PRORAČUN KONČNO SPREJET
POZABLJIVA OBČINA / IZOLANI ŽE DRUGOLIGAŠI
ARGO VČERAJ - DANES - JUTRI
(Mef) Tovarna, kiji danes pravimo Argoje skozi leta in desetletja spreminjala lastnike in imena, vseskozi pa je bila nekakšen spomenik ribiške industrije našega mesta. Njen visok dimnik ter prostorne tovarniške hale so bile tudi znak industrijskega razvoja tega mesta in tovarniški vhod je v štirih državah in treh sistemih sprejemal ter pozdravljal izolske delavce in delavke, ki so si znotraj tovarniškega zidu služili vsakdanji kruh.
S povezovanjem v nekdanje (jih še pomnite?) sozd-e je tovarna, ki je bila prej last Delamarisa, postala ena od tovarn Droge in tako je postala tudi njena last. Njena zunanja podoba ni bila deležna nobenih lepotnih popravkov pa tudi notranjost je bila bolj ali manj klasična, čeprav so prav v tej tovarni naredili prvo jušno kocko v nekdanji državi in z lastnim znanjem izdelali izvozno najuspešnejši izdelek z blagovno znamko Arga in Droge: znano piščančjo pašteto Argeto. Ta je še danes eden od stebrov proizvodnje iste tovarne, vendar zdaj nastaja na novi lokaciji v izolski
{C Banka Koper
14. marec 2002
industrijski coni in v povsem drugačnih pogojih kot je bilo to še do nedavnega.
Iz te tovarne je dišalo tudi po kavi in fižolu, po različnih jušnih dodatkih in drugih paštetah, iz visokega dimnika seje dolgo valil črn, menda kancerogen dim, zadnje čase pa bolj spominja na domovanje duhov, saj je v njej le še peščica zaposlenih in varnostniki in le enkrat lansko poletje je sprejela množico rejverjev in drugih obiskovalcev oglaševalskega srečanja. V Drogi so dolgo tehtali kaj narediti s tovarno, ki je v enem delu spomeniško zaščitena, je zajeta v zazidalni načrt marine in je hkrati objekt na izjemni lokaciji ob morju oziroma marini. Kar tako je niso hoteli prodati in iskali so pravega ponudnika, ki bo imel dobre načrte kaj storiti s tovarno. Na torkovi tiskovni konferenci smo izvedeli, da so ga končno našli, vendar imena nismo izvedeli. Iz drugih virov pa smo le izbrskali, da gre za kupca, ki ima za ta prostor zelo ambiciozne turistične načrte.
Na naslovnici smo prikazali tri podobe tovarne. Katera vam je najbolj pri srcu se odločite sami, mi pa se prihodnosti (kot je videti na zgornji ilustraciji) že veselimo.
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
lzola-05/6401 1 10
k) h
šifra
POŠTARSKI KRIŽEV POT
Poštarsko delo ni lahko, to moramo priznati, čeprav se velikokrat jezimo, da so poštne storitve predrage. Ne le, da so poštarji postali kot mule in za sabo vlačijo polne vozičke najrazličnejših pošilk, od bolj ali manj zaželjenih pisem do časopisov in reklamnih brošur. To pa seveda še ni vse. Za nameček jih velikokrat namaka dež ali prepiha burja, potem pa sledijo še čisto "poštarske težave". Nekateri naslovniki nimajo poštnega nabiralnika, drugi ga imajo a je za zaprtimi vrati bloka, tretji imajo skupnega, četrti ga imajo v dosegu psa, peti pa so na poštarja in druge raznašalce jezni že iz navade.
Ko smo prejšnji teden raznos Mandrača predali raznašalcem časopisov nismo vedeli za marsikatero od teh težav. Dan kasneje smo jih že spoznali in zdaj jih počasi rešujemo. Upamo, da bo že tokrat bolje, hkrati pa se zahvaljujemo izolskim poštarjem s katerimi smo polnih osem let delili vse te težave ne da bi nekatere med njimi sploh poznali.
OBVESTILO: Čc Mandrača prejšnji ali ta teden niste prejeli nas o tem čimprej obvestite. Tistim, ki so ga pobrali iz skupnega nabiralnika misleč, da gre za reklamni izvod, ker nima lističa naslovnika pa moramo povedati je časopis še vedno namenjen le našim rednim naročnikom.
www.slo-istra.com
j	izolske spletne strani
IZOLA, tel.: 616 80 00
J/favfc
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18, sobota; 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
KATERE NARODNOSTI JE KABELSKA TV ?

KABELSKA TV IN JAGODJE
V	450 številki "Mandrača" pod naslovom "Kabelska TV v Jagodju" so člani Sveta KS Jagodje posredovali dvomljive informacije krajanom Jagodja. Menim, da smo na temo kabelske televizije Jagodje veliko povedali zato se želim osredotočiti le na naslednje.
V	naselju Jagodje smo skoraj 4 leta pridobivali dovoljenja za izgradnjo CATV omrežja. Sedaj smo v delu naselja Jagodje zgradili mrežo kot investitorji z lastnim denarjem. Naš namen je opravljati storitev kabelske televizije za krajane Jagodja in jim s tem omogočiti gledanje več kot 40 TV programov, možnost povezave na internet in kasneje digitalnih TV paketov. Investicijo bomo povrnili s plačilom priključne takse in deloma z izplačano naročnino. V kolikor pridobimo večino naročnikov, se bo investicija hitro povrnila. V kolikor bo naročnikov malo se bo investicija odplačevala več let, morda se ne bo nikoli, lega poslovnega rizika se zavedamo. Pravzaprav v Jagodju počnemo enako kar počnejo kolegi povsod po Sloveniji in kar počnejo operaterji po Evropi. Ni mi znano, da se kjerkoli v Sloveniji danes dela drugače.
Da ne bi bilo pomote. Krajani se lahko organizirajo, z lastnim denarjem izpeljejo celotno investicijo in prevzamejo nase poslovni rizik, ki ga nosi takšen projekt. Zgrajeno omrežje je potrebno kasneje vzdrževati in po zakonu dobiti operaterja za svoje omrežje. Operaterju so dolžni zaračunavati najemnino in državi plačevati davek na dobiček iz naslova najemnine. Res je da so krajani v preteklosti investirali v telefonska omrežja, ampak je tudi res da tega leta ne počnejo več in da v Sloveniji ni naselja podobnega Jagodju, kjer bi krajani zgradili lastno omrežje za KATV, kopajoč ceste in pločnike, saj drugače glede urbanističnih zahtev ni možno.
Ocenjujem, da bi takšen projekt želeli le tisti, ki bi radi obračali denar krajanov, tako kakor se njim zdi smiselno. V primeru Jagodja ponuja ELTA konkreten priključek na CATV omrežje in če kdo lahko ponudi da bo v Jagodju naprej investiral bo ELTA odstopila od novih investicij v Jagodju.
Menim, daje namen teh dopisov da krajane odvrnejo od nakupa priključka od E ETE, "ker bo in če bo nekaj boljšega od nekoga, ki se do sedaj ni še upal povedati imena". Gre se jim le za rušenje že do polovice izpeljane investicije in za to ne izbirajo sredstev. Kako drugače razumeti njihovo sporočilo krajanom, da imajo opravka s poslovnežem, "ki zbira znanje slovenskega jezika". Torej obstajata dve vrsti državljanov, tisti ki še zbirajo znanje slovenskega jezika in ostali. Svet KS je smatral da je potrebno opozoriti krajane s kom pravzaprav bodo skleniti poslovno razmerje (s tistim, ki niso rojeni Slovenci, ampak še vedno nabirajo znanje slovenskega jezika). Če nas je KS Jagodje razdelila na dve vrsti državljanov menim, da sta pred Ustavo obe enaki in da KS kot veja oblasti s svojim zvitim poudarjanjem razlik krši Ustavno pravico do enakosti vseh državljanov. Od sedaj naprej to ni več moj problem, ampak problem institucij države (ki so zadolžene za varovanje Ustave), izolske politike in krajanov Jagodja, ki imajo na izbiro ali da skrijejo glavo v pesek (in se delajo, da to niso razumeli) ali da dajo vedeti javnosti, da so delitve državljanov po merilih KS Jagodje preteklost.
TUDI M.O. NE POZNAMO !
Prispevki Alojza Padarja v Mandraču s katerimi je opozoril javnost na nekatere probleme in reševanje le teh v Izoli so pri nekaterih dvignili kar nekaj prahu. Sicer pa pravi pregovor: Za dobrim konjem ( ali kobilo ) se dviga prah.
Povsem razumem občanko M.O. in ji ne oporekam pravice izraziti svoje mišljenje. Ne oporekam ji, da se zavzema za županjo ali za katero koli stvar o kateri ima svoje prepričanje.
V pričujočem zapisu bi rad samo opozoril na nekatere nedoslednosti, ki so se "zgodile" občanki M.O.
M.O. izjavlja, da ne pozna g. Padarja in njegovega dela. Predlaga, da bi v Mandraču objavili njegovo sliko, da bi ga tako spoznali in potem morda lažje soglašali z njim !?
Vprašam se, ali je zato res potrebna samo slika g. Padarja, da bo potem občanka M.O. lažje soglašala z g. Padarjem ? V kolikor bi občanka želela spoznati g. Padarja, bi lahko kdaj prebrala tudi njegove konstruktivne predloge, ki so bili objavljeni v Mandraču, lahko bi mu potom Mandrača zastavila že prej kakšna vprašanja, naslovila na njega pismo z vprašanji, prišla na kakšno sejo občinskega sveta na katerih se odloča o Izoli in življenju v njej, prebrala kaj o tem, kateri svetnik je na sejah občinskega sveta vložil največ pobud in svetniških vprašanj ? Soditi človeka samo po objavljeni fotografiji pa se mi zdi le nekoliko preveč površno , lahko pa je seveda tudi efikasno. ( volila sem ga zaradi tega, kjer ima tako lepe plave oči....) Niti se mi ne zdi korektno zahtevati objavo slike nekega človeka, istočasno pa se pod svoj zahtevek ali predlog podpisati le z inicialkami!
Zanimiveje tudi, da so se občanka M.O. in njeni sosedje pogovarjali o čistilni napravi ,o kateri ogromna večina Izolanov sploh ne ve nič, celo svetniki so gradivo o čistilni napravi dobili v petek za sejo v torek .Kakšen poseben komentar k temu, mislim, da ni potreben.
Tudi podatek občanke M.O. o županjini plači, ki je sicer korekten a je hkrati zavajajoč, bi moral biti podkrepljen s iem koliko "kapne" vsak mesec v mošnjiček na račun uspešnosti, na račun delovne dobe, na račun deljenega delovnega časa...Tudi mnenje, da je županjina plača prenizka, svetniška pa po njenem mnenju dobra, ne gre skupaj.
Sicer pa pozdravljam prispevek občanke M.O. ker mislim, da je prav, da vsak pove svoje mnenje.
Kritično pisanje o javnih osebah in dejanjih pa zato še ni negativistično, je pač mišljenje nekoga, ki je drugačno od našega in zato povsem na
mestu.
Mislim pa, da so bile slike svetnikov in njihovi podatki tudi na internetni strani. V kolikor pa komu po tej poti niso dosegljivi, bi si naše svetnike lahko ogledal in spoznal na sejah občinskega sveta pa še o delu svetnikov in problematiki v naši mali a tako znani občini, bi se lahko seznanil neposredno.
Prisrčen pozdrav.
G.B. ( naslov v uredništvu)
PRODAJA - REZERVNI DELI - SERVIS
aprilia
INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT., 6310 IZOLA (POLEG NOVEGA KOMPLEKSA DROGE)
tel. 05/ 640 42 53
Aco Kabanica direktor ELTE d.o.o.
34. SEJA OBČINSKEGA SVETA	^
PRORAČUN IE KONČNO SPRE|ET
Izolski občinski svetniki so z veliko večino potrdili sprejem občinskega proračuna, potem ko so v predhodnih dogovorih uskladili nekatere pripombe in predloge predlagatelja in svetniških skupin. Bistveni dogovor: več občinske lastnine bo treba prodati in zmanjšati porabo. Oklestili so tudi lastne sejnine in plače podžupanov. Sprejet je tudi program športa za leto 2002, ki mu je namenjenega več denarja.
DOGOVARJANJE DO KONCA
Proračunska seja je bila nekaj časa celo pod vprašajem, saj so bili ob sklicu v dvorani le svetniki takoimenovane pozicije, vsi drugi pa so bili na predhodnem posvetovanju, jer so morali doreči nastop in glasovanje na seji. Ko seje s slabo polurno zamudo seja le začela je bilo kmalu videti, da bo hitra in vsebinsko nič kaj razgreta. Svetniki so namreč brez pripomb sprejeli dnevni red in celo točka vprašanj in pobud je minila brez pretresov, saj so strokovne službe zagotovile, da bodo svetniki na svoja vprašanja dobili pisne odgovore.
DVE VRSTI PRORAČUNSKIH PRIPOMB
Pred obravnavo točke s predlogom proračuna za letošnje leto smo novinarji in svetniki dobili na mizo gradivo z amandmaji k predlogu proračuna, tako kot so prihajali na strokovno službo občinskega sveta. Začelo seje z amandmaji kluba občinskih svetnikov ZZP in istega dne še z amandmaji LDS (14.2.2002), vsebini pa sta si dokaj blizu, čeprav je res, da je LDS dodala še predlog sklepov v zvezi z lokalno turistično organizacijo in selitvijo knjižnice v vrtec Livade. Skupne pripombe pa so bile v glavnem na račun porabe, pristojnosti oziroma pooblastil županje za prerazporejanje sredstev in postavke primankljaj proračuna. Nato je 21. februarja ZZP poslal še amandma za 10 odstotno zmanjšanje plače podžupanov, ter nekaj vprašanj v zvezi s predlogom proračuna in uresničevanjem lanskoletnega proračuna. Klub svetnikov LDS pa je dodal še amandma s katerim bi zavezali županjo, da dvakrat letno občinski svet obvesti o uresničevanju proračuna, ter predlagali 10 odstotno znižanje sejnin za občinske svetnike in plače podžupanov, tako pridobljena sredstva pa naj bi namenili projetu elektronskega poslovanja v občini.
Sledilo je usklajevanje in dogovarjanje ter izdelava skupnega amandmaja svetniških skupin LDS, SDS, ZLSD, ZZP in Županje, ki so bili predani strokovni službi 28. februarja in s katerimi naj bi dokončno razrešili problem sprejemanja proračuna.
VELIKO O PLAČAH MALO O PRODAJI
Sledila je razprava o amndmajih tako kot so po vrsti prihajali na strokovno službo občinskega sveta in tako seje najprej zapletlo ob obravnavi pobude za znaižanje plače podžupanov. Predlog je pripravila svetniška skupina ZZP, ki ima tudi podžupana (Branko Mahne, ki je tudi državni sekretar za pomorstvo), podprl pa ga je drugi podžupan, Silvano Sau (Italijanska narodnost), ki je ob tem povedal, da bodo plačo znižali pravzaprav enemu samemu podžupanu, to je njemu, saj je eden (Evgenij Komljanec - LDS) medtem odstopil, drugi (Branko Mahne) pa te funkcije dejansko ne opravlja. Kljub nasprotovanuju nekaterih svetnikov, posebej tistih iz vrst ZLSD, DeSUS-a in narodnosti je bil amandma sprejet.
