljubljanskih dnevnikov.
Vsled odloka finančnega ministra so vse orlovske prireditve proste davka.
24 milijonov kron so poneverili trije carinski uradniki v liitolju. Storilci so prijeti.
Stoletnico rojstva svojega rovolucijonarja Bakovskega je bolgarski narod slavil 16. t. m. v veliko slovesnostjo. Rakovski je prvi dvignil zasužnjene Bolgare v boj proti Turkom.
Katoliški škofje zagrebški, ljubljanski in dja-kovački so bili 16. t. m/ [tri ministrskem predsedniku v Belgradu radi raznih cerkvenih vprašanj.
Kralj bo meseca februarja v družbi sPašičem obiskal Dalmacijo..-- Kraljeva poroka bo prvi dan pravoslavnih velikonočnih praznikov.
Znani Drcfeni-g se je v parlamentu povzpel do drzne trditve, da je samouprava, k; jo daje sedanja ustava, večja, kakor pa je bila v avstrijski monarhiji ter se izjavil za razkosanje Slovenije. Dr. liohnjec je tako hinavstvo odločno zavrnil in Drofeniga postavil na laž. Avstrijski deželni zbori so imeli pravico delati gospodarske in šolske zakone, jiova ustava pa nam vse te pravice jemlje. Glede razdelitve Slovenije pa je dr. liohnjec izrazil svoje obžalovanje nad Drofenigovo modrostjo. Nemčur in zastrupljevalec ljudstva z žganjem pač ne more imeti srca niti za kmeta, niti za slovenstvo.
Rumunski ministrski predsednik Take Jonuscu, ko je izvršil svojo nalogo in pripravil zaroko, je pri prvem glasovanju dobil nezaupnico. Na
njegovo mesto je prišel Bratiano.  Naš članek
o „Sinajski zvezi„ je bil torej točen.
Prečitajte ga še enkrat in potem zopet od začetka, nato pa mislite !
S to zvezo smo zavrgli slovansko, politiko, ker smo se združili z nasprotniki Rusije in Bolgarije.
„0bzor“ sumniči Slovence, Češ, da Slovenci pomagajo Hrvate posr-bljavati. Naj bo „Obzor“ prepričan, da hvala Bogu par prodanih v Sloveniji rojenih, liberalno-samostojm-ških duš še ne predstavlja Slovenstva.
V boju za avtonomistično Jugoslavijo
smo z vsemi avtonomisti eno.
Dva poštna uradnika Miloš Stanojlovič in Cedomir Stefanovič so ponoverili za več milijonov kron valutnih vrednosti v denarnih pismih. Sumi se, da je še več poštnih uradnikov zapletenih v to afero. — Kaj pravi na to ^astava" ?
Namesto umrlega Fran Piskat je poslanec SLS za skupščino Fran Žcbot, urednik v Mariboru,. Jugoslovanski zastopnik v Zjedinenih državah
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Načelnik odelka ameriške vlade k a vzhodno Evropo, Durand, je objavil svoje uradno poročilo o Jugoslaviji. V tem poročilu se zelo nepovoljno izraža o našem državnem gospodarstvu, ki je krivo, da vrednost denarja vedno bolj pada. Neka-
nujno opozarja, naj do konca junija t. 1. nihče tori trgovci (belgrajski še posebno) so na-
ne hodi v Ameriko, ker ga bodo ameriške oblasti pred izkrcanjem zavrnile, tudi čo ima kdo vizum ameriškega konzula.
V korist zgradbe katoliške cerkve v Belgradu
se je v.išil na Silvestrov večer obilno obiskan koncert z domačo zabavo. Qelo poslaniki tujih držav so bili navzoči. Čisti dobiček znaša več deset tisoč kron. — Kdor se zanima za društvo za zgradbo katoliške . cerkve v Belgradu, dobi pri uredniku Radeščcku, ki je bil član prvega odbora tega društva, pravila in vsa tozadevna pojasnila.
