UPRUZ^I JEJ t Al "96 OD 5. 9. DO 8. 9. C RAB E N, NOVO MESTO Mercator - KZ Krka, s.o.o. novo meno Št. 35 (2455), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 29. avgusta 1996 • Cena: 180 tolarjev Usoda Metalne Senovo negotova 220 delavcev Metalne TGS Senovo v ponedeljek začelo s pred časom prekinjeno stavko - Nov v.d. direktorja Marjan Simončič - Bivši pomočnik direktorja o očitkih SENOVO - Po dalj časa trajajočih neuspešnih pogajanjih med večinskim lastnikom Metalne Skladom RS za razvoj, vodstvom in sindikatom zaradi premalo izplačanih plač (kljub več kot 100-odstot-ni zasedeni zmogljivosti tovarne) so se v Metalni TGS Senovo odločili za nadaljevanje julija prekinjene stavke. LOKOSTRELSKO PRVENSTVO NOVO MESTO - Lokostrelski tlub Novo mesto bo v soboto, 31. ®vgusta, ob 10. uri pripravilo abso-'utno državno prvenstvo v discipli-n' Fita 900 krogov. Tekmovanje bo športnem parku Zdravilišč Šmarješke Toplice. Delavci, zdaj jih je še okrog 220, so dobili maja izplačane akontacije plač, ki so 12 odstotkov odstopale od kolektivne pogodbe, junija so zaostajale že za tretjino, julija pa skoraj za polovico, in to kljub doseženim podpisanim dogovorom s Skladom, da lahko plače zaostajajo za največ 23 odstotkov. Po nekaterih virih od maja tudi niso plačani prispevki iz plač. Stavkovni odbor je tako v četrtek, 22. avgusta, sprejel več zahtev, med drugim, da je delodajalec dolžan v celoti izpolnjevati kolektivno pogodbo, da naj se presežni delavci rešujejo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, razlike plač in poračun regresa naj bi se izplačali do ponedeljka (ker se ta zahteva ni uresničila, delavci stavkajo), v primeru ustanovitve nove firme pa je stavkovni odbor postavil pogoj, da se število zaposlenih ne sme zmanjšati pod 150 in sicer za nedoločen čas, medtem ko bi preostanek trajno presežnih de- lavcev reševali v skladu s sprejetim programom reševanja presežnih delavcev pred uvedbo stečajnega postopka. V petek je nadzorni svet Metalne d.d. Maribor sprejel sklep, da se z 31. avgustom prekine pogodba z ITEO-jem, za novega v.d. direktorja je namesto pred 8 meseci imenovanega Draga Vajdiča postavil Marjana Simončiča, ki je bil do sedaj zaposlen v se-novški Metalni. Sprejet je bil sklep, naj pospešeno ustanavljajo novo firmo, ki naj bi imela enak program, na čakanje pa naj bi šlo od 30 do 40 delavcev. Iz enega posla, vrednega 65.000 mark, naj bi izplačali akontacijo plač, do konca septembra pa naj bi zagotovili večji del regresa, za katerega bi poskušali zagotoviti denar z najemom kredita preko Sklada. Delavcem podjetje dolguje 3,5 milijona mark, saj jim od leta 1990 (Nadaljevanje na 2. strani) a Odkupujemo privatizacijske delnice 4m _____ KRKE, LEKA, PETROLA, PIVOVARNE LAŠKO, f IFJJ Medvešek PVOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJETIJ. sSg5' Pušnik -------------------------------------------- m V poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. Informacije po telefonu 061/140-30-10. Jurij Kreutz, do koncu februarju letos pomočnik direktorju: ‘Apeliral sem, naj svet delavcev zahteva vpogled v pogodbe in revizijo, saj sem dobil namige, ki so kazali na škodljivo sklepanje pogodb. ” VAGRARH SE NEGOTOVO BREŽICE - Poročali smo že, da je velik upnik Agrarie Brežice poslovni sistem Mercator vložil predlog za stečaj Agrarie. Kot je povedal v. d. direktorja Agrarie Frano Vranetič, je Agraria na sodišče poslala ugovor na potezo Mercatorja in predlagala prisilno poravnavo, hkrati pa v podjetju pripravljajo program za ponovno