Še bolj razgreta je bila razprava v zvezi s sejninami občinskih svetnikov. Predlog o znižanju sejnin za 10%, kar naj bi naneslo za 1.5 milijona tolrjev prihranka proračuna. Končno so amandma svetniki sprejeli, vendar o razpletu pišemo v posebnem članku.
Veliko manj pozornosti kot sejnine in plače so bili deležni drugi amandmaji, ki so bili očitno dovolj dobro usklajeni. Med takšne sodi amandma s katerim se prodaja stavbnih zemljišč (obrtno stanovanjska cona Livade in zazidava Kredo) poveča za 207 milijonov tolarjev, kar posledično prinaša še nekaj dodatnega prihodka in zmanjša postavko primankljajev. Seveda pa je treba v tem amandmaju iskati še dodatne vsebine. Po eni strani gre za dejstvo, da ta zemljišča še niso prodana in da gre na en način za fiktivni, čeprav realen, prihodek, po drugi strani pa je iz predloga prodaje v točki 17. črtano besedilo Obrtna cona (Galeb), kar je mogoče razumeti tudi kot tipkarsko napako.
Tudi drugi amndmaji, skupni ali posamični, niso bili deležni posebne pozornosti in tako je bilo tudi z kot amandmajem v zvezi z delovanjem javnega gospodarskega zavoda Turistični center Izola, ki naj bi vendarle dobil pravo mesto v delovanju občine in postal samostojna pravna oseba, v sklopu zavoda pa naj bi kot organizacijska enota deloval Turistično informativni center (TIC).
Konec prodaje rib v mandraču INŠPEKTOR JE ZAUKAZAL KONEC
Ko je ta Mandrač nastajal je bila sreda in seveda nismo mogli vedeti, če bodo izolski mali zasebni ribiči v četrtek zjutraj v mandraču uprizorili pravi štrajk zardi odločbe, da tam ne smejo več prodajati dnevnega ulova rib. Če seje to res zgodilo, potem se bodo stvari morda le reševale nekoliko hitreje, če so si premislili pa bodo šle naprej tako kot doslej.
Za razumevanje problematike je treba nekoliko nazaj v čas nastajanja novega ribiškega zakona in prve ideje o oblikovanju borze rib, ki naj bi dobila sedež v stari izolski ribarnici. Po teh načrtih naj bi ribiči vsakdanji ulov pripeljali na borzo, tam bi se oblikovala cena rib in zagotavljala njihova sanitarno neoporečna prodaja ter distribucija do potrošnikov. V ta namen so v Komunali Izola že pripravili načrt selitve majhnih ribičev z enega konca mandrača na tistega, najbližje bodoči borzi rib, blizu realizacije pa je tudi projekt ribiške osmice na pomolu ob mandraču.
Potem je prišel ribiško uspešen januar, ko so imeli mali ribiči polne mreže ulova in ko je zaživela tržnica ob mandraču kot že dolgo ne. Takšna živahnost trgovanja je privabila kupce a tudi inšpektorje, ki so se lepega dne pojavili med ribiči tudi povsem službeno in ugotovili, daje s to prodajo marsikaj narobe. Verjetno bi se njihov obisk končal tudi s kaznimi, če direktor JP Komunala, Marino Domio, ne bi zastavil svojega imena pod projekt uresničevanja programa obnavljanja stavbe ribarnice in takrat se je zdelo, da so se ribiči izmazali. Kmalu zatem so ob mandraču zrasle tri kamnite stojnice, ki sicer niso bile uradno prodajno mesto a so bile zagotovo primernejši kraj za prodajo kot pločnik ob mandraču. Najprej je bilo nekaj jeze med ribiči, potem so se z novostjo sprijaznili, zdaj pajih je presenetila odločba zdravstvenega inšpektorja, ki je jasno in glasno zaukazal konec prodaje na prostem.
Ker je tudi JP Komunala dobila odlok, da mora preprečiti prodajo na območju, ki ga ima v upravljanju so stvari postale zelo resne in županji Bredi Pečan ni preostalo nič drugega kot da skuša na republiški inšpkciji doseči vsaj moratorij na izvajanje tega odloka. "V občini se trudimo, da bi to prodajo uredili in zato nam takšen rigorozen ukrep ni ravno pogodu." je povedala za Mandrač in dodala, da odgovor pričakuje že danes (četrtek).
Poklicali smo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer pa so bili bistveno manj razumevajoči za težave ribičev. Doktor Janez Potočnik, svetovalec vlade v tem ministrstvu je povedal, da v celoti podpirajo ukrepe inšpektorjev o prepovedi prodaje na zasilnih prodajnih policah, saj po starem enostavno ne bo šlo več. Zanikal je trditev ribičev, da v sosednji Italiji ribiči lahko prodajajo višek ulova na svojih ladjah in še enkrat podčrtal, da ta ukrep pač sodi v pristojnost inšpekcij, zato se v te postopke ne bodo nikakor vključevali.
Kakorkoli že, dejstvo je, da bodo mali zasebni ribiči zaradi tega ukrepa prizadeti. Na pomoč jim prihajajo lokalni dejavniki, država pa je zaenkrat neupogljiva. Videli bomo, kdo bo na koncu slavil zmago.
Morda ribe?
Izola na lepotnem tekmovanju
IZOLA MED NARODI V RAZCVETU
Letos bo Izola prvič sodelovala v mednarodnem tekmovanju mest z naslovom "Nations in Bloom" ali po naše "Narodi v razcvetu", ki ga organizira istoimensko združenje s sedežem v Veliki Britaniji. V petih letih, kar združenje obstaja, so se tekmovanja udeležila mesta iz 50 držav iz vseh kontinentov, od malih mest z nekaj tisoč prebivalci do nekajmilijonskih velemest, kot na primer Los Angeles.
Povod za nastop oziroma tekmovanje, je izmenjava izkušenj na področju upravljanja z okoljem ter v vzpodbujanju novih inciativ glede izboljševanja kakovosti okolja z oblikovanjem prebivalcem prijaznih skupnosti.
Da se znanje in spoznanja sodelujočih mest delijo med seboj in da na ta način lahko tudi mi pridemo brezplačno do rešitev in idej, ki se jih morda sami ne bi spomnili, je tudi glavni razlog za vključitev našega mesta, je ob predstavitvi projekta povedala županja Breda Pečan. Dodala je še, da so stroški sodelovanj zelo nizki, v primerjavi s tem kar lahko pridobimo, saj znaša letna članarina le okrog 50.000 tolarjev. Sicer pa tekmovanje poteka tako, da se mesta predstavijo v različnih kategorijah glede na število prebivalcev, posebna komisija strokovnjakov s področja urejanja okolja in prostorskega planiranja pa podeli priznanja tistim, ki se izkažejo z uresničevanjem zamisli na področju urejanja krajine, upravljanja naravne in kulturne dediščine, ravnanja z okoljem, vključevanjem ljudi v skupne projekte ter načrtovanjem za prihodnost.
Projekti in razne aktivnosti, ki bi lahko ustrezale tem petim kriterijem in v Izoli že potekajo ali so bile izvedene, so na primer pešpot do Belvederja, urejanje starega mestnega jedra in lokali za en tolar, angažiranost stanovalcev Tartinijeve ulice pri urejanju svojega bivalnega okolja in še kaj.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
Na podlagi 3. člena uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. 1. RS, št 62/95), Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
RAZGLAŠA
Veliko požarno ogroženost
naravnega okolja od 11. marca 2002 na območju celotne Slovenije.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor.
številka: 843-00-8/2002-1 datum: 11.02.2002
direktor Bojan Žmavc
Skratka, Izola je doslej gotovo naredila veliko v smeri oblikovanja prebivalcem prijaznega okolja in zato ni brez možnosti, da se uvrsti v finalno tekmovanje, pravi Jože Černelič, ki koordinira omenjeni projekt. Lani jeseni se je tudi udeležil finalnega dela tekmovanja na Kitajskem, kamor je odpotoval skupaj s predstavniki Ptuja, edinega slovenskega mesta, ki že skoraj od vsega začetka sodeluje v tekmovanju in je že trikrat odnesel zmago v svoji kategoriji. V zadnjem času se za sodelovanje v projektu poleg Izole zanimajo tudi druga slovenska mesta, na primer Maribor. Prejšnji petek je na pobudo mesta Ptuj naše mesto obiskal tudi Alan Šmith, predsednik združenja Nations in Bloom, ter se s predstavniki občine dogovoril o sodelovanju v tem mednarodnem tekmovanju mest.
Na tekmovanje seje treba prijaviti do sredine maja, finale pa bo oktobra letos v nemškem Stuttgartu.(K.B.)
Koalicija ZLSD - ZZP
ČAS DOKONČNEGA RAZKOLA?
V politiki sicer nikoli ni tako kot se zdi na prvi pogled, toda to kar smo lahko novinarji videli in slišali na četrtkovi seji občinskega sveta zagotovo ni le politikantsko igračkanje, saj je bilo na račun ene oziroma druge koalicijske partnerke izrečenih preveč glasnih besed.
To, da svetniki Zveze za Primorsko že dolgo niso več dejanski koalicijski partner ZLSD je bolj ali manj jasno, saj so bistveno prispevali k temu, da občinski svet ni sprejel nekaterih predlogov takoimenovane pozicije. V zadnjem času se je namreč ZZP vsebinsko in dejansko zelo približala LDS, ki z ZLSD ni bila v koaliciji ampak je imela le podpisano pogodbo o sodelovanju. Od tega sodelovanja zadnje leto ni bilo prav veliko, prej obratno, saj se je po državnozborskih volitvah dokaj jasno profiliralo enotno glasovalno telo svetnikov LDS, ZZP, SDS in SLS, ki je premoglo celo večino glasov v občinskem svetu, potem ko seje svetniški skupini LDS pridružil še svetnik nekdanje SLS, Loridan Kaligarič.
Tudi proračunska razprava je potekala v znaku merjenja moči pri čemer so predlagatelju (županji) največ pripomb namenili prav njeni takoimenovani zavezniki (LDS in ZZP) kar je gotovo še dodatno razrahljalo njihove vezi. Med četrtkovo razpravo je županja Breda Pečan nekajkrat bila blizu tega da javno pove svoje mnenje o ravnanju podžupana iz vrst ZZP, vendar seje končalo z izjavo, da javno ne bo povedala tistega, kar bi zares morala povedati. Namesto nje je to kasneje storil podžupan Silvano Sau, ki je javno razodel dejstvo, da podžupan iz vrst ZZP dejansko ne opravlja te funkcije, čeprav zanjo prejema redno mesečno plačilo v višini približno 100 tisočakov, zato se zdi njegov predlog za 10 odstotno znižanje podžupanske plače kar malo smešen.
Sledile so razprave z obeh strani končalo pa seje vendarle s predlaganim amandmajem, pravi zaključek pa je sledil po končani seji Podžupan Mahne je namreč protestiral, ker kljub dogovoru ne prejema gradiv občinskega sveta po elektronski pošti, dobil pa je odgovor, da je podatke o elektronskem naslovu in drugo iz ankete, ki so jo dobili vsi svetniki dostavil šele slab teden pred sejo. Podžupan s pojasnilom ni bil zadovoljen, sledilo je odmahovanje z rokami in besede o tem, da se med sabo nimajo kaj pogovarjati.
Če bo po tem še mogoče reči, da koalicija med ZLSD in ZZP ni resno načeta, potem je postavljena nova meja političnih razprav in medosebnih sporov. (Mef)
Otvoritev prizidka k šoli Pietro Coppo
KONČNO NOVI PROSTORI ZA DIJAKE
Po slabih desetih mesecih od začetka obnove srednje šole z italijanskim učnim jezikom Pietro Coppo, bo 140 dijakov in 39 zaposlenih končno dočakalo vselitev v nove prostore šole.
Uradna otvoritev bo sicer v petek, 15. marca, do konca meseca pa naj bi po besedah ravnatelja Alberta Scherianija stekel tudi pouk. Kot je znano ta sedaj poteka na treh lokacijah: v prostorih SGTŠ, osnovne šole D. Alighieri in v stavbi starega italijanskega vrtca v Drevoredu l.maja. Lahko rečemo, da smo v Izoli dobili novo šolsko stavbo, saj je poleg 720 kvadratnih metrov na novo zgrajenega prizidka temeljito prenovo doživela tudi stara stavba, kjer so na novo napeljali vse instalacije ter
poskrbeli tudi za novo, bolj funkcionalno razporeditev prostorov. Kot je povedal Scheriani so z izvajalci -podjetjem Makro 5 iz Kopra-kot tudi podizvajalci zelo dobro sodelovali in so prostori dobro prilagojeni potrebam šole.
DENAR NEOBSTOJEČEMU DRUŠTVU
Ob sprejemanju amandmaja o zmanjšanju sejnin za občinske svetnike s katerim bi občinskemu proračunu prihranili nekaj več kot milijon in pol tolarjev smo bili priče zelo zanimivi razpravi o tem, kam nameniti ta denar.
Svetniška skupina LDS je najprej predlagala, da bi denar namenili sodelovanju na razpisu za sofinanciranje projektov razvoja elektronskega poslovanja v občinskih upravah. Razpis bo menda objavljen marca, potekal pa bo v sodelovanju z uradom za lokalno samoupravo in centrom vlade za informiranje.
Županja je predlagateljem amandmaja dopovedovala, da občina do razpisa nikakor ne bo imela pripravljene dokumentacije za sodelovanje na razpisu, zato je takšna namebnost sredstev nerealna. Ponudila pa je svojo varianto po kateri bi ta denar namenili izolskemu Društvu prijateljev mladine za sofinanciranje nakupa šolskih knjig, sofinanciranje šole v naravi in druge oblike pomoči socialno ogroženim otrokom.
Predlagatelji amandmaja pa se s takšno rešitvijo niso strinjali, predvsem pa se niso strinjali s takšnim na seji oblikovanim predlogom, zato je Evgenij Komljanec dal nasprotni predlog, naj se denar nameni Društvu epileptikov Koper. Na pripombe zakaj denar nameniti koprskemu društvu namesto izolskim otrokom je odgovoril, da društvo vključuje tudi boiuike iz Izole. Sledilo je glasovanje in na presenečenje prisotnih novinarjev so svetniki z večino glasov sprejeli sklep, da se denar nameni omenjenemu društvu.
Kasnejši pogovor s predlagatelji je pokazal, da je v resnici šlo za nasprotovanje samovolji županje, katere predlog naj bi bil populističen in predvolilno naravnan, bistvo pa je tako ali tako očem skrito. Gre namreč za dejstvo, da morajo svetniki za znižanje svojih sejnin in plač podžupanov najprej spremeniti pravilnik, ki določa le -te, tako da bodo z nesprejetjem sprememb pravilnika zlahka ostali pri sedanjih sejninah in plačah, zadrege o tem, kam z denarjem pa tudi ne bo več.
