Katolišk cerkven Ust. Tečaj U. V Ljubljani 10. maliga travna 1866. MAH Kralj KasUstar. (Dalje.) V tem stopi pred kralja mališki kervin. Prevažno novico naznani: De viši božanstvo je sterl nek zločin . Ki žertvo bogovam tud brani. Vaj pride pred mene, kralj pravi na to. Ki naše nam skruni božanstvo sveto. Le koj mi ga sluga pokliči, De skaže, od kod mu je dana oblast, Nam treti bogove, katerim gre čast. Če upa. naj se opraviči. Približal se v kratkim je zmernih stopinj Popotnik v neznani obleki. Nadražene trume so derle za njim Enako narašeni reki. Oglušno se sliši od zad in od spred: Na oginj z zločinatn. ki bega nam red; Al straža jih zopet odpravi. Ko pride pred kralja. prikloni se tje. Kar sega narodov iztočnih je še. Ga v Krista imenu pozdravi. Mir duše mu sije iz jasnih očes. De. sveti pogum :vati jim uk zvelicanski? Ko zvedil sim take vesele vesti. Mi ni b'lo doma več ostati. Ter sklenem do vas. če mi Bog dopusti. Se z bratam Metodam podati. — Za blagor človeštva nadušen. prevzet. Pervaku sim cerkve razložil predmet. Kar v moje veselje pohvali; On sam je cesarju naznanil to reč. In tudi vladarju bilo jc to vse č. De pravo bi luč vam peržgal i. (K sJ.) Caslillmu iluhorslrn larantinske škofije pozftroe in blagoslov l (Razglas pogodbe.} (Konec.) To so poglavitne vodila, pogodbo prav razumeti, so splošne napotila, jo prav v djanji rabiti. Posebni nabadki posameznih členov, kakor tutli njena izpeljava po vsem zapopadku, pa pričakujejo še po-sehniga posvetvanja avslrijanskih nadškofov in škofov, in se bodo ob svojim času po dogovoru s cesarsko vlado razglasili. Dokler sc to ne spolni, Vam dam naslednje odkazc v imenu sv. Očeta in Xj. ees. veličanstva. tle se po njih ravnajte. 1. S pogodbo (koukordatam) je ti ose že na tista od k rit o ser č na edinost med deželsko in duhovsko oblastjo, ktera je potrebna k pravi sreči narodov. Oliranjenje te hlagrovite zveze iše, de vsaka teli dveh oblasti, kadar ji je druge potreba, k nji pri— bezi z zaupanjem, kakoršno izhaja iz nasprotniga spoštovanja: tle pa tudi vsaka teli oblasti, kadar ima kako naredbo storiti, ki je sicer v njenim lastnim področji, pa vender koristi druge oblasti zadeva, vselej popred drugi oblasti razodene in se po okolišinali z njo dogovori. S£. V okolišinali, ki zadevajo še ne prav določene ali ne čisto razvidne reči, se potrebna obravnava ne ho dajala naj nižjim cerkvenim in deželskim iiivdam. temuč sc bo meti škofijskimi predniki in tle-zclskimi poglavarji opravljala. S tem je vsim dekan-skim in duliovnijskim urcilnijarn odkazano (kakor je bilo že v škof. razgl. grud. 1S5,~> št. 2449 odme-njeno). vse enake primerljeje z natankimi razjasnili do školijstva odpravljati. ii. S členam \\l\. so odpadle dosedanje overc, ki so cerkvi kratile pravico, si lastnino pridobivati. S členam \\\. pa je ukazano, tle se cerkvene posestva brez privoljenja Nj. c. k. apost. veličanstva in sv. Očeta nc smejo ne prodajati, ne z znamenitnimi davki obkladati. Izpeljava te naredbe iu potrebne do-loeila v li reci sc bodo v prihodnjim zboru posvetovale. Ile zamore cesarska vlada vse skozi razviditi, kaj tle je cerkveno premoženje, je do dokončniga iiredcnja