V Macetioniji je vedno siabše. Lansko leto je bilo tam porušenih in požganih v 132 vaseh 6344 hiš, 110 mlinov in 10 turških džamij (molilnic). Hajdukov in beguncev je nad 55 tisoč,
vopičili blaga na kredit, sedaj pa to blago ne morejo plačali. Inozemstvo izgublja zaupanje v sposobnost plačila. Ko je padanje dinarja bilo najhujše, je finančni minister vrgel na trg 500 milijonov novih bankovcev ter s tem še bolj poslabšal položaj. S tem pa draginja vedno bolj narašča in povišanje davkov ne bo moglo dohiteti višine draginje ker ljudstvo ni vajeno tako visokega neposrednega obdavčenja. Te „dobrote” nam je prinesla ustava in Pašičeva vlada! — Svarimo vse tiste, ki nameravajo oditi v Ameriko, naj se ne izpostavljajo raznim sitnostim in stroškom na slepo srečo, ker se pred julijem mesecem nikogar ne sprejme, kdor je rojen v krajih, ki so zdaj pod Jugoslavijo. V vsoh ameriških	pristaših so priseljeniške
postaje, glavna pa je v njujorškem pristanišču Ellis Island. Čim prispe parnik v pristanišče, pridajo zdravniki ia na ladiji pregledajo vse potnike, če so zdravi. Nato pridejo uradniki, ki preštejejo in pregledajo listine. Zopet drugi uradniki pregledajo še bolj natančno potnike drugega in prvega razreda, ki lahko takoj zapuste ladijo vsi tisti, pri katerih niso našli ničesar proti priseljeniškim predpisom. Vsi sumljivi in Vinska	kupčija	je	po	Dolenjskem	zelo	slaba,	potniki tretjega	razreda pa morajo na otok
Dolenjska	vina	nimajo	tržišč	in	redki	so	kupci	Island. Tukaj	se vse zdravniško pregleda
od drugod, ki se zanimajo za naša vina. Tu bo
zem, ki tudi pri nas uvaja macedonske razmere.
Pri odstopanju preko Albanije je šest vojakov napalo Arnante in dva ubilo. Komandant je nato pustil dva vojaka ustreliti, štirim pa je odštel vsakemu po 30 batin. JtHeogr. Dnevnik1* se zgraža nad tem in obsoja komandanta, ne pove pa, da je ta komandant bil g. Milan Pri-bičevič, ki je v ozkih stikih z organom črnorokcev.'
ICmetska
treba nekaj storiti. To pa tein prej, ker so tudi razna zadružna podjetja začela uvažati v Slovenijo banaška vina, da s tem še bolj pritiskajo na cene našega vina. Ljudje, zlasti revnejši, kakršnih pri nas ni malo, Čakajo kupca, da kupijo, žita in druge prehrane, toda vse zaman. Draginja vedno večja, cene vinu pa padajo. Kam to vodi? »Ljudstva se loteva obup in potrtost. In v tem obupu in v tej potrtosti, pije, pije zjutraj, pije opoldne pije zvečer, pije cele dneve in kmalu ne bo ne vina in ne denarja. Medtem pa se uvažajo banatska vina v Slovenijo po cele vlake ...	\
Zato predlagam, da Kmetijsko društvo v Novem mestu, kije začelo zopet datavati, vzame stvar v svoje roke, skliče dolenjske vinogradnike k posvetovanju ter s primerno reklamo opozori slovensko javnost na nevarnost, ki preti našim vinorodnim krajem. Naši poslanci v Belgradu naj pri vladi izposljttjejo prepoved uvoza banaških vin v Slovenijo. — (Op. ured. Na seji odbora KZ za novom. sodni okraj, ki lio v pondeljek 30. t, m. ob 10. uri dopoldne, se bo razpravljajo tudi'o'tej stvari, kako pomagati vinogradnikom.
Erisi|ew®
©8 j e
kupuje po naj višji dnevni ceni
lekarna Bergmanu v Novem mestu
in potem vsakega posebej izprašujejo, če zna pisati in katere jezike govori, poleni pa pregledajo listine, če odgovarjajo zahtevam zakona. Vsak potnik, okaterem se dvomi,, je zadržan. Kdor je zadostil vsem predpisom, je izpuščen v. Ameriko, kdor pa nima v eh pogojev, pa je določen, da se ga s prvim p mikom vrne nazaj, odkoder, je prišel. Začasno zadržani se še enkrat, pregledajo in se o vsakem posamezniku posebej sklepa. Vsak zavrnjen ima p.avico pritožbe, ki pa je redkokdaj uspešna. Zato ne nasedajte, agemtoiM, ker vam ne pomaga nobena prošnja!
V d o m o v i n o so se vrnili Iz Oa-nonsimrgha Jo< Bele v Potočarsko vas iz Pnebla Franc Pečnik v Turjak i/, Rock Springsu Jos. Ma-vrh v. Brusnice.
Umrl je v Led-ville Colo Franc Turšič iz Gradičča pri Želimlju pri padcu na železniški progi.
Gospodarska Zveza
r. z. z o. z. v Ljubljani
■IMiflBnBlIKHHHHianHIBBHI
H
9
'»I
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nas!,
fiovo mesto se priporoča.
Podr&ižni©a v ilcivem mestu
k&apuje p® naj višjih dnevnih ee* nah vse vrste poljskih pridelkov.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urodnik B’ran Radeščok.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mostu.