Čeprav je bila razprava in odločanje pravzaprav mala farsa smo se le pozanimali o Društu epileptikov Koper. Na Upravni enoti v sosednji občini so nam povedali, da takšno društvo pri njih sploh ni registrirano, v Zdravstvenem domu Izola pa so pojasnili, da takšnega društva na Obali ne poznajo opozorili pa so nas na društvo, ki deluje na republiški ravni. Komu bodo torej izolski občinski svetniki namenili denar, ki ga najverjetneje niti ne bo?
Za dograditev prizidka in obnovo obstoječih prostorov je Ministrstvo za šolstvo porabilo 160 milijonov tolarjev, vrednost opreme, ki jo je prispevala republika Italija pa znaša 350 tisoč evrov (ca. 80 milijonov tolarjev).
Šola ima zdaj na voljo skoraj 1600 kvadratnih metrov prostorov, kjer nameravajo obstoječim didaktičnim dejavnostim in šolskim programom dodati še nove. Najzahtevnejši projekt je prav gotovo priprava in uveljavitev programa višje šole, s čimer se že nekaj časa ukvarjajo, vendar za njegovo izvedbo niso imeli prostorskih pogojev. O uvedbi novih programov, tako na srednješolskem kot višješolskem nivoju, pa že tečejo razgovori s šolskim ministrstvom, je povedal ravnatelj Scheriani.
Slavnostno odprtje novih šolskih prostorov se bo v petek dopoldne začelo s kulturnim programom v izolskem Kulturnem domu, nato pa bo sledilo še rezanje traku. To dejanje bosta opravila Maruška Logar, profesorica z najdaljšim stažem na šoli ter Andrej Dolher, predsednik dijaške organizacije. (Karmen Bučar)
Vaš otrok moči posteljo ■
Učinkovite zaščitne podloge za posteljni vložek
REVITA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
OBČINA IZOLA-COMUNE DI ISOLA
OBRTNA ZBORNICA NI KRIVA
Spoštovani najemniki poslovnih prostorov v lasti Občine Izola, člani in nečlani Območne obrtne zbornice Izola
Ker smo se v zadnjem času kar nekajkrat pojavili v sredstvih javnega obveščanja, konkretneje v lokalnem časopisu Mandrač, po mnenju avtorja člankov z našo neaktivnostjo in nezainteresiranostjo pri reševanju problematike višine najemnin za poslovne prostore v lasti Občine Izola, na drugi strani pa hvala Občini Izola, ki je edina pokazala interes za reševanje navedene problematike, je Upravni odbor Območne obrtne zbornice Izola sklenil, da vas seznanimo z našimi aktivnostmi v zvezi z zgoraj navedeno problematiko.
Na pobudo najemnikov poslovnih prostorov v lasti Občine Izola so pristojne občinske službe sklicale skupni sestanek z najemniki in Območno obrtno zbornico Izola, ki je bil 21. marca 2001 v dvorani Občinskega sveta. Na sestankuje bilo dogovorjeno naslednje :
1.	Pravilnik o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem se bo pregledalo skupno z Območno obrtno zbornico Izola.
2.	Županja Občine Izola bo na Občinski svet Občine Izola posredovala predlog sklepa o znižanju višine najemnine za 10%.
3.	Območna obrtna zbornica Izola naj pripravi analizo prometa posameznih najemnikov za zadnje triletno obdobje.
4.	Občina Izola bo naredila simulacijo višine najemnine za poslovne prostore v skladu s spremembo zakonodaje ( 6,68%) in sedanjo najemnino. Podlaga bo sodna cenitev za poslovni prostor.
Območna obrtna zbornica Izola je v ta namen imenovala Komisijo za izvedbo zadolžitve, ki pa je bila sestavljena izključno iz prisotnih na skupnem sestanku. Daje komisija sploh lahko začela s svojim delom je morala najprej pripraviti zapis z navedenega sestanka,ki smo ga posredovali tudi Občini Izola. Zapis s sestanka bi pričakovali s strani sklicatelja sestanka, t.j. pristojnih služb Občine Izola, pa ga žal še do danes nismo prejeli.
Glede na to, da smo bili zadolženi za pripravo analize prometa za zadnje triletno obdobje, smo šest naših obrtnikov - najemnikov poslovnih prostorov v lasti Občine Izola zaprosili za dostavo podatkov za obdobje 1998,1999 in 2000. Dostavili so nam fotokopije davčnih napovedi, kar je verodostojen dokument, na podlagi katerih je komisija lahko pripravila analizo. Komisija je na podlagi zbranih podatkov , iz katere je bilo razvidno, da promet letno pada, pripravila analizo.
Občini Izola smo tako dostavili pripravljeno analizo in zapis z navedenega sestanka ter zaprosili za sklic skupnega sestanka , na katerem bi izpeljali še ostale, skupne zadolžitev.
Glede na to, da s strani pristojnih služb Občine Izola ni bilo odziva, smo županjo Občine Izola z dopisom z dne 22. novembra 2001 ponovno pozvali, za rešitev zadeve in poleg ostalih zadev navedli, da menimo, da smo bili izigrani, pobuda naših članov pa vzeta neresno, saj se je le-ta preusmerila na Območno obrtno zbornico Izola, najverjetneje z namenom, da se predlog "umiri" . Območna obrtna zbornica Izola je svoj del naloge korektno opravila in izpeljala. Isto smo pričakovali oziroma še vedno pričakujemo od županje.. Poleg tega smo županjo opozorili, da še vedno ni izpeljala dogovorjenega predloga za 10% znižanje najemnin, kar je na sestanku obljubila.
Ker s strani županje Občine Izola in pristojnih služb ni bilo odziva, smo želeli povabiti županjo na skupni sestanek na sedež zbornice pred zaključkom leta. Žal tudi brezuspešno.
Kljub dejstvu, da nismo zadeve uspeli rešiti, za kar menimo, da nismo krivi,saj smo svojo obveznost izpolnili korektno, tako kot je bilo dogovorjeno, bomo na rešitvi zadeve vztrajali predvsem na dogovorjenih točkah.
S spoštovanjem.
Predsednik: Ivan PALISKA, inž.
pripis uredništva:
Avtor članka seveda ni želel precenjevati vloge občine in podcenjevati pomena Obrtne zbornice ampak je želel opozoriti le na to, da vsi ti silni sestanki posveti, analize in poročila potekajo v dokaj netransparentni obliki, saj velika večina najemnikov (posebej trgovcev, ki niti v obrtni zbornici niso več) sploh ne ve zanje, kaj šele, da bi občutila kakšno konkretno posledico le teh. Če se enim in drugim (Občini in zbornici) zdi, da so vsi naredili dovolj potem se pa res hitro zadovoljijo s svojim delom..
Na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93,6/94 -odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 39/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97 - dopolnitev, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98, 12/99 - sklep US, 16/99 - popravek sklepa US, 59/99 - odločba US, 70/00, 100/00 in 28/01-odločba US), Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/2001) Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Županja Breda Pečan, razpisuje
ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO PARKIRNIH PROSTOROV V NAJEM
1.
Organizator zbiranja ponudb je Občina Izola-Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Županja Breda Pečan.
2.
Predmet oddaje z zbiranjem ponudb je:
7 posameznih in enakih parkirnih prostorov v garažni hiši v kletni etaži novega zdravstvenega doma na naslovu Oktobrske revolucije 11, Izola, označenih s številkami od 38 - 44.
Vsak posamezni parkirni prostor se odda v najem za dobo od 1 leta do 10 let
3.
Za vsakega izmed parkirnih prostorov se odda ponudba posebej, po določeni ceni in za izbrano obdobje.
Ponudba za oddajo parkirnih prostorov v najem velja od objave do oddaje vseh parkirnih prostorov.
4.
Najemnina za eno leto za posamezni parkirni prostor, je 100.000,00 SIT
brez DDV, ki ga plača najemnik in bo vsako leto revalorizirana.
5.
Ponudnik, kije oddal ponudbo v roku, je dolžan plačati najemnino za prvo leto najema v roku 8 dni od sklenitve najemne pogodbe za parkirni prostor, ki je bilo predmet ponudbe. Rok enega leta za prvo leto se šteje od dneva prevzema parkirnega mesta v uporabo.
Najemnina se praviloma plačuje v enkratnem znesku in sicer prvi mesec novega najemnega leta.
6.
Način in rok predaje parkirnega prostora v uporabo ter način plačila najemnine bo določen v pogodbi.
7.
Ponudba mora vsebovati ime in priimek ponudnika, čas za katerega želi ponudnik vzeti parkirni prostor v najem in izjavo, da sprejema pogoje te ponudbe.
Prispele ponudbe bo odpirala komisija v roku treh dni po prejemu posamezne ponudbe. S ponudbo je uspel vsakdo, ki sprejme pogoje te ponudbe in je oddal ponudbo pred oddajo vseh ponujenih parkirnih mest v najem.
8.
Ogled dokumentacije in vse informacije v zvezi oddajo navedenih nepremičnin dobijo interesenti pri strokovni službi Občine Izola - Uradu za premoženjsko pravne in splošne zadeve, Postojnska ulica 3, Izola ali po telefonu 05/ 66 00 200 - kontaktna oseba Ana Jamnik.
9.
Drugi pogoji:
Pogodba mora biti sklenjena v 15 dneh po pozivu ponudnika, daje izbran. Poleg letne najemnine s pripadajočim DDV-jem plača najemnik ob prevzemu parkirnega prostora v uporabo 5.000,00 SIT akontacije za prevzem ključa oziroma daljinskega upravljalca za odpiranje garažnih vrat. Akontacija bo najemniku ob prenehanju najemnega razmerja vrnjena.
Stroške vzdrževanja, obratovalne stroške in vse ostale morebitne stroške, je zavezan plačati najemnik in znašajo 50.000,00 SIT letno brez DDV, ki ga plača najemnik. Višina bo vsako leto revalorizirana ob revalorizaciji najemnine.
V	pogodbi bodo opredeljene vse pravice in obveznosti pogodbenih strank, poleg tistih, navedenih v tej objavi, tudi način prenehanja najemnega razmerja. Najemnik ima na parkirnem prostoru, ki ga ima v najemu predkupno pravico v primeru prodaje.
V	primeru, daje najem parkirnega prostora pogoj za pridobitev gradbenega ali drugega dovoljenja, pristojnega organa, zaradi česar mora najemnik razpolagati s parkirnim prostorom dalj časa, je poleg ostalih določb, v najemni pogodbi določena tudi pogodbena kazen za samovoljno prekinitev najemne pogodbe. V navedenem primeru ni možno spreminjati načina plačila najemnine ter skleniti pogodbe za obdobje krajše od 10 let.
Organizator si pridržuje pravico zaključiti postopek zbiranja ponudb pred oddajo vseh parkirnih prostorov v najem.
Številka: 340-01-11/2002 Datum: 12.3.2002
Županja Breda Pečan
Princ of Venice je Izolan	v
6. APRILA POSEBNA VOŽNJA ZA IZOLANE
Kompasov katamaran začenja tretjo sezono domovanja v Izoli. Obeti za leto 2002 so dobri, dolgoročno pa je treba razmišljati o novem, še hitrejšem plovilu. Izola je za Princa prijeten dom._______________ ____________
Katamaran Prince of Venice je eno uspešnejših "podjetij" Komapasa iz Portoroža, ki ga ima v upravljanju že več kot deset let. Leta 2000 je katamaran zamenjal matično luko in se iz Portoroža preselil v Izolo, kar je našemu mestu dodalo še eno turistično ponudbo in Izolo uvrstilo na turistične karte mnogih, še posebej ruskih, turistov, ki so dotlej za svojo izhodiščno destinacijo na zahod imeli Portorož. O odnosu Princa in Izole, o prihodnosti ladijskih turističnih prevozov in o letošnji sezoni nasploh smo se pogovarjali z direktorjem Kompasa Portorož, Markom Tancerjem.
-	Kakšne so izkušnje dveh izolskih sezon?
-	Izola je za nas z vsem svojim vzdušjem, ljudmi in servisom, ki ga nudi enostavno odlična in dejansko nimamo prav nobene pripombe na dosedanje bivanje v Izoli.
-	Se je odhod iz Portoroža poznal na številu potnikov?
-	Ko smo odhajali iz Portoroža dejansko nismo imeli problema s prevozom potnikov iz Portoroža, kar zdaj počnemo z avtobusi. Ta strošek je za nas sicer nov, vendar glede na to, da število potnikov ni padlo kaže na to, daje trg sprejel kolo kot matično luko. Ugodno v Izoli je to, da so ljudje, ki so v občini za to odgovorni, poskrbeli, da ni težav s parkiranjem, kar je v Portorožu lahko bil problem.
-	Letos ste prezimili v izolski marini.
-	Z Marino smo se dogovorili za dokaj ugodno ceno zimskega veza, poleg tega pa smotudi redni remont opravili v izolski ladjedelnici. Če upoštevate, daje tudi vsa ostala infrastruktura izolska, da nekaj denarja pustimo marini, nekaj ladjedelnici, nekaj pa občini za pomol, potem je katamaran za Izolo tudi dohodkovno pomemben.
-	Se je ladja doslej že amortizirala?
-	Katamaran je bil narejen leta 1989 in zdaj vstopa v 13-to leto. Upam, da mu bo dobro kot vsa doslej. Sicer pa življenska doba takšnega plovila traja tudi več kot 30 let. Ladja dejansko ne zastara, čeprav je katamaran v tem smislu malo poseben. Za svetovni trend prevozov je namreč Prince nekoliko prepočasen, saj dosega tam do 27 milj na uro, sodobne ladje pa dosežejo po 40 milj in več. Če bi imeli le malo hitrejšo ladjo bi lahko prišli dvakrat v Benetke in nazaj oziroma bi počeli še kaj drugega, kot je naprimer servisiranje dalmatinskih otokov, lahko bi vpeljali linijo do Splita ali Dubrovnika, kar zdaj ne moremo, ker je ladja prepočasna. To je razvoj o katerem razmišljam.
-	Lani ste že govorili o nakupu še ene hitre turistične ladje.
-	Treba je vedeti, da je 11. september tudi nam povzročil vrsto težav. Kompas je multinacionalka, imamo firme v Ameriki, Kanadi in po Evropi in te firme so upočasnile svojo dejavnost, kar za poslovanje Kompasa ni bilo ravno ugodno. Zaradi tega dogodka seje tudi nekoliko ustavil razvoj oziroma planiranje novih investicij in nakup takšne ladje stane okoli 7 milijonov dolarjev, kar seveda ni malo. Takšne odločitve se seveda ne sprejemajood danes do jutri, vendar mislim, da bo Kompas obdržal ta primat na Jadranu glede hitrih turističnih prevozov. Takšno investicijo si lahko predstavljamo tudi v obliki nekakšnega poola zainteresiranih akterjev turističnega gospodarstva, zavarovalnic, igralnic ali kakšnih drugih podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Mi ta trenutek verjetno nismo kapitalsko tako močni, da bi lahko šli sami v sedem milijonov dolarjev vredno investicijo. Osebno vidim možnost takšnega poola v katerem bi mi to tržili, kr to znamo, lastniška struktura pa bi bila mešana. V kontekstu nakupa takšne ladje pa je v Izoli seveda zelo na mestu razmišljanje o ladijskem terminalu, kjer bi se turisti iz vsepovsod vkrcavali na takšno ladjo. Izola bi jim ponudila parkirišča in druge usluge vezane na potniški terminal in to je seveda lahko zelo pomembno za neko turistično mesto. Zelo zanimivo je tudi dogajanje v zvezi z našim skorajšnjim obiskom v Benetkah.