te zadeve ukazano: vse nove pridobitve d e ž e I s k i rn ti c z e I u i m o h I a s t n i j a m n a z n a n o v a t i. Posledn jič imam še neka j velevali in prositi, in to je na j potrebniši. Ker vsak dober dar izhaja od zgorej, od Očeta svitlohe, in ako tiospod nc zida hiše, zidavcl zastonj zidajo, škofje pa so povabljeni de bi se posvetovali zavolj noviga vsianov Ijenja eerkveniga življenja in djanja v katoliških deželah naše velike in lepe Avstrije, in tle bi ga povzdignili na podlagi pogodbe. torej molite, ljubljeni bratje! s svojo verno občino za svoje zbrane očete, tle hi sv. Duh, ki jih je postavil vladati cerkev Božjo, tudi razlil obilne nad nje dar dobriga sveta in moči pri tih posvetovanjih, na kterili je za prihodnost toliko ležeče. Od 2. nedelje po veliki noči (6. mal. trav.), ko se ima škofovsko zbirališč v velikim mestu cesarstva začeti, do njegoviga sklepa, bodo vsi duhovni lav antinske školije pri sv. maši privzemali molitev de Špiritu saneto (od sv. Duha), in bodo v pobožni spomin (memento) jemali zbrane vikši pastirje. Darovavcc vsiga dobriga, usliši milosti ji vo Vaše molitve in blagoslovi naše prizadevanja. Knežje lavantinsko skolijstvo v sc nt-And reju svečana 1 K>6. A n t o n >1 a r t i n. knez in škof. Afrikansko. Iz listov gospod misijonarja Jož. (Jostnerja od 18. listopada in 30. grudna 1855. Človek, zlasti kakor jest, ki sim popred tako rad vse gore preletal, se mora sem ter tje kterikrat nekoliko bolj pretresti, ako noče zaspan in bolan biti. Torej sim se kim. z dvema gospodama našiga misijona in z našim zdravnikam podal na ladijo, ktera je bila zdravniku ponudena in nas zunaj maliga darila nič ni stala. Vse svoje opravila in skerbi sim za nektere tedne na stran pustil, in peljemo se gori po Višnjevi reki. — 26. se nič druziga ni primerilo, kakor de bi se bili skorej potopili. Spodnji del ladije se je bil že z vodo čisto napolnil, ko so še le spa-zili in jo jeli ven pljuskati. smo si hotli v (ie- didi (Novim mestu} ovco kupili. Rili so pa tako pre-derzni, de so hotli zanjo 3 heirije (3 gold.), ko se na tergu v llartumu ne plača zanjo veliko čez hejir (1 gold }. Vselej smo tedaj mogli svojiga berberin-skiga služabnika poslati, ko je bilo treba kaj kupovati, ako nismo hotli 3- ali 4krat preplačati; zakaj frank (evropejic) mora pri tih ljudeh saj na pol več, večkrat tudi tri in štirikrat preplačati. Sil), smo prišli v Kutran. Tukaj je mošeja (džamija ali turški tempelj, kar je v tili krajih redka reč. Okrog je prostoren dvor in okrog dvora stanovanja v podobo veliciga samostana ali kloštra. Grem s svojim tovaršem v nio-šejo. Prav za vrati zadeneva v veliko šolo nekih bo-goslovcov, kteri so koran prepisovali; zakaj natisnjen koran pri njih ni več resničin. V vsim znotranjim obširnim prostoru ni bilo nič viditi, razun pralni, iu v prahu so ležali nekteri turški romarji, na pol spijoči, na pol budeči z vso svojo robo, kakor so hili in bivali. Tepci! jim rečem, kaj, tako se vedete na tem kraji, se vam kal j noče moliti? Debelo so gledali in nekaj v brado godernjali na to. — I. kozoperska smo prišli v Kamlin. kjer je bila še pred malo leti na povelje in stroške hartumskiga pašata po nekterih evro-pcjeili napravljena imenitna tvarnija ali fahrika za sladkor, indigo, mijlo, žganje in rum, kjer se je brezmerno šuma in slovesa delalo , zdaj pa je vse ob tla, vse opustoteno: dolgočasna pa resnična podoba, kaj de so vse človeške dela. — Popoldne smo jadrili meni nekiga kolesja (s kakoršnini vodo iz reke na polje plovejo), kjer so nam pravili, de je bil prejšnji dan krokodil človeka od ondod unesel. Te zveri so tukaj velika nadloga. Vedno se sliši, de so zdaj tu, zdaj tam, moža, ženo, otroka, ovco, kozo itd. ugrabili. Zlasti nevarni so ljudem in živinam, ki morajo zavolj opravil brez ladije čez reko plavati. Tudi ljudje, ki ob bregu živino napajajo, se umivajo, ali po vodo hodijo, morajo močno paziti in neprenehama šum delati: zakaj te požrešne pošasti zasledijo že od deleč tudi v nar bolj kalnim Nilu svoj rop, se počasi in tiho priplazijo, zaverte svoj silno veliki rep, pobijejo odmenjeno reč na tla, jo zgrabijo s svojim žrelam, ki je polno ojstrih zob, in odplavajo. Pri ti priliki nam je pravil naš zdravnik (Alfred Pcnnev), de so mu pred 3 leti nad Berberam prinesli pohabljeniga otroka in so mu vzrok njegove nesreče tako le pravili: Otrok se je igral blizo vode. Lop. ga ima krokodil v žrelu, se zažene v vodo iu odplava. Otročetov oče je bil blizo. Zgrabi ga strah in jeza, in v obupnosti skoči za roparsko pošastjo, se na vso moč poganja, plava, jo doteče, bije s pestjo po zveri, kjer jo le doseže, tako dolgo, tle izpusti otroka. On pa popade fanta in se verne z njim na suho. Ta mož je znan kakor junak in še marsiktera se od njega pripoveduje. Knkrat je bil na straži ua polji, tle naj bi nilske konje od setev odvračal. Ena teli nezvčr pa mu je dala posebno veliko opraviti. Skrije se torej po noči za drevo. Povodnji konj pride iz vode na pašo, in ko se blizo drevesa pripase, ga z levo roko za rep zgrabi, z desnico ga pa s količem tako dolgo in tako čversto mlati, de se spet v reko zapodi'. Dvanajst ur. Ker mi ubogi ljudje ne vemo ne ure, ne dneva svoje smerti, in moramo toraj zmiram na poslednjo uro pripravljeni biti, se mi naslednja molitev „za po-sebniga prosivca in pripomočnika v nebesih o zadnji uri" prav vgodna zdi, de se dragi bravci, kteri je še ne poznajo, ž njo soznanijo. To je stara molitev, vender med ljudstvam malo znana, kakor sim se sam prepričal. Ravno zavoljo tega se mi ta molitvica spomina vredna zdi, ker tako lepo svetnike in nar bližnjiši pri ja tle Božje vverstuje v prošnjo, de bi vernim v ne-odlašljivi slednji uri na pomoč prišli; zakaj s to lepo, mnogo obsežno molitevjo zadobi človek za vsili dvanajst ur, kterih ena je za njegovo zadnjo uro odločena, zanesljiviga pripomočnika in prosivca v nebesih, ki bo pred ljubim Bogam gotovo za prikrajšanje in polajšanje smertnih težav goreče prosil. (»lasi se ta molitev tako le: Pervo uro se priporočim svojimu zvestimu an-gelcu varim, naj pride meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolaži mojo ubogo dušo. II ru g o uro se priporočim Jezusu, Marii iu sv. Jožefu, naj pridejo meni na pomoč o moji zadnji ure, in potolažijo mojo ubogo dušo; Tretjo uro se priporočim treni Božjim