Tja odhajam skupaj z g. Siršetom iz Nacionalnega turističnega združenja in g. Babičem iz Casinoja, pogovarjali pa se bomo z ljudmi iz Beneške regije o nekakšnih skupnih kulturnih in zabavnih produktih Oni se namreč zavedajo, da morajo obiskovalcem Benetk ponuditi še kaj več od palač in mostov. Očitno imajo za takšne načrte tudi evropski denar in zdaj bi se dogovarjali, da bi ponudili tudi naš del zaliva.
-	Doslej smo mi ponujali Benetke, bodo v bodoče Benetke ponujale tudi nas?
-	Gre za turistične tokove v obratni smeri. Mi bi sicer zmogli tudi vožnje v obratni smeri, predvsem pa nas zanimajo turisti v izvensezonskem obdobju, ko imamo mi proste kapacitete, ko še ne vozimo na naši liniji. In če to razmišljanje povežem s prej omenjenim poolom je jasno, da se vanj lahko vključujejo tudi tuji vlagatelji. Najpomembneje je, da denar ostane slovenskemu gospodarstvu in naši državi. Vedeti moramo, da če tega ne bomo počeli mi bo to počel nekdo drugi.
-	Koliko so obalni hotelirji vezani na dejavnost Princa?
-	Naj to ponazorim le na primeru ruskih turistov. To je izredno velik trg in ko ruski turisti izbirajo turistično destinacijo se odločajo tudi na osnovi naše ponudbe. Mi smo namreč edini, ki imamo možnost peljati ruske turiste brez šengenske vize v Italijo oziroma v Benetke in zato se v tako velikem številu odločajo za Slovenijo. Vtopne vize v Slovenijo danes namreč niso več tak problem za organizirane turiste, tako daje promotivni moment Princa za ruske turiste zelo velik.Poleg tega pa se pri nas dobro počutijo, ker smo vendarle Slovani in se tukaj bistveno bolje počutijo ot nekje na Cipru ali v Švici.
-	Kako sodelujete s Hrvaško pri organiziranju prevozov?
-	Mi že ves čas dobro sodelujemo, saj dva do trikrat na teden vozimo iz Slovenije po petkrat pa s hrvaške smeri, kjer je enostavno večje turistično tržišče. Mi imamo s strani Hrvaške potrjene linije Izola - Poreč -Benetke, Izola - Rovinj -Benetke in Izola - Umag - Benetke. Vsakega septembra damo vlogo za linijske prevoze v naslednjem letu in doslej nismo imeli nobenih težav, saj smo po pomorskem pravu v tranzitu in dejansko ne vstopamo na hrvaško ozemlje. Mi smo tudi spremenili lastništvo katamarana, ki je zdaj v lasti Kompasa Hrvaška, zastava pa je slovenska. Ladja je dejansko teritorij slovenske države, lastniki pa so Hrvatje.
-	Posadka pa je zelo domača.
-	Želeli smo tako, da so v posadki domačini saj je njihov odnos čisto drugačen kot če bi bili na njej zaposleni ljudje od drugod. Pravzaprav sem od te barke le jaz neizdan, vsi drugi, s kapitanom na čelu, pa so Izdani.
-	Zdaj je pred vami nova sezona.
-	Začeli bomo z vožnjami 30. marca, potem pa vsako soboto in nedeljo ter ob četrtkih tudi s Hrvaške, vse do konca maja, ko se bo to še povečalo.
- Izolanom ste za 6. april pripravili posebno darilo.
Enkrat smo to že naredili in zdaj bomo dogodek ponovili. Vsi ki imajo "izolski potni list" bodo 6. avgusta lahko potovali v Benetke po polovični ceni. Polna cena prevoza je 9.500 tolarjev, Izdani pa bodo 6. aprila lahko potovali z nami za 4.750 tolarjev. Hkrati bomo tja v sodelovanju z izolsko Zvezo prijateljev mladine brezplačno odpeljali 30 otrok, ki smo jih, skupaj s slikarji, nagradili ob znani aukciji na katamaranu, seveda pa bodo zraven še glasbeniki, igralci in novinarji, tako da naredimo lepo promocijsko akcijo za katamaran in za Izolo. Verjamem, da se bomo imeli odlično, najmanj tako kot na našem prvem "izolskem potovanju".
Mimogrede: Rezervacije že sprejemajo v Kompasu Portorož, čez kakšen dan pa še v agencijah Bele skale in Laguna ter v kujigami Graffit.
Marko Tancer in Alojz Pečan: 6. aprila gremo v Benetke !
NOGOMET 3. DRL-zahod MNK Izola : Šampionka Bilje 2:0 (1:01
Strelca: Starčevič (23), Mujkič (70 -ll. m)
MNK Izola: Boškovič, Cerič, Durmič,
Ružnič, D. Božič, Maletič (Čavar), I.
Božič, Starčevič (Horvat), Radovac,
Apollonio (Mujkič), Gavrič Izolani so s suvereno igro premagali drugouvrščeno moštvo tretjeligaškega prvenstva in si prislužili že 10 točk prednosti ter že razmišljajo o drugoligaškem prvenstvu. Edina napaka je bila pravzaprav izključitev Boškoviča zaradi igranja z roko izven kazenskega prostora, vse drugo pa je bilo brez pripomb.
V	nedeljo bodo Izolani igrali v gosteh pri tretjeuvrščenem Komnu.
TransportKorte Avtoplus
3:111:0]
Strelec za Korte: Čendak (81)
Korte: Sirotič, Zalič (Sorgo), Softič (Mehič), Bogdanovič, Jakončič, Furlanič,
Banica (Aščič), Čendak, Jureš, Pašič,
Serdinšek
Domačini so na repu prvenstvene lestvice vendar na igrišču tega ni bilo videti. Cel prvi polčas so obvladovali igro in tudi povedli, ko so rezultat še povišali pa je bilo upov Kortežanov konec. Čendak je sicer zmanjšal a so domači dosegli še en zadetek in napovedali reševanje z dna lestvice.
Korte bodo v nedeljo igrale doma proti _______
moštvu Adrije iz Mima.
Jadranje
Slovenski jadralci so že zelo delavni. Najboljši so nastopili na Gardi, od 17 članske slovenske posadke pa je bil najboljši Vasilij Žbogar v Laserju s tretjim mestom. Posadka v 470, Dekleva-Maučec sta bili na koncu četrti.
V	Piranu pa so vozili najboljši optimisti in evropejci, kjer so nase posebej opozorili mladi optimisti, ki bodo kmalu zamenjali stare izkušene reprezentante.
ODBOJKA-2. DOL-moški Vezoder MislinjaJzola 3:0 (21,23,21)
Izolani so pri solidni ekipi iz Mislinje izgubili s 3:0 vendar niso razočarali z igro, saj so bili bolj ali manj enakovreden nasprotnik. V soboto bodo Izolani igrali doma s solidno ekipo Termo Lubnik.
3. DOL-ženske
ital. skupnosMnterval A Izola 3:1 (22,9, -9,241
Izolanke so izgubile nevarno tekmo z izkušenimi nekdanjimi odbojhkaricami Kopra, razočarale pa so predvsem v drugem nizu, ki so ga izgubile na 9. Res so naslednjega dobile z istim rezultatom toda v četrtem, ko so bile blizu uspehu so nesrečno izgubile in s tem izgubile tudi dmgo mesto, saj so jih Pirančanke prehitele za eno točko. V soboto bodo Izolanke doma igrale s Škofjo Loko.
KAPUČINO

NAMIZNI TENIS-1. SNU-članice Arrigoni: Šampionka 5:5
V	soboto so igralke Arrigonija igrale doma proti ekipi Šampionke. Tudi ta tekma je bila za domačo ekipo zelo pomembna, saj je bilo nujno osvojiti vsaj točko za uvrstitev v končnico med štii najboljše ekipe. Izolanke so ta dvoboj pričele zelo slabo, saj je Šampionka povedla kar 4:0, nato so se Izolanke zbrale in zmanjšale razliko na 3:4. Po igri dvojic je bila Kitajka Shen boljša od Ludvikove in tako je Šampionka vodila že z 5:3. Do konca sta Rahotin in Jauševac Erikaprispevali vsaka po eno zmago in dragocena točka je ostala doma. Dve zmagi je ekipi prispevala Rahotin, po eno pa Ludvik in Jauševac Erika, ter par Rahotin / Jauševac E.
3. odprli turnir BS za mladinke -Jana Ludvik druga
V	nedeljo je v Zalogu potekal 3. odprti turnir RS za mladinke. Jana Ludvik z 2:4 šele v finalu proti Špeli Burgar iz Mengša. Petra Kukovec je osvojila tretje mesto v predtekmovalni skupini in se ni uvrstila v glavni del turnirja, v predtekmovalni skupini je ravno tako končala tekmovanje Alenka Ačimovič s četrtim meston, Jauševac Marika pa je morala nastop na turnirju v zadnjem trenutku odpovedati zaradi bolezni.
ŽRK Izola Bori KM0 - Krim Electa Neutro Roberts 30:44 (10:241
Izola Bori KMO: Stubelj 3, Hodžič, Petrinja 1, Adamič 9(5), Hmjič 8, Čvorak 6, Štefančič, Šmitran D. 1, Argenti 1, Gatej, Sušelj, Višnjevec 1, Škopelja , Poljšak
Krim Eta Neutro Roberts: Borisyenko, Derepasko 11(5), Yatsenko 9, Dajčman 3, Frešer 6, Gorski, Doler 4, Oder 5, Čečkova 4, Pečar, Daneva, Zrimšek, Pengov 2, Ivanc 7-M: Izola 8(5), Krim 6(5)
Izklj.: Izola 4 min, Krim 6 min Če so v sredini pokalni tekmi Izolanke parirale še vedno aktualnim evropskim prvakinjam, so tokrat začele izredno slabo. Že dopoldan je večina odigrala tekmo kadetske lige in Boris Čuk je večerno tekmo	začel	z	nekoliko
spremenjeno postavo. Adamič in Hrnjič sta tako v začetku počivali na klopi. Gostje pa so začele izredno motivirano in prvi zadetek so zmedene domače dosegle šele v 8 minuti pri rezulatu 7:0 za Krim. Še enkrat toliko časa so potrebovale za drugi gol (v 15' pri 12:1). Zmagovalke so bile že takrat znane. Pristop k temi se vidi tudi	po številu	izključitev,	v prvem
polčasu sta bili ekipi ves čas kompletni, prvo izključitev pa smo videli šele v 41'. V nadaljevanju je Boris Čuk poslal v igro tudi	preostale	igralke	in	predvsem
Adamič, Hrnjič in Čvorak so se tudi izkazale z atraktivnimi zadetki. Drugi polčas, ko so na trenutke imele pobudo tudi	Izolanke,	se je	tako končal
neodločeno 20:20. Odlična pa je bila Doleg že omenjenih tudi Darja Škopelja. Gostujoči rener, tokrat Robert Beguš, zaradi reprezentančnih ibveznosti je bil Tone Tiselj odsoten, je ob koncu mnudil priložnost vsem igralkam. Najbolj pa se je zkazala levoroka Glena Yatsenko, ki je domače likakor niso uspele zaustaviti. Prihodnji teden 'ostujejo Izolanke v Žalcu. Tekma ne bo odločala o ričemer, saj se v rednem delu Izolanke na morejo Dovzpeti više. Pomembnješa je v tem smislu, da imajo priložnost pokazati iz kakšnega testa so. Ali je prava dika tista iz prvega polčasa s Krimom, brezvoljne in prež želje za igro v obrambi, ali pa tista iz drugega, z agresivno obrambo, odlično Škopeljo, hitrimi protinapadi in organiziranimi napadi, ko pridejo tudi do zelo atraktivnih zadetkov, ki dvignejo na noge dedalee. Ekipa Žalca je ravno pravšnji nasprotnik za iokazovanje. Omeniti velja tudi vzdušje v dvorani, saj ;e zbere več gledalcev, kot na tekmah moških, predvsem je zadetek v polno igranje najmlajših ob polčasu. Ob tem, da se zbere poleg še veliko sorodnikov, so najmlajše rokometašice tiste, ki ves čas vzpodbujajo igralke na igrišču in ustvarjajo prijetno vzdušje v dvorani. Pie tega velja omeniti, da so po ekmi ravno te najmlajše ljubiteljice rokometa dobre pol ure oblegale gostujoče igralke za avtograme.
lil,
o\
POGLED S STRANI
1	piše ŽARKO
za Kapučino Šporrt
p

Sobotni dvojni program je postregel z obilico golov, res so oboji izgubili, vendar je bilo pričakovano. Fantje so tudi tokrat dosegli trideset golov, za renutne razmere kar veliko, v obrambi pa je vse preveč napak. Celih
petnajst minut so bili enakovredni tekmec, kvaliteta posameznikov je v nadaljevanju bila odločilna. Tihe želje po presenečenju sta nekoliko pokvarila tudi oba sodnika. Res, tudi brez pomoči bi gostje zmagali, pa vendar obstaja občutek, da bi lahko bilo ob zaključku tudi malo bolj "vroče". Sojenje že nekaj časa dviga prah, ne samo pri nas, razkorak je toliko opaznejši pri nižjih kategorijah. Vse obesiti na sodnike ne bi bilo pošteno, vendar je očitno, da organizacija ne dohaja tržnega obnašanja klubov. Dekleta so po sredinem pokalnem tekmovanju tudi v soboto merile moči z našimi prvakinjami. Dva poraza, dve na oko zelo podobni.tekmi. Tudi dekleta so bila strelsko razpoložena (29, 30), obramba pa še vedno
niha, ob vsem pa je imela Darja precej ohranjenih strelov. Ženski del prvenstva se v soboto konča. Izolanke potujejo še v Žalec, nato sledi razigravanje. Hud tempo čaka ekipo, ob vsem pa je še kopica tekem nižjih kategorij. Zaloga točk je tolikšna, da napoveduje mirno končnico. Moška ekipa v soboto potuje v Veliko Nedeljo na eno odločilnih tekem. Zmaga bi verjetno pomenila obstanek, napovedati zmago ob znanih dejstvih pa je težko. Konec tedna bo v izolsko rokometno dvorano pripeljal ženske veteranske ekipe. Leto je okrog in "straejše deklice" bodo pokazale, česa niso pozabile.
http//izola.gvcri.net
Tanja Odar;"Nismo odigrale dobro in predvsem prejele smo preveč zadetkov." Petra AdamiČiVačele smo res slabo. Nekatere smo že zjutraj odigrale kadetsko tekmo, tako da smo v začetku počivale. V nadaljevanju pa je bilo veliko boljše in mislim, da smo pokazale vseeeno, da znamo igrati. "
ROKOMET-t. DRL-mošH
MRK Izola : Prevent Sloveni firadec 30:30 (12:10]
Izola - Športna dvorana v Izoli, gledalcev 150, sodnika Wutey (Maribor) in Tomšič (Ljubljana)
MRK Izola: Vončina 4.0, Božič 4.0, Cetin 3.0, Muha M. 3.5, Muha B. 3.0, Vukovič 4.0, Žeger 3.0, Bubnič 3.0, Gregorič 3.0, Hodžič /, Čebular 3.5, Cah 3.0, Selišnik 3.0, Kleva/
Prevent: Štusaj 3.0, Franc 3.5, Kajganič 4.0, Plešej 3.5, Banfro 4.0, Mauc 4.0, Pucelj 3.0, Maksič 4.5, German 3.5, Imperi 4.5, Dumančič 3.0, Lužnik 4.0, Leve B. 3.5, Konečnik 4.0
Strelci:
MRK Izola: Božič 10(4), Cetin 1, Muha M. 3, Muha B. 1, Vukovič 10(2), Žeger 3(1), Bubnič 1, Čebular 1
Prevent: Franc 4, Kajganič 6, Plešej 3, Banfro 1, Mauc 4, Pucelj 1, Maksič 11(6), German 4, Konečnik 3 7-m: Izola 11(7), Prevent 7(6)
Izklj.: Izola 8 min, Prevent 20 min Diskv.: German (Prevent 60', grob prekršek)
Izolani so tekmo proti favoriziranemu Preventu začeli zelo spodobno. V uvodnih minutah celo dvakrat vodili in šele počasi popuščali. Tako so si gostje prvo občutno prednost priigrali v 16 minuti ko so povedli s 9:6, takrat pa so imeli tudi igralca manj na igrišču, saj je bil izključen Plešej.
Predvsem slaba izolska obramba je botrovala temu, da so gostje z lahkoto prihajali do lahkih zadetkov. V igri ena na ena so izkušeni gostje, predvse Banfro in Maksič, z lahkoto preigravali svoje obrambne nasprotnike.Iz tako ustvarjenih viško pa so z oddajanjem žog ustvarjali idealne priložnosti za soigralce. Nenad MakSiČ pa je bil tudi neusmiljen s 7 metrov. Razlika je tako ves čas araščala ne da bi Izolani uspeli ogroziti vodstva gostov, ki so temo izkoristili za uigravanje in počitek nosilcev pred sredino pokalno tekmo proti Trebnjemu.
Zanimivo, da je gostujoči trener Tomaž Kleč, v drugem polčasu poslal na igrišče nekatere straejše igralce (Mauc, Franc ...) in le ti so tudi z lahkoto prihajali do zadetkov. Pri domačih velja omeniti vse tri kandidate za mladinsko reprezentanco. Blaž Vončina se je večkrat izkazal z odličnimi obrambami, Peter BOŽIČ s hitrimi protinapadi in lakOb IfUkOVlČ s svojimi projektili z razdalje. Izolani so tudi dosegli 30 zadetkov, kar je spoštljiv dosežek, manjka pa tista agresivnost in kompaktnost v obrambi, skatero bi lahko predvsem v domači dvorani tudi koga presenetili, ako kot so Termo v prvem delu. S takšno igro jim bo le s težavo uspelo.
Po srečanju pa so bili vsi, vljučno z gledalci in verjetno tudi delegatom, ki seje s sodnikoma 'na klepet' zaprl v klubske prostore, nezadovoljni s sojenjem. Čeprav nista odločala o zmagovalcu in tekma ni bila odločilna, sta uspela s svojimi odločitvami razgreti ozračje. Za konec pa sta zmedla in nasmejala vse prisotne, ko sta v 60 minuti upravičeno poslala predčasno pod prho GCMISna, kije storil prekršek, ki si zasluži rdeč karton tudi pri nogometu. Matjaža MllhO, ki je bil v protinapadu, je pokosil (spotaknil) od zadaj. Sodnika sta najprej izključila ŠtUSaja, ki je bil resda v bližini, vendar ni stroil ničesar. V nadaljevanju sta pokazala še rdeč karton Germanu, po dolgotrajnem dogovarjanju z delegatom pa sta na koncu vrnila na igrišče Stusaja in poslala pod prho Germana.	••
Tomaž Kleč "Nismo odigrali dobro, vednar dovolj za zasluženo zmago Nekoliko smo tudi kalkulirali saj nas v sredo čaka težka pokalna tekma s Trimom."
Fredi RadOjKOlflČ"Nismo igrali dobro v obrambii, saj smo puščali preveč prostora gostujočim igralcem. Nisem pa zadovoljen niti z igro v napadu, saj smo pretekli teden proti Prulam odigrali bolje. Tokrat ni bilo prave discipline v igri. Kljub temu smo v zandjih dveh tekmah dosegli 60 zadetkov, na žalost pa smo jih dobili veliko preveč. "
ROKOMET -STAREJŠI DEČKI RK DUPUE: MRK IZOLA 14:17
Izolski starejši dečki so minulo nedeljo gostovali v Kranj. Prikazali so solidno igro a na koncu zasluženo zmagali. Naši so takoj na začetku povedli in kmalu zatem že vodili za 3 gole (4:7). A so to prednost hitro zapravili in ob polčasu celo zaostajali za gol (8:7). V drugem polčasu je bila igra večji del izenačena, a so zmedo v igri izkoristili Izolani, ki niso dovolili presenečenja.
Za Izolo so igrali: Amel Redžič, David Ivančič, Rok Gomezelj 3, Uroš Srabotič 6, Miran Kaligarič, Jan Radojkovič, Rok Jurman 4, Matej Kleva 1, Matic Čebulj 1, Matjaž Piantoni-Žeger, Matej Srabotič 2, Uroš Čuk
Odprto prvenstvo Primorske v " mini rokometu " za deklice 1.1991 in mlajše za pokal "ADRIACOMPUTERS"
Začelo se je odprto prvenstvo Primorske v mini rokometu za dekleta letnika 1991 in mlajše. Glede na kronično pomanjkanje tekmovanj za najmlajše kategorije so se v Izoli odločili, da organizirajo tekmovanje, v katerem se bodo merila najmlajša dekleta, ki že trenirajo rokomet. Iniciativi so se takoj priključili v Kopru, kjer so šele letos začeli z organizirano vadbo in v Umagu ter Logatcu. Rezultati prvega turnirja in trenutna lestvica so v prilogi. Vsak mesec bo organiziran turnir v drugem kraju. Naslednji bo organiziran sredi marca v Izoli.
REZULTATI 1.K0L0
OŠ D. Bordon : OŠ A. Ukmar 6:10 OŠ Logatec : OŠ Livade 2:19 OŠ A. Ukmar : OŠ Logatec 10:12 OŠ D. Bordon : OŠ Livade 3:12 OŠ V. Šmuc : OŠ V.Car- A 24 : 15 OŠV.Car-A: OŠ V.Car-B 12:13 OŠ V.Car- B : OŠ V. Šmuc 4:19
LESTVICA pol kolu
1.	OŠ Livade Izola	2 2 0 0 31 : 5 4 točke
2.	OŠ V.Šmuc Izola	2 2 0 0 43 : 19 4 točke
3.	OŠ A. Ukmar Koper	2	1	0	1	20:18	2 točki
4.	OŠ Ježek Logatec	2	1	0	1	14 : 29	2 točki
5.	OŠ V. Car-B Umag	2	1	0	1	17:31	2 točki
6.	OŠ V. Car-A Umag	2	0	0	2	27:37	0 točk
7.	OŠ D. Bordon Koper 2 0 0 2 9 : 22 0 točk EŠ
Športni ples
V nedeljo je Plesno društvo Elite v dvorani Bonifika organiziralo kvalifikacijski turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih. Udeležilo se gaje nekaj manj kot 90 plesnih parov iz 17 slovenskih plesnih klubov. Na turnirju so se izkazali tudi plesalci iz slovenske Istre. Tako sta v latinsko ameriških plesih med mlajšimi mladinci C domačina Bazem PatrlK In Mahnič Nika zasedla 2. mesto. Prav tako druga sta bila mlajša mladinca b Rodica Matic in Turk Maja, Bednarik Jan in Masdalena Škrlj pa sta med starejšimi mladinci A zasedla sedmo mesto.
Med člani a sta v la plesih zmagala Daničič Tin in Rebula Tedeja iz Plesnega kluba Fredi Izola. Plesalci Plesnega društva Elite pa so bili uspešni tudi v soboto na turnirju v show plesih, ki je bilo v Ljubljani. Tako je med solisti v kategoriji članic zmagala Tina Bačič, odlični pa so bili tudi mladi hip hoparji. Med pionirkami je bila Monika Jazbec druga, Veronika Škrlj pa med mladinkami tretja. Tretje mesto je osvojila tudi dvojica Matija Černe in Mirjam Talita Vinčec. vsi so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo maja.
UMIRJANJE OŽIVELEGA MESTA
V sredo zjutraj je neka izolska občanka poklicala Radio Koper in vprašala kako si Izola dovoli, da najemniki lokalov za tolar glasno govorijo na ulici in na ulici celo delajo ter razstavljajo svoje izdelke, saj s tem menda motijo stanovalce starega mesta. Miru željni občanki je že v oddaji odgovorila županja Breda Pečan, ki je povedala, da občina pač skrbi za oživljanje starega mesta in med oživljanje sodi tudi ulični vrvež, če pa gre za kakšne posebne težave bo rade volje prisuhnila občanki. Kot najemnica enega od teh ateljejev pa bi rada dodala še naslednje:
Zavidam someščanki, ki ima čas v dopoldanskem delu dneva poslušati radio in celo klicati v radijski program. Seveda je njen trud zaman, ker bi odgovor lahko dobila na izolskem turističnem društvu, kjer so nam tudi povedali, da je zaželjeno če svoje delo opravljamo pred ateljeji saj le tako lahko zares oživljamo ulice starega mesta. Glede govorjenja pa si pridržujem pravico svobodnega govorjenja saj živimo v demokratični družbi in svoje mnenje sem pripravljena povedati kjerkoli. Seveda, če s tem motim red in mir v skladu z odlokom mi mora to kdo povedati. Za konec pa še pregovor, ki pravi, da se slabih navad večinoma naučimo od dobrega soseda.
najemnica lokala OK: Marija Pianecki Godina
Predstavili poslovanje Droge d.d. v letu 2001
ARGO DOBI NOVEGA LASTNIKA
Vodstvo Droge d.d. je v torek,
12. marca, predstavilo nerevidirane in nekonsolidirane poslovne rezultate minulega poslovnega leta.
Predsednik uprave in generalni direktor Matjaž Čačovič je uvodoma naštel nekaj napomembnejših podatkov o poslovanju družbe v lanskem letu.
Dosegli so rekorden izvoz, ki so ga v primerjavi z letom poprej povečali za 33 odstotkov, prodajo so povečali za 14 odstotkov, pričeli pa so tudi s poslovanjem na novi lokaciji v Izoli. Za naložbe so v lanskem letu namenili rekordnih 2,4 milijarde tolarjev, pri čemer so večino sredstev namenili za končanje nove tovarne in za tehnološke posodobitve proizvodnih centrov Gosad in Zlato polje.
Leto 2001 so sicer zaključili s 3 odstotke manjšim dobičkom kot leto pred tem, vendar gre to zmanjšanje na račun 40 odstotkov večjih stroškov amortizacije zaradi gradnje nove tovarne. Ob enaki amortizaciji kot v letu 2000, bi namreč zabeležili kar 21 odstotkov večji dobiček Zadovoljni so tudi z drugimi kazalniki: čista donosnost kapitala je znašala 10,6 odstotka, uspeli pa so povečati tudi dodano vrednost na zaposlenega in sicer kar za 16 odstotkov.
V lanskem letu je po daljši stagnaciji krepko poskočila tudi vrednost njihovih delnic, ki je na začetku prejšnjega leta znašala okrog 32.000 tolarjev, ob koncu leta pa 42.000 tolarjev. Od začetka letošnjega leta seje rast nadaljevala, tako da se cena Drogine delnice v teh dneh giblje nad vrednostjo 48.500 tolarjev ter se približuje knjigovodski vrednosti delnice, ki je ob koncu lanskega leta znašala nekaj nad 52.000 tolarjev. Proti koncu lanskega leta so izvedli prodajo prostorov Začimbe v Seči, začetek letošnjega leta pa je zaznamovala prodaja družbe Soline d.o.o. Mobitelu. Sklenili so tudi predpogodbo za prodajo kompleksa Argo v Izoli, vendar Čačovič še ni želel izdati imena podjetja, s katerim naj bi do 31.marca podpisali pogodbo o prodaji teh objektov.
'V letu 2002 načrtujemo 15-odstotno povečanje izvoza in utrjevanje tržne pozicije naših blagovnih znamk na domačem trgu. Pomembna naloga bo poenotenje standardov poslovanja in obvladovanje vseh dejavnosti na koncernski ravni. Vse te aktivnosti naj bi postopoma vodile k integraciji povezanih podjetij v koncern Droga, " je o načrtih za bližnjo prihodnost povedal Matjaž Čačovič. (Karmen Bučar)
ptt 's mit m: \ n
(Ne)dosledno poročanje o proračunu
Med prebiranjem članka "Proračun in svetniki na popravnem izpitu" v prejšnji številki Mandrača, me je pod podnaslovom "Koliko stane oblast" v oči zbodel podatek, da bo za Nadzorni odbor namenjenih 8,7 milijona tolarjev. Imel sem možnost vpogleda v proračun za leto 2002 in ta podatek preveril. Na strani 58, proračuna za leto 2002 Občine Izola, je za Nadzorni odbor namenjenih natanko 1.244.000 SIT in ne 8,7 milijona. Za občinsko volilno komisijo pa je namenjen znesek 7.492.000 SIT, kar skupaj z Nadzornim odborom znese 8,7 milijona.
Če se ustavimo še pri t.i. Čistilni napravi, za katero, po pravici povedano, le malokdo ve, zasledimo kar nekaj nedoslednosti. Težava je že v tem, da se o čistilni napravi pred sprejetjem predloga skorajda ni govorilo. In tudi sedaj vlada nekakšno zatišje. Ljudje ne vedo točno kaj se je sprejelo, še manj so pred tem vedeli, kaj naj bi se sprejelo. Upam, da se kdo ne boji, da bi se ponovil Svetilnik.
V mnogih medijih sem zasledil, da bo delež Mestne občine Koper, znašal približno 3 milijarde tolarjev. Kakor je malokomu znano je Občinski svet Občine Izola, na skupnem zasedanju treh obalnih Občinskih svetov sprejel varianto C2, torej čistilno napravo skupaj s Koprom. Skupni stroški izgradnje te naprave so, kakor je razvidno v "Dokumentu identifikacije investicijskega projekta", stran 37, 2.773.000.000 tolarjev. Torej delež Kopra ne more znašati 3 milijarde tolarjev.