peršo-narn, sv. Trojici, naj pride meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolaži mojo uboge dušo. Ceterto uro se priporočim štirim evangelistam, naj pridejo meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolažijo mojo ubogo dušo. Peto uro sc priporočim petim kervavim ranam Kristusovim, naj pridejo meni na pomoč o moji zadnji uri. in potolažijo mojo ubogo dušo. Šesto uro se priporočim sv. Frančišku in sv. Barbari, pervimu, de me spove, drugi, de me obhaja, in de naj prideta meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolažita mojo ubogo dušo. Sedmo uro se priporočim Materi Božji sedem žalost, naj pride meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolaži mojo ubogo dušo. Osmo uro se priporočim sv. Antonu, de bi nic varoval vsili skušnjav, odvernil od mene vse zmotnja-ve in de naj pride meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolaži mojo ubogo dušo. Deveto uro se priporočim devetim korani angelov, naj pridejo meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolažijo mojo ubogo dušo. Deseto uro se priporočim vsim Svetnikam in Svetnicam Božjim, naj pridejo meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolažijo mojo ubogo dušo. Enajsto uro sc priporočim sv. Uršuli in njenim enajst tavžent devicam, naj pridejo meni na pomoč o moji zadnji uri, in potolažijo mojo ubogo dušo. D v a n a j s t o u r o se priporočim dvanajsterim apostcljnam Kristusovim, naj pridejo s Kristusam meni na pomoč o moji zadnji uri in potolažijo mojo ubogo dušo. Kadar se bo moja uboga duša od telesa ločila, spremite jo gori v nebeško kraljestvo, de se bo veselila na večne čase. Amen. B. Sušnik. Ogled pa Slovenskim. Iz Gorenskiga. velikonočno h red o Akeravn? so velikonočni dnevi v duhovnim in natornim oziru že sploh dnevi veselja in radosti, jih vender v Železnikah že zdav-nej nismo tako veselo obhajali, kakor letaš; in ker rad jezik govori, kar serce čuti, mislim de častitim bravcam Danice ne bom nadležni, če kaj o tem povem. Povedati pa želim zopet kaj od naše cerkve. Naj pa vender nihče no misli, de išem s tem kake hvale za naše farane. kteri res za olepšanje svojih cerkva mnogo storijo, ampak želim le spodbuditi tudi druge k posnemanju, saj če bi nam nikdar kdo kaj noviga ne pove tal. bi marsikaj v nevednosti ostalo, kar morebiti pogosto služi drugim v spodbudo. Zdavnej že se je potreba noviga lložjiga gr«.ba pri nas prav živo kazala. Stari je bd namreč o velikim požaru I. 1823, in šc takrat le za slo narejen; spravljal sc je pa verh tega šc v kraj. kjer bi tudi nar stanovitniši barve urno šle pod zlo. Poslednje leta je bil res že lak. de je bilo ravno d ibro, ker se veliki lc len okna pri cerkvah zagrinjajo. Želje, nov B..žji grob omislili, so bile torej občne, kar je posebno kazala radodarno*! pri poberatiji denarnih pomočkov, kakor tud obilno veselje, ki se je tazo-devalo cvetno nedeljo - večer, ko so nam novi B.