Predvsem me glede čistilne naprave zanima še nekaj. Po kakšnem poslovniku in kakšnih pravilnikih je bilo sklicano Izredno skupno zasedanje Občinskih svetov?
___________________ Gregor Vučko
OBČINA IZOLA
Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 in 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja
JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem
a.) Kristanov trg 2 - urejen poslovni prostor
Namen:
-	trgovina z neživih ali druga storitvena dejavnost,
-	izklicna mesečna najemnina je 45.508,00 SIT (brez DDV),
-	agencije, zavarovalnice, in podobno,
-	izklicna mesečna najemnina je 55.191,00 SIT (brez DDV),
-	deficitarne dejavnosti (domača in umetna obrt),
-	izklicna mesečna najemnina je 43.693,00 SIT (brez DDV),
-	poslovni prostor ima uporabno dovoljenje.
b.) Dantejeva 6 - urejen poslovni prostor
Namen:
-	trgovina z živili, neživih ah druga storitvena dejavnost,
-	izklicna mesečna najemnina je 116.887,26 SIT (brez DDV),
-	agencije, zavarovalnice in podobno,
-	izklicna mesečna najemnina je 147.248,00 SIT (brez DDV),
-	poslovni prostor nima uporabnega dovoljenja.
c.) Pekarniška 2, velikosti 51,00 m2 - urejen poslovni prostor
Namen:
-	trgovina z neživih ah druga storitvena dejavnost
(prednost bi imela trgovina umetne obrti in umetniških izdelkov),
- izklicna cena mesečne najemnine je 64.634,23 SIT (cena brez DDV),
-	poslovni prostor nima uporabnega dovoljenja.
1.	RAZPISNI POGOJI
1 Občina bo po izbiri najemnika (po koncesionarju) pričela s postopkom pridobivanja ustreznih dovoljenj za ureditev prostorov pod točko b in c in ga usposobila z lastnimi sredstvi.
2.	Občina nima nikakršne odškodninske odgovornosti do izbranega najemnika zaradi morebitnega dalj časa trajajočega postopka urejanja prostorov.
3.	Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas v obliki notarskega zapisa po končani usposobitvi prostora Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.)
4.	Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe.
5.	Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine, upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR 02236 - 0017055945 s pripisom "vplačilo varščine" in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša.
6.	Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek.
V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ah v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja.
7.	Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave.
8.	Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu.
9.	Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki jo bo izvajal, ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji, določenimi z najemno pogodbo.
10.	Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki je ponudil višjo ceno najemnine in boljši program dejavnosti v najetem prostoru. Kadar prednostni namen v teh razpisnih pogojih ni opredeljen, možnih pa je več vrst namenov, se bo primerjala relativna višina ponudbe v primeru, ko prispe več ponudb za različne namene.
I.	DOKAZILA
Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti:
-	potrdilo o vplačani varščini,
-	izpisek o registraciji družbe iz sodnega registra, samostojni podjetnik potrdilo iz registra samostojnih podjetnikov,
-	fizične osebe morajo priložiti tudi potrdilo o državljanstvu,
-	potrdilo Občine Izola, da nima finančnih obveznosti do Občine Izola,
-	koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin,
( če ponudnik še ni najemnik, zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti ). Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane in bodo izločene iz postopka izbire.
II.	DOSTAVA PONUDBE
Ponudbo z dokazih je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. 15. maj a 16, Koper z oznako "javni razpis - ne odpiraj".
Morebitne informacije ah ogled je možno dobiti na tel. 640-39-53 (ga. Slavica Kovačevič).
O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Predsednik komisije Branko Mahne
Nekaj lepih nekaj manj lepih
BAZEN ZA STANOVALCE DOMA UPOKOjENCEV
V izolskem Domu upokojencev imajo odslej še eno možnost za izvajanje fizioterapevske dejavnosti. V hotelu Delfin so jim namreč omogočili uporabo bazena, tako da bodo lahko stanovalci, ki jim njihovi zdravniki-specialisti to predpišejo, deležni terapevtskih vaj v bazenu, ki jim jih v Domu doslej niso mogli nuditi. Lahko pa se bodo tudi udeležili zgolj rekreativnega plavanja.
Te pridobitve so stanovalci neizmerno veseli in so hvaležni, ker so v Delfinu ponudili pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ali pa si sami bazena nikakor ne bi mogli privoščiti.
Sredi prejšnjega tedna so tako prvič stopile v bazen stanovalke Ondina Jerman, Marta Bassi in Anica Tomažič ter pod vodstvom domske fizioterapevtke Marjetke Popovski, ki je poskrbela tudi za njihov varen prihod in odhod, izvajale njim primemo vadbo in plavanje.
Sicer pa poteka v Domu tudi rekreacija za tiste, ki želijo ohranjati svoje gibalne in kondicijske sposobnosti z jutranjo telovadbo v delovni terapiji. Poleg tega pa so lani z nakupom terapevtskega sobnega kolesa, tekača in drobnih pripomočkov, stanovalcem omogočili izvajanje dodatnih telesnih aktivnosti, za kar vlada med stanovalci veliko zanimanje. Vadbenih pripomočkov se s pridom poslužujejo in jih redno uporabljajo v prostorih fizioterapije. Tam se izvajajo tudi ostale fizioterapevtske dejavnosti, nekateri pripomočki pa koristijo tudi pri individualnem delu fizioterapevtk z nepokretnimi stanovalci. (K.B.)
KRIMINALNI RAZPLET ŠTUDENTSKE ZGODBE
Kriminalisti iz policijske uprave Celje so v nedeljo zaradi suma storitve kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete opravili več hišnih preiskav in odvzeli prostost dvema Celjanoma, starima 27 in 25 let. V Celju se je kmalu razvedelo, da naj bi šlo za 25-letnega predsednika Kluba študentov celjske regije Boruta Čmera in dve leti starejšega Aleksandra Gradišnika, ki je bil v klubu zadolžen za finance. Slednji naj bi se preko svojih podjetij domnevno ukvarjal s pranjem denarja. Imel naj bi štiri podjetja, ki se ukvarjajo s posojanjem denarja, računovodstvom in nepremičninami
Kaj se je pravzaprav dogajalo z denarjem študentov, bo pokazala policijska preiskava, naši sogovorniki iz vrst študentov pa domnevajo, daje osumljeni denar iz kluba nakazoval na svoja podjetja, ga posojal in nato obdržal obresti. Šlo naj bi za velike vsote denarja.
O tem seveda pišemo zaradi članka v prejšnjem Mandraču, saj so ljudje iz tega okolja stegovali prste tudi proti koprskemu klubu študentov v katerega je vključenih veliko izolskih študentov, ki v izolskem klubu
Kulturni dan na OŠ Livade
TOKRAT OB ZBOROVSKI GLASBI
Na osnovni šoli Livade so imeli v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom dan kulture za učence od 1. do 4. razreda. Pripravili so koncert pevskih zborov, ki je potekal v Kulturnem domu. Pripravili so ga v obliki učne ure, predstavili pa so se pevski zbori od otroškega, mladinskega in odraslega zbora.
V projektu z naslovom "Od malega raste in poje veliko" je sodelovalo veliko pevcev iz petih pevskih zborov: Otroškega pevskega zbora CGV Koper pod vodstvom Maje Cilenšek in s klavirsko spremljavo Sindije Šiško, Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Izola pod vodstvom Kristine Babič in ob klavirski spremljavi Nine Moline, Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije in Mešanega pevskega zbora Obala, oba pod vodstvom Ambroža Čopija ter Mešanega zbora Obafca iz Kopra pod vodstvom Maje Cilenšek.
Učenci in učiteljice so z navdušenjem sprejeli nastopajoče, jih zbrano poslušali ter jih nagradili z burnim aplavzom. Učenci so spoznavali različne sestave pevskih zborov, v katere se bodo lahko v življenju vključevali, seznanili so se z novo obliko kulturne prireditve in doživeli kvaliteten koncert, ki jih je za mlajšo populacijo vsekakor zelo malo. Vsak učenec je potek koncerta in predstavitev nastopajočih spremljal na kncertnem listu in dodatne zanimivosti slišal od voditeljice, pobudnice in organizatorke prireditve, učiteljice
2.razreda Janje Stanjko.
Ravnatelj šole Jože Marko je izpeljavo projekta podprl v organizacijskem in finančnem smislu, učiteljice pa so učence predhodno seznanile s potekom in namenom prireditve, ki je bila
"S koncerta smo odšli polni prijetnih glasbenih doživetij, predvsem pa ponosni, da je mogoče z dobro voljo in organizacijo v šoli, ponuditi otrokom tudi bolj kakovostne oblike glasbenih prireditev" je ob uspešno izvedenem kulturnem dnevu zapisala Janja Stanjko.

enostavno ne najdejo prostora zase. Med glavnimi aktivisti koprskega kluba sta tudi Darian Gorela in Peter Može, ki sta nas prva opozorila ne nenavadno dogajanje okrog koprskega kluba, zdaj pa seje pokazalo, da so bile njune pripovedi o zasledovalnih vožnjah z avtomobili in grožnjah več kot resnične. Med študenti seje že dalj časa govorilo, da se v Klubu študentov celjske regije dogajajo zelo čudne stvari in da želijo posamezniki zaradi denarja in osebnih interesov z že skoraj mafijskimi metodami prevzeti nekatere druge slovenske klube. Po aferi v Kopru, ko so morali koprski študenti zaradi nemirov in blokade Celjanov prejšnji mesec odpovedati skupščino kluba, so vzeli zadevo v roke tudi kriminalisti.
"Da so kriminalisti v Celju izvedli hišne preiskave in priprli Aleksandra Gradišnika, samo potrjuje naše dosedanje trditve, da se je vodstvo celjskih študentov res posluževalo nelegalnih metod. Tako je bilo tudi v našem primeru, ko so hoteli na zadnji skupščini prevzeti naš študentski klub," je ob dogodkih v celjskem klubu povedal tajnik koprskega kluba študentov (KŠOK) Marko Piego.
(povzeto po Dnevniku)
• • •
KULTURA IN PROSVETA NASA BO
Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe iz Idrije organizira nadaljevanje projekta predstavitev kulturnih ustvarjalcev iz Idrije v besedi, sliki in zvoku.
I Kulturno umetniška skupina
"HIDROGLISTE"
na svoji pomladni turneji po Sloveniji predstavlja partizanski način bojevanja s
hitrimi napadi in takojšnjimi umiki. Skupino sestavljajo.
Program:
Tomaž Kosmač - predstavitev knjige Žalostno, toda resnično,Driska Dušan Moravec - kratka groza,
Ivan Intihar - slikar romantične krajine (olja na platnu)
Matjaž Lazar - razstava kolažev "sakralni erotizem" manifest Wichkraft ob spremljavi harmonike Marka Hatlaka
Marko Hatlak - koncert baročne in modeme glasbe, koncertna harmonika;
Kulturni dom Izola: 23. 3. ob 20.00
Svet za glasbeno izobraževanje republike Slovenije
Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov - Temsig
Član evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino - EMCY Evropski koncert prvonagrajencev nacionalnih tekmovanj iz Avstrije, Nizozemske in Slovenije
Koper, torek. 12. marca 2002 ob 19.00 uri. Glasbena šola Koper
Nastopajo:
ROK VOLK, saksofon, LIDIJA MALETIČ, klavir - Slovenija
FERDINAND HEBESBERGER, pozavna, PETER KURPITA,
klavir - Avstrija CHRISTIAN KUYVENHOVEN, klavir -Nizozemska
MKC - Koper
Petek. 15. marca 2002 ob 21. uri v N&KC
MODA OD LABODA
v koncertni reviji mladih skupin se bodo predstavili: MEMGROME (Sorča), NIOBA (Braniki DEAD END (Divača] KRAŠKI SOLISTI (Sežana) in MUŠKAT HAMBURG (Maribor).
Članarina: 400,550 in 700 sit.
AVDITORIJ
Portorož - Portorose
Petek. IS. marec. 20.30. Avditorij Portorož
CALA KONCERT ALTERNATIVNE CLASBE Z COSTI
V dvorani Avditorija Portorož bomo gostili najboljšo slovensko progresivno eksperimentalno skupino zadnjih 15 let. Terra Mystica se po skoraj enoletni odsotnosti vrača na primorsko glasbeno sceno z novim albumom Axis, ki je posvečen slovenski
Istri.
Osnovno zasedbo skupine tvorijo: Boštjan Andrejc - vokal, kitara, Danijel Čeme -kitara, flavta, Boštjan Gombač - klarinet, Uroš Maver - klaviature, klavir, Tomi Purič - bobni, Patrick Vlačič - bas.
Na koncertu v portoroškem Avditoriju, se bodo glasbenikom pridružili izvrstni gosti: Tinkara Kovač - vokal, flavta, Bojan Cvetrežnik - violina, Igor Švare -violončelo, Blaž Celarec - tolkala, Klemen Kotar - tenor saksofon ter Luciano Kleva - istrske dude s skupino Vruja.
Vstopnina: 2000 SIT (študentje, upokojenci 1500 SIT).
Skupinski popusti: za organizirane skupine min. 20 oseb (1000 SIT po osebi)
predstavitve...
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA in KLUB ISTRA
vabijo na predstavitev knjige
Itala Delloreja Gambinija:
ISOLA D’ISTRIA (A ritroso nel tempo),
V ČETRTEK, 14.MARCA 2002 OB 18. URI,
DREVORED 1. MAJA št. 9, IZOLA
(prostor Matične knjižnice Izola v starem italijanskem vrtcu poleg policijske postaje). Knjigo bo predstavil g. Silvan Prodan
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti razpisuje
LITERARNI NATEČAJ ZA 24. SREČANJE PESNIKOV IN PI5ATEUEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI,
lil stalno ali začasno bivajo v Sloveniji "SOSED TVOJEGA BREDA"
Sodelujejo lahko avtorji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojem materinem jeziku (ne slovenščini!). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 15. marca 2002 v treh izvodih na naslov:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana, s pripisom "za 24. srečanje".
Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuvert^pa mora avtor poslati naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, poklic in telefonsko številko ali e-mail. Vsa poslana besedila bo pregledala žirija, ki bo najboljša izbrala za objavo v reviji Paralele.
Avtorji odstopijo svoja besedila za objavo brezplačno. Vsi sodelujoči avtorji bodo povabljeni na srečanje, ki ga bo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil od 19. do 21. aprila 2002 v Dravogradu skupaj s svojo območno izpostavo.Gost srečanja bo hrvaški književnik Robert Mlinarec.
NATEČAJ ZA MLADE BRALCE
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA in Mestna knjižnica Piran
vabijo mlade bralce
k branju leposlovnih del v slovenskem in italijanskem jeziku.
Za branje predlagajo knjigo Gorana Gluvica FANTJE, ŽOGA, PUNCE in delo dveh italijanskih avtorjev - Quarzo G., Mignone S.R. - z naslovom PIRATI A RAPALLO.
Knjigi si lahko izposodite v Matični knjižnici Izola ali v šolskih knjižnicah.