žji gr-.b pripeljali. Le grede se je bila zbrala velika množica ljudi pred eerkevjo. Veliki poudeljik in tore* s.. «:a po-iavliali, in vedno bolj smo spoznavali, de Štefan Stib.c, p«'i|.»bar in malar iz Poljan nad L .ko, je za izdelovanje K žjih grobov pravi mojster. Danica ga je že enevrati častno imem* vala, iu naj ga s temi versticami vnovič p« Slov*-iif»kiin priporoča. — Naš im vi Božji gr.b je iz še s enh delov, tako imenovanih scen ali kolon. Perva je. se ve. nar veči, in jc razdeljena v tri od lelke. Stransko n ».-ijo 4 velikanski stebri, nad kterih glavami ali kapileii je na vsaki strani namalana podoba iz terpljenja tiospodoviga. Vciha imata podobo strešice (od malarjev tako imenovani Fronteospitz). verh kterih se znajdeta na oblakih klečeča angela. O i e-njeua dva oddelka nosita srednjiga velikima, ki se med iiji i.a razpenja, kakor visok obok. Koj nad vhodam se znajde ravno v sredi angel, terptijoč v zraku in podpirajoč z ramami težo obzidja. V rokah derži napis: ..In so grob z varhi obdali in kamen zapečatili**. Nad tem angelam jc nekoliko višej zadnja večerja, na verhu scene pa sloji prazen sv. križ. Dva angela klečita na vsaki strani poleg tai-tiga K Jer,, jokajoč, zakriva z rokami svoje obličje, druži ja kaže z roko ua prazni križ , pde Jezu-a ui več na njem**. — Druga scena je z drevja. Dve palmi rasete nainr« č zmed lepih cvetlic, in se sklepate pri verhu v lep zelen venec. — Tretjo sceni ali obod nosijo zopet lepi stebri; četerta ima enakost z drugo, peta pa s tretjo. Pred šc-t ni in zadnjim oddelkam jc postavljen skalnati grob. verh kteriga stoji v podobi nebeškiga Jeruzalema lepi baldakin za Narsvetejše. Na straneh groba klečita dva molijoča keru-bina.— Za grobani se vidi mesto Jeruzalem s lempeljnam. Na desno se dviguje gora Kalvarija. s ktere gredo znane tri žene doli k grobu; na levo pa so vra'a. skoz ktere je nesel Jezus težki križ na (Jolgato. — Stopnice peljejo spre-dej od dveh strani v Božji grob, kteriga pred vhodam stražita dva prava velikana, pree od nju pa še na vsaki strani pa eden sedi in dremlje, t K. si.) Iz Banske Bistrice piše r(\r. a Meth.**. kako so spet letaš, kakor druge leta, slovesnu obhaja'i god s*. Cirila in Metoda. Po ve.iki sv. maši g. korarja in opata Cer-vena so s hvaležnim screain k Božji mizi pristopili bojr.i-slovci ondotuiga semeniša in mnogi pričujoči verni; gimi.a-zialui profesor g. Culen pa je potem verne v gorečim nagovoru opomnil nezmerne dobrote svete vere, ktero sta ta dva aposteljna Slovenam prinesla. Iz tirailca. B. B. Kakor nam ie ..Danica" že v *) Prav radi. Hlagoiolite nunt večkrat kaj dopisov ali i/. \ n r*ia_ svoj h poslednjih listih naznanila, sta se 6. sušca častita duhovita. Olivieri in O. Rafael z devetero zarourskih deklic iz Ljubljane v Gradec pripeljala. 00. frančiškani so nju gostoljubno sprejeli, deklice pa so prenočile pri gospeh Ur-šulinaricah. Močno so se jih te miloserčne matere veselile, in ho me.-to dveh, kakor so bile prej obljubile, tri v keršansko odrejo prevzele. Imenujejo pa se te zamurkinje: Sara, Stfra in Zafarana, in še nišo keršene. Privadile so se že kaj malica nemškiga in: „Gelobt sei Jezus Christus" (hvaljen bodi Jezus Kristus!) pozdravljajo obiskovavce. Znajo tudi nekaj laških io francoskih besed. Gorečo pobožnost kažejo v vsem. cerkev jim je neki kaj ljuba, torej se ne dajo rade iz nje spraviti. Veliko veselje imajo nad cerkvenim petjem , zlasti se jim dopada spev ^Aleluja", kteriga večkrat v svojim stanovanji poskušajo. Te zapušene sirote se vsakimu v serce smilijo, torej jih ljudje tudi blagoserčno obdarujejo. Močno sta se gosp. duhovna veselila nad milodarnostjo tukajšnjih ljudi. nista se jim vedila dovolj zahvaliti. Od vsih strani sta obilno denarjev dobivala. Za odkup ubogih zamurskih otrok so med drugimi naš prečast. knez in škof 50, iu pre-svitli nadvojvoda Janez 100 gold. darovali. 31. sušca so preminuli v Gradcu obče ljubljeni iu vsestransko izveretni duhovnik O. Dominik Sartori karmeli-ški provincial-vikar. Poljska zemlja je njih domovina. Rodili so ne 15. grud. 18(10 v Levovu (Lemberg) v Galicii, mašnik so postali 20. mal. serp. 1833, in z redovno obljubo ne zavezali 9. sveč. 1845. Nisim v stanu tukej njihovima življenja popinati (nadjam se, de to hoče v kratkim kdo njih znaneov in prijatlov storili), ali to zamorem reči, de v ranjkim jogrešujemo izverstniga, dalječ po svetu, tudi v Rimu dobro znauiga cerkveniga govornika, praviga očeta v spovednici in pri duhovskih vajah, kjer so tako očitno serca »preobračali. V hvaležnim spominu so še nam graškim bogoslovca m vedno njih ginljivi nagovari, ki so nam z njimi v lanskih duhovskih vajah serca mečili. Bistra glava, prava pobožnost in prijazno obnašanje so jim povsod mnogo prijatlov nabrale. To se je skazovalo pri njihovih pridigah, še posebno pa zdaj, ko smo jih k večnimu pokoju spremljali. Jezero in jezero ljudi je ali pri potu t-talo aii se k sprevodu pridruževalo. Razun mnogih redovnih in druzih duhovnov sta celo dva škofa , naš in lavantinski, lajni^a ljubljenca zadnjo p.»t spremila. Večna luč jim naj sveti! Lavantinski knezo-škof so en dan v Gradcu boravili, v četertek. 3. t. in. so mende z našim škofam skupej v Beč odrinili. Ha z g le d po keršanskim svetu. Xa Dunaji sta veliki četertek po stari lepi navadi po zgledu Kristusa Gospoda cesar in cesarica 24 ubožcam očitno noge umivala, in sicer cesar 12 možem, cesarica pa 12 ženam. Vsi ti ubogi skupaj štejejo 3047 let starosti in bili po pobožnim opravilu vedelo pogo-tovani in obilno obdarovani. ° Briksenški škof, 94 letni starček, ne bodo pri častitljivim škofovskim zboru. — Škofovski pogovori so se tako le začeli: Pretečeno nedeljo ob osmih se je v stolni cerkvi začela pridigu; ob devetih so se podali vikši pastirji iz knežje-nadški fovskiga paslopja v stolno cerkev sv. Sufana, kjer se je pričela velika sv. maša s po-k lica nje iii sv. Duha p-> kardinalu proriuneii Viale Prela-tu. Po slovesni slu/.bi Božji so se v nadškofijski dvor nazaj podjli, in kardiral Viale Prelil jc slovesno pričel pogovore. •i Tudi ljubljanske so se ».ritko jokale, ko se je kilo enkral namerilo. de so kile veliko mašo zamudile. Vred. V Zagrebu so 30. u. m. vikši skof obhajali tiste otročiče, ki so pervikrat k Božji mizi pristopili. Pred in po sv. obhajilu so jih z lepim nagovoram primerno podučili ter potem sami podali vsakimu otročiču podobico per- BV# 0bhaj',a in pozlačeno navratnico s podobo dobrlga Pastirja in s primernim napisam prevideno. Iz Prage. Za cerkev svetih aposteljnov slovenskih Cirila iu Metoda, v karolinškim predmestji