Vabimo pa vas tudi, da napišete svoje mnenje o prebranih knjigah. Le-to lahko napišete v leposlovni obliki (prosti spis) ali kot strokovni prispevek (npr. raziskovalno delo o gusarjih, o igrah z žogo, o odnosih med mladimi...).
Vaša dela lahko oddate knjižničarki mladinskega oddelka Matične knjižnice osebno ali pošljete po pošti na naslov MKI, Oktobrske revolucije 1,6310 Izola.
Konec meseca maja 2002 bomo organizirali srečanje, na katerem se bomo pogovarjali o prebranih knjigah in podelili nagrade za najboljše prispevke.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BOR Z A znanj/ Y.
V Borzah znanla lahko sodelule vsak, ki Ima neko znanle ali spretnost.
Potrdil o formalni Izobrazbi ne poirebujeiel
Borze znanja ne odločajo o tem kje, kdaj in kako boste izmenjali znanje in informacije. O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve se boste s ponudnikom ali s novpraševalcem dogovorili sami ( menjava znanja za znanje ali brezplačno).
NaŠI Člani ponuialo: * Znanje fotografiranja; * Marketinško - oblikovalska znanja kot izdelovanje prospektov, oglasov in podobno; * Nasveti za amaterske snemalce ter izmenjava izkušenj pri snemanju in videomontaži; * Pomoč pri pisanju scenarija in snemalne knjige; * Znanje kaligrafije ( gotica, italic...) za pisanje diplom, spričeval, nriznanj....
NaŠI Člani IŠČalO; * Znanje solo- petja; * Znanje starogrškega jezika;
*	Znanje bio- kmetijstva; * Znanje budistične meditacije; * Vse o tehniki tetoviranja; * O popotovanju po Bahamskih otokih; * Vzgoji cvetja v rastlinjakih;
*	Znanju plesa step-a.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola tel 66 31 380
Kulturni center Izola
Bazoviška 4
Tel.: 641 55 71,641 84 39
Nedelja. 17. marca ob 15.00 in 17.00
PINGO
Nastop otroških pevskih zborov vrtcev Izola in Koper.
Zbore vodi SAŠKA KRAŠEVEC LENARČIČ
Vstopnina : 500 SIT
Petek.22. marca ob 20.00
Carlo Goldoni
PRIMORSKE ZDRAHE
Režija Gašper Tič
Sodelujejo člani dramske skupine KD Domovina Osp.
Ob simpatični komediji v domači govorici se boste prav gotovo od srca
zabavali.
Vstopnina : 1.500 SIT, popusti: 1.000 SIT.
Petek. 29. marca ob 20.00
Ekološka naselia in kmetije na vzhodni obali Avstralije
Predavanje in predstavitev z diapozitivi Deželo nam bo predstavila KATARINA W0HINZ.
Vstopnina : 800 SIT, študentje, dijaki, upokojenci : 600 SIT Priskrbite si vstopnice pravočasno !
Rezervacija in prodaja vstopnic : galerija ALGA, Kristanov trg 1, vsak dan med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 uro / tel. 641 84 39 /. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti dan pred predstavo v galeriji. Prosimo vas, da prihajate na prireditve pravočasno !
Območna izpostava JSKD Koper U soboto. 16. marca, ob 20. uri. v Kulturnem domu v Ospu
gostuje KUD Gledališče Steps iz Izole. Igralka Ksenija Jambrošič bo nastopila v predstavi Gorana Giuviča:
Z ANDREJO U SOBOTNO NOČ.
Območna izpostava JSKD Koper in Krajevna skupnost Sv. Anton vabita na koncert revije
Primorska poie
ki bo v nedeljo. 17. marca, ob 17. uri. v Kulturnem domu v Sv. Antonu.
Nastopili bodo:
Vokalna skupina Rihemberk Branik,
Mešani pevski zbor Skala iz Gropade,
Moški pevski zbor Matajur,
Moški pevski zbor Cirila Kosmača Koper,
Ženski pevski zbor Nova Gorica in Mešani pevski zbor Divača
galerija ALGA
Vabimo vas na otvoritev razstave slik avtorja
MATEVŽA GROSA
ki bo v četrtek, H.marca ob 19.30 uri
galeri jalASlLA
MIRA UČEN KRMROTIČ "PODOBA BARVE"
v Pretorski palači v Kopru (slike), vGaleriji Insula v Izoli (slike)
in v Galeriji Sgart v Kopru (cikel grafik)_
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo
v torek, 19.marca ob 17. uri,
v pravljični sobi v proštom starega italijanskega vrtca, Drevored L maja 9. Prisluhnili bomo pravljici
ZMEDA ZARADI MALEGA MEDVEDA
ki jo je napisala katja Reider.
________________Prijazno vabljeni!_________
kino ODEON
ČETRTEK, 14.3., PETEK, 15.3., SOBOTA, 16.3., NEDELJA, 17.3.,
PONED., 18.3. in TOREK, 19.3.2002
OCEAN'S 11: IGRAJ SVOJO IGRO .b mo. i.2»3.
(Ocean's 11), akcijska kriminalka
Režija: Steven Soderbergh / Vloge: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Watt Damon, Andy Garcia in drugi;
V petek, 15.3. in v soboto, 16.3. tudi ob 22.30I
SREDA, 20.3.2002
OCEAN'S lil IGRAJ SVOJO IGRO ob 18.00 akcijska kriminalka
fjJJl'MB.-.n0*'®0"
Skupnost / Togethera
ali kaj so imeli hipiji in marksisti skupnega?
režija: Lukas Moodysson;glavne vloge: Lisa Lindgren, Michael Nyqvist, Emma Samuelsson Prikazan na festivalih v Benetkah 2000, Rotterdamu 2001, Gijonu 2000 (najboljši režiser; najboljši scenarij; najboljši icjralec), Stockholmu 2000 (nagrada kritike)
Pred nami zaživi leto 1975. V Španiji je umrl Franco, po Ameriki in Zahodni Evropi pa se razvijajo hipijevske komune. Elisabeth se naveliča svojega zapitega moža in ko jo znova udari, vzame hčerko in sina ter odide v komuno. Prostora je malo, toda tam se živi v "harmoniji'1, kar pomeni skrajno liberalnost v vseh pogledih, uveljavljanje marksističnih načel, delitev vseh dobrin, skrajni hedonizem... in vsestranska seksualna razmerja med člani komune. So nekakšni mestni posebneži in s svojim nenavadnim življenjem povzročajo posmeh in hkrati zavidanje sosedov. Vendar osebnostne lastnosti in razlike med člani komune vse bolj silijo v ospredje... Film zaživi v vsej svoji lepoti, saj na dan pridejo osebnostni problemi in njihovo reševanje. Odlika filma so odlični igralci ter njihova neverjetna sproščenost in optimizem. Zakaj komunizem ni uspel, vam bo po tem filmu mnogo bolj jasno.
Režiser Lukas Moodysson (1969) je že pri sedemnajstih letih je izdal knjigo pesmi, kasneje napisal še roman in posnel prvi film "Pokaži mi ljubezen-Fucking Amai" z velikim komercialnim uspehom in odličnimi kritikami, "Skupnost" pa je njegov drugi film.
KOMPLICIRANE STVARI SO PRAVZAPRAV PREPROSTE
It vnaprej vemo, da bodo nekateri spet skočili v zrak in rekli, da smo uradn > robilo izolske županje. Ker iz izkušenj vemo, da se jih ne da prepričati z drugačn > azlago jim pač pustimo takšne misli. Vsem dobronamernim in znanja željnim p i lamenjamo to stran z upanjem, da boste kaj več vedeli o na videz tak) lompliciranih stvareh kot je proračun in njegovi elementi: prihodki, odhodk, jostavke, izvršitev, planiranje, indeksi in podobno. V tem Mandraču ste dobili tue i zvleček letošnjega proračuna in za lažje branje vam priporočamo, da si najpn j jreberete razlago, ki jo je napisala predlagateljica in izvrševalka proračun:, 'upanja Breda Pečan. Prosili smo jo za nepolemično ampak poučno razlag) >roračuna, vi pa ocenite, kako je poslušala naš nasvet.
Pogosto se mi dogaja, da me občanke in občani sprašujejo, kako se pravzaprav sestavlja občinski proračun. Naj kar naravnost povem, daje priprava proračuna zelo zapleteno delo, ki ga do potankosti poznajo samo ljudje, ki delajo na Ministrstvu za finance oziroma v občinskih uradih za finance To seveda ne pomeni, da so oni edini "posvečeni" in da moramo vsi drugi s strahospoštovanjem od strani opazovati, kaj počno. Res pa je, da si je treba vzeti kar nekaj časa, da razumeš, kakšna je razlika med poslovnim in finančnim načrtom podjetja in občinskim proračunom, kakšna je "filozofija" javnih financ, da so cilji, ki si jih občina zastavlja v proračunu, bistveno drugačni, kot so cilji podjetja. Tudi način razporejanja in kasnejše rabe sredstev je v občini bistveno drugačen kot v podjetju Proračunska sredstva se med letom uporabljajo mnogo bolj strogo namensko kot v podjetju. Pojem "dinamičnost" ali "elastičnost" je pri javnih financah praktično prepovedan in v kolikor ob sprejemanju proračuna ne določimo sredstev za nek namen, je skoraj nemogoče oziroma zelo težko (potrebno je sprejeti rebalans proračuna) v tekočem proračunskem letu to nalogo tudi izvesti.
OD SPLOŠNEGA K POSEBNEMU IN ŠE DODATEK
V	občinah pripravljamo proračune na osnovi zelo natančnih in delno lahko rečemo tudi togih pravil, ki nam jih nalagajo Zakon o financiranju občin, Zakon o javnih financah in Zakon o izvrševanju (vsakokratnega državnega) proračuna.
Zakon o javnih financah nam v svojem 10. členu nalaga naslednje:
(1)	Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3j Fmtbmi ded proračuna sestavljajo finančni načni neposrednih uporabniku v.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
OD KOD SPLOH DOBIMO DENAR
V	splošnem delu proračuna moramo predvideti vse vrste prihodkov, ki jih pričakujemo v proračunskem letu. Sestavljajo jih
A.	Davčni prihodki znašajo skupaj 1 milijardo 293 milijonov SIT sestavlja pa j ih
1.	35 % dohodnine, ki se zbere v občini in pri nas znaša 893 milijonov SIT in predstavlja 69 % davčnih prihodkov,
2.	davki od premoženja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premičnine in nepremičnine, davek na dediščine, davek na promet nepremičnin -letos naj bi znesli skupaj 204 milijone in predstavljajo 16% davčnih prihodkov
3.	davki na blago in storitve - davek od iger na srečo, turistična taksa, taksa za obremenjevanje vode, komunalne takse in 30% od odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča - znašajo letos 195 milijonov SIT in predstavljajo 15 % davčnih prihodkov
B.	Nedavčni prihodki skupaj znašajo 516 milijonov SIT, sestavljajo pa jih
1.	udeležba na dohodku in dobičku od občinskega premoženja, ki letos znaša 170 milijonov SIT, sestavljajo pa jih prihodki od obresti, od najemnin za poslovne prostore in stanovanja ter zemljišča, od koncesijske dajatve za igralništvo,
2.	takse in pristojbine načrtujemo v višini 13 milijonov SIT,
3.	denarne kazni, kijih načrtujemo v višini 18,5 milijona SIT
4.	prihodki od prodaje blaga in storitev, kijih predvidevamo 52 milijonov SIT
5.	drugi nedavčni prihodki, ki jih sestavljajo predvsem komunalni prispevki in delež za razširjeno reprodukcijo ob kanalščini, ki skupaj znašajo 255 milijonov SIT.
C.	Kapitalski prihodki ki nastanejo s prodajo vseh vrst premoženja, pri nas v Izoli pa zaenkrat samo s prodajo stavb in zemljišč, so po sprejemu "vélikega" amandmaja zrasli za 207 milijonov od prvotnega predloga proračuna. Sedaj skupaj znašajo 866 milijonov tolarjev. Iz
1.	prodaje stavb in poslovnih prostorov naj bi pridobili 434 milijonov SIT, od
2.	prodaje zemljišč pa 437 milijonov SIT.
D.	Občinski proračun lahko pridobiva tudi donacije (ali po domače darila) in na tak način naj bi dobili - namenjene so mladim - 3,5 milijona SIT.
L Vsaka občina, čeprav sicer sodi kot Izola v skupino občin, ki niso deležne državnih sredstev za financiranje osnovnih nalog, pridobiva sredstva tudi ÌZ državnega Proračuna Tem sredstvom pravimo transferni prihodki, glede na namen pa jih ločimo v transferne prihodke za financiranje tekočih nalog in transferne prihodke za financiranje investicijskih nalog.
1.	Izola dobiva iz državnega proračuna sredstva za izvajanje dvojezičnosti v upravnih organih (23,5 mio), za uresničevanje ustavnih pravic italijanske samoupravne narodne skupnosti (34 mio.) in za pžarno varnost iz odstopljenega dela požarne takse (2,5 mio.), skupaj torej okroglih 60 milijonov SIT.
2.	Za investicijske naloge nam bo država namenila slabih 7 mio za novi zdravstveni dom, skoraj 50 mio. za dokončanje palače Manzioli, 16 mio. za cerkev Marije Alietske, 1 mio. za adaptacijo glasbene šole, slabe 3 mio. za preselitev matične knjižnice in 5 mio za arheološko najdišče v Simonovem zalivu, skupaj za investicije dobrih 81 milijonov SIT.
DRŽAVA JE IZOLI MAČEHA
Treba je povedati, da občine, ki presegajo 150% povprečne dohodnine na prebivalca, lahko dobijo za nujne investicije v občinske objekte samo do 10% vrednosti investicije Zato so tudi zneski za knjižnico, glasbeno šolo in zdravstveni dom tako nizki. Pri cerkvi Marije Alietske, ki ni v lasti občine in pri palači Manzioli, ki jo urejata državi Slovenija in Italija po meddržavnem sporazumu to pravilo na srečo ne velja, čeprav je nekoliko nenavadno, da država pričakuje od občine, da sofinancira urejanje cerkve, kije v lasti izolske župnije.
Pa vendarle ni važno - da bo le Izola kmalu Še lepša kot lani in da se bodo lahko mlade Izolanke in Izolani, ki se želijo poročiti v cerkvi, to lahko čimprej storili v generalno obnovljeni cerkvi Marije Alietske, in da bodo naši sokrajani italijanske narodnosti končno dobili dovolj veliko stavbo, kjer bodo lahko razvijali nove dejavnosti in s tem bogatili sebe in celo Izolo.
BOMO PORABILI ALI ZAPRAVLJALI?
Sedaj bi morala začeti z razlago, za kaj vse bomo tako zbrani denar, ki naj bi ga do konca leta zbrali z vseh prej naštetih koncev v (menim da kar impozantnem) znesku 2 milijardi 848 milijonov tolarjev vseh prihodkov, porabili. Ker so mi v Mandraču naročili, naj današnje besedilo ne bo daljše kot dve in pol tipkani strani, bom najprej povedala, koliko denarja smo se namenili vsega skupaj porabiti in kaj pravzaprav pomeni ta "famozni" proračunski primanjkljaj.