je daroval knez Lichtenstein 1000 gld., kardinal, knez in vikši škof Švar-cenberg spet 2000 gld., tedaj skupaj že 6000 gld. Francosko. Aix-ski vikši škof s pastirskim listam svare svoje verne pred pohujsljivimi bukvami in časniki. Pravijo med drugim: „Proaim in zarotim vse očete, de naj vse bukve v svoji hiši vestno pregledajo, iu malopridne in škodljive zatrejo. Vsem vernim svoje škofije naznanim, de pod greham ne smejo kupovati, hvaliti, prodajati, pri sebi ohraniti, brati ali posojati tacih bukev, in de njih zadol-ženje je bolj ali manj veliko po nevarnosti, ktero kupljene, hvaljene, prodajane, hranjene, brane ali izposojevane bukve utegnejo napraviti. Kar pravimo od malopridnih bukev, velja tudi od malopridnih časnikov. — Kteri se na take časnike narocč, in kteri jih bero in razširjajo, Boga žalijo in svoje zveličanje v nevarnost postavijo. Gospodi fajmostri in spovedniki naj ljudi pri vsaki priložnosti k pokorsini opominjajo, de se to spolnuje. Tudi je njih dolžnost, verne in spovedence napoto vati, de naj nikoli ne bero bukev, ki jih ne poznajo, dokler jim ni od pobožnih in zvedenih oseb zagotovljeno, de so bukve nedolžne". Na Francoskim je 35 milijonov 931.032 katoličanov, 480 507 kalvineov, 207,825 luteranov, 73,975 ju-dov. 30,000 druzih vereov; 15 nadškofov, 05 škofov. 3393 fajmoštrov, 29,732 duhovnih pomočnikov. JIH i darovi• Za misijon gosp. Olivieri-ta. Duhoven 2 goldinarja. — Pogovori z gg. dopisovavei. ti.—r—v (i: Na vse zadnje list dobivši. smo le nar bolj bi-stevno zamogli posneti; se bo morebiti žc še prilika naletela. — (». L. v Z: List je bil o naši nepričujočnosti v druge roke prišel; zdaj vse prav. — G. F. St. v T: Vas list nas je prav razveselil; vse prav in dobro tako. — Visokočast. g. V. v C: Hvala lepa za podobice ss. V. in >1.; pa kmalo jih spet ne bo. — U. J. 31. v V: Zadeva zavolj J. V. smo vnovič sprožili na svojim mestu. MMuhovske zadeve. Naslednje duhovnijc so izpraznjene: Koprivnik. z vpokojenjem gosp. fajm.; od 1. mal. travna; prošnje se ravnajo do svili, visokorojeniga gospoda Dragotina Vil— lielma. kneza Auersperga. Scirica, z vpokojenjem; od 3. mal. travna; prošnje se ravnajo do visok. c. k. finančnika deželniga vodstva v Gradcu. Slavi na. z vpokojenjem; od 2. mal. travna; prošnje se ravnajo do visoke c. k. deželne vladije vojvodinc kranjske. Naslednik bo imel vpokojenimu g. fajm. Jožefu Hafner-ju po 300 gold. na leto do njegoie smerti plačevati. Vse prošnje naj bi se v 6. tednih od pristavljeniga dne v knežje-škofijski pisarnici oddale. tiosp. Jernej Čebašek. lokalist v pokoju, je I. mal. travna v kiajnu umeri. R. I. P. N goriški nad škofii. po novim letu: Na Slovenskim: Gosp. Matevž Primožič iz Oivina v Zapo-tok; eosp. Greg. Štrukelj iz komna v Gorenjcpolje na gosp. He-spetovo mesto; eosp. France Doljak iz Zgonika v komen, in na njegovo mc-to eosp. Blaž Hijavie iz Smarij: eosp. Jož. Po d reka iz Htikove v Itcrginj: eosp. Andr. Ilolter iz Vole v kanal za pomočnika.— V Lahih: Gosp. lajni. Andr. Mrak iz \ i lesa v Gradišč; eosp. Joz. Peteani. lajni, v Kari, se je podal v pokoj; eosp. t.enard Deerassi. duhovnik v pokoji na grajskim otoku, je umeri sušca. —