Torej: vseh odhodkov proračuna: za tekoče odhodke, ki jih porabi občina kot neposredni uporabnik proračuna, tekoče transfere, ki jih porabimo za dejavnost zavodov, javnih podjetij, društev in krajevnih skupnosti, za investicijske odhodke, kijih porabi občina kot investitor ter za investicijske transfere, ki jih občina nakaže zavodom, javnim podjetjem, društvom m krajevnim skupnostim, da oni sami investirajo, naj bi letos nabrali za 2 milijardi 940 milijonov tolarjev. Sedaj boste verjetno rekli: hop! tukaj pa nekaj ne "štima", saj bomo porabili več, kot pa bomo zbrali Saj občine menda ne smejo najemati kreditov! Razlike je kar za 92 milijonov tolarjev in to v minus! Od kod bomo dobili manjkajoči denar? Tej negativni razliki se reče proračunski primanjkljaj.
POSOJILA SE NAM OBRESTUJEJO
Če gremo naprej po vrsti, je treba najprej povedati, da naša občina dobiva več vrnjenih anuitet od kreditov (vrnjenih bomo dobili 63 mio. SIT), kot pa jih mora sama plačati (plačati bomo morali 3 mio. SIT). Razlika zanaša 60 milijonov tolarjev in to je že znesek, za katerega bomo lahko v prvem koraku znižali proračunski primanjkljaj. Ko odštejemo saldo prejetih in danih posojil od primanjkljaja, nam ostane še 32 milijonov minusa.
TUDI Ml NAJEMAMO KREDITE
Sedaj je na vrsti naslednji korak: zato, da bomo lahko zagotovili obnovo desetih (10) stanovanj v starem mestu, bomo pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije najeli kredit v višini 63 milijonov tolarjev. Ko kredit najemamo, se ta denar šteje med prihodke, vendar ne na začetku, temveč šele pri "računu finančnih terjatev in naložb". Ko smo prišli do tega kredita in od njega odšteli odplačila dolgov, ki znašajo slabih 14 milijonov tolarjev, se nam primankljaj spremeni v presežek, prišli smo na pozitiven rezultat. Sredstva na računih (to je denar, ki ga ne uspemo porabiti v tekočem letu in ga zato hranimo pri različnih bankah v obliki depozitov) naj bi se konec tega leta povečala za slabih 17 milijonov tolarjev. Ker je konec leta 2001 bilo na različnih računih deponiranih okoli 260 milijonov tolarjev, naj bi v naslednje leto prenesli 277 milijonov tolarjev sredstev na računih.
Ta čarovnija je seveda mogoča predvsem zato, ker smo po mnenju nekaterih pomembnih ljudi v Izoli že prej napihnjene prihodke proračuna s vélikim amandmajem še dodatno napihnili in s tem umetno zmanjšali proračunski primanjkljaj s prejšnjih 305 na sedanjih 92 milijonov tolarjev.
Pustimo času čas in upajmo - predvsem pa seveda delajmo - da se bodo načrtovani dohodki uresničili, potem pa bomo lahko kritizirali ali hvalili. Sicer pravijo, da se po jutru dan pozna, toda večer nam pove, ali je bil dober ali slab.
Naslednjič pa boste, če se vam bo seveda dalo brati, izvedeli, za kaj vse nameravamo porabiti denar, ki ga bomo celo leto zbirali na kup. Lep pozdrav,
Županja Breda Pečan
KRIMINALIJE
Prijatelje lahko izbiraš, sorodniki pa so ti dodeljeni. Z enimi se taumeš, z drugimi pa ne. Tisti prvi so seveda v večini in o njih ni slišati prav veliko, tisti, ki se ne razumejo pa so navadno bolj glasni in tujdi v časopise prej pridejo. Enkrat oče izvaja nasilje nad otroci, drugič otroci nad materjo, tretjič žož nad ženo in podobno. Morda boste rekli, da želijo razreševati stvari znotraj družine, vendar se navadno tako le začne, konča pa čisto drugače. Seveda policisti tega ne morejo reševati, lahko le preprečijo nasilje, kršenje reda in miru in dajo delo sodniku za prekrške in zaslužek državnemu proračunu. Nauk: Bolj ko se boste pretepali v družini, boljše avtomobile bodo kupovali državni uradniki in ministri.
NESPORAZUM V EVRIH
Bistvo nesporazuma je počitniški apartma, ki ga ena oseba prodaja, druga pa kupuje. Prodajalka in kupec sta se dogovorila za aro (predujem) v višini 6.000 Burov in menda še za to, da če prodajalka stanovanje proda komu drugemu mora nesojenemu kupcu vrniti dvakratno vrednost predujma. Ker mu prodajalka ni želela prodati apartmaja je kupec zahteval dvojno aro (12.000 Burov), kot sta se dogovorila, prodajalka pa ni hotela o tem nič slišati. Seveda sta se dobro sprla in prodajalka je strgala pogodbo. Dečkom ni ostalo nič drugega kot da napišejo ovadbo in predlog sodniku za prekrške.
SVAKA POGODI
Po cesti Izola - ŠAred sta se v avtomobilu peljala svaka (moža dveh sester). Ker je poleg volana vozil tudi alkohol sta se peljala preblizu robu ceste in se končno tudi prevrnila pod cesto. Pri tem kakšnih hudih poškodb ni bilo, razen zlomljene roke sopotnika in ugotovitve alkotesta, daje bilo v krvi voznika za 1.93 g alkohola na kilogram krvi. Tudi v tem primeru sledi delo za sodnika za prekrške.
ZAPRTO BOLJ KOT PO NAVADI
V izolski lokal sta hotela vstopiti dva Koprčana, ker pa je bila ura napačna je bil lokal že zaklenjen, čeprav je v njem še bilo nekaj gostov. To sta videla tudi zapoznela obiskovalca in sta se lotila trkanja po vratih, kar pa je prekinil sin najemnice lokala in fizično uredil problem. Posledice rešitve so kar konkretne: Eden od Koprčanov ima zlomljeno rebro in pretres možganov in je končal v bolnišnici na hribu. O dogodku bo obveščen tožilec.
DODATNO ZDRAVLJENJE
Starša se ločujeta, njun sin pa je v bolnišnici. V času obiskov je k njemu prišla mati, kmalu za njo pa tudi oče. Ker srečanje ni bilo napovedano in v bližini ni bilo Umprofora sta se starša seveda sprla in prišlo je do kršitve javnega reda in miru, kar v bolnici še posebej ni zaželjeno. Sodnik za prekrške bo moral razsoditi kdo je bolj kriv za neljubi dogodek.
DRAGO ZAŽIGANJE PLEVELA
Oče in tast se očitno razumeta, saj sta skupaj čistila zaraslo njivo. Suhe odpadke sta zbrala na kup in jih zažgala, vendar jima je ogenj zbežal iz nadzora. Ker pri sebi nista imela vode ali drugih sredstev za gašenje, v bližini ni bilo drugih ljudi, kraj pa je bil za kurjenje neprimeren so morali priti na pomoč gasilci, ki so požar pogasili. Kazen ki sta jo dobila za to početje pa je spoštovanja vredna.
SOVRAŽNIKI VRTCA
Neznanci so očitno zelo jezni na to ustanovo ali pa so se na ta način želeli vključiti v razpravo o selitvi knjižnice v vrtec v Livadah. Kakorkoli že, vrtca so se lotili s kamenjem in razbili več stekel ter tako povzročili za 30 tisočakov škode.
OBA NAROBE
V ulici Oktobrske revolucije se je zgodila prometna nesreča. Pravzaprav ni bilo nič posebej hudega, zanimiveje le dejstvo, da sta bila oba avtomobila oziroma voznika v prekršku. Prvi je poignoriral prometni znak "ustavi", drugi pa je peljal po enosmerni cestzi v nedovoljeno smer. ZA nagrado sta tako oba dobila še denarno kazen.
ALKOLESTVICA
Prejšnji teden so bili vozniki še kar razbrzdani in v arhiv alkotesta je prišlo kar 1 voznikov, ki so premogli v krvi več alkohola kot je to z zakonom dovoljeno. Rekorder je tokrat napihal spoštovanja vrednih 3.16 g/kg, sicer pa je lestvica naslednja: 3.16, 2.02, 1.93, 1.86, 1.07, 0.91, 0.88, 0.85, 0.70, 0.66, 0.65, 0.63 gramov alkohola na kilogram krvi. Kje pa ste vi?
ZADNJI IZOLSKI NARAVOVARSTVENIK
Pred stoletjem v Angliji delavci razbijali stroje zaradi vse večje nezaposlenosti, ko so stroji začeli nadomeščati delavske roke. V Izoli pa smo prejšnji teden doživeli nekaj podobnega. Možakar je namreč prišel na gradbišče v Bazoviški ulici, kjer so se pripravljali na podiranje cipres, o čemer smo že poročali. Da bi izpričal svoje nezadovoljstvo in nestrinjanje s projektom rušenja cipres je za začetek zgrabil nekaj orodja in motorko ter vse skupaj zmetal naokoli, potem pa se je še fizično lotil delavcev, ki so se pripravjali na podiranje dreves. Pred prihodom policistov se je še enkrat vrnil na kraj nezadovoljstva in se spet jezil, tako da so ga policisti priprli in naslednji dan odpeljali k sodniku. Kdo ve, morda pa ima tudi prav, vendar način gotovo ni bil najbolj primeren.
MALI OGLASI
-	MAKE UP - kozmetika za vse vrste priložnosti: maturantske plese; poroke in valeto, info 041 795 284
-	ENOKRILNA VRATA BREZ STEKLA potrebujem. Ali mi jih lahko nekdo, ki jih ne potrebuje odstopi tel 041 95 00 68
-	UGODNO PRODAM spalnico tel: o41 400 604
•ODDAM leseno pohištvo: večdelno garderobno omaro, nižjo dvodelno garderobno omaro, 2 postelji, 2 nočni omarici, 2 stolčka, kredenco z vitrino, omarico z ogledalom. Oddam tudi novejšo veliko večdelno garderobno omaro. Pokličite 031477 904 (petek, sobota, nedelja)RACUNALNIK 486 DX,8mb ram, 120mb OLLIVETI in printer , primeren za igrice in seminarske naloge prodam. Cena 25.000 SIT. tel.: 040/ 251 335
-	PRODAM OTROŠKO SPALNICO (z mostom) in raztegljivi dvosed. Tel: 641 38 48 dopoldan ali zvečer po 19. uri
-	ODDAM zmrzovalno skrinjo, peč na gorilno olje, leseno kredenco, leseno spalnico (2 postelji, omara, nižja omara, 2 nočni omarici, 2 stolčka, omarica z ogledalom), 1 visečo kuhinjsko omarico, pomivalno korito (les, inoks), raztegljiv kavč, jedilno raztegljivo mizo in 6 stolov, spalnico (velika garderobna omara, zakonska postelja z nočnima omaricama in predalom za posteljnino, ogledalo, stolček), wc školjko, bide, 2 umivalnika s kolono. Pokličite 031 477 904.
•	Mlada družina najame eno ali dvosobno neopremljeno ali delno opremljeno stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Kličite na tel. št.: 05/6281-101 po 19. uri.
-	Poslovni prostor v Izoli, namenjen mirni dejavnosti, oddam. Cena po dogovoru. Tel.: 040/314-734
•	Zatekel se je psiček, star približno 1 leto, črno - rjav z belimi tačkami in rdečo ovratnico. Lastnik naj se javi v koprskem azilu.
-BIO KOZJI GNOJ - HUMUS, tel.: 680 13 90 zvečer
■ Ne utegnete vsega sami? Potrebujete občasno pomoč na domu? Počistim, pospravim, skuham, zlikam, zašijem... Veseli me tudi varstvo otrok.
Pokličite na tel. št. 641 37 31!
...... ,
\\\\\\\\x\\xx\\x\w<» s«, s s s	je teaiUK izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRA C @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAF1KA BORI, Izola
CIPRESE SO PADLE
Začetek tega tedna je zaznamoval radikalen poseg v podobo našega mesta, o katerem smo pisali že pred tednom dni. Dva dneva sta bila dovolj, da so delavci ljubljanskega podjetja, usposobljeni za takšna dela, podrli 52 cipres v Bazoviški ulici. Komaj so se dobro lotili dreves, pa seje že zgodil pravi incident. Izolan, ki se s odstranitvijo cipres ni strinjal, je skušal to dejanje fizično preprečiti. Po pripovedovanju delavcev, jim je najprej povedal, da nimajo kaj sekati, ker pa to ni zadostovalo, je v zid zalučal še motorno žago. Po verbalnem prerekanju je prišlo še do fizičnega spora z nadzornikom gradbenih del, potem pa je posredovala še policija.
A nezadovoljni občan je ostal v manjšini. Stanovalci Bazoviške ulice so namreč še kako zadovoljni, ker bodo imeli več svetlobe in razgleda, a najbrž tudi več prahu, ki so ga doslej zadrževala drevesa. Daje odstranitev starih dreves in ureditev novega drevoreda dobra rešitev, pa je menilo kar nekaj mimoidočih, ki so opazovali "akcijo". V glavnem so ugotavljali, daje večina dreves že močno načetih in trhlih, le dve drevesi naj bi bili po mnenju enega od sekačev res zdravi.
V naslednjih dneh bodo delavci Komunale uredili zelenici ob cestišču in posadili 60 novih cipres, v kratkem pa naj bi se z novo asfalno prevleko zaključila tudi gradbena dela v Bazoviški ulici. Stroje bodo odpeljali, podoba še nega dela našega mesta pa bo dokončno drugačna.(K.B.)__________________________________________
KULTURNI CENTER IZOU
vabi na otvoritev razstave slik avtorja
MATEVŽA
GROSA
ki bo v četrtek (danes), 14. marca ob 19.30
v Galeriji ALGA
ZIMI V POZDRAV
Člani Smučarskega kluba Izola so v nedeljo, s podelitvijo spominskih priznanj članom celoletne smučarske šole zaokrožili letošnjo sezono, ki je bila skromna s snegom a vendarle uspešna. Rezultatsko so seveda najbolj zadovoljni z doseženim tretjim mestom na medklubski tekmi (fotografija), sicer pa jih veseli, da so letos na smučanje odpeljali skupaj okoli 900 smučarjev in vendar niso imeli nobene poškodbe. Vse več je tudi mladih in smučanje je zdaj dokončno tudi šport Izolanov.
MA€ STRO
popolnoma naravna mešanica začimb
MOTOHOV KOT
hrV* Trn:	*
> ^ Ipo KM V«r v	y
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
tšfrsr
M
»
piPW©[n]©fèW@
Primer izračuna
Znesek kredita v SIT	500.000,00	500.000,00	500.000,00
Odplačilna doba v mesecih	12	36	60
Anuiteta v SIT	44.272,00	16.008,00	10.281,00
EC Banka Koper
Banka Koper d-d-f Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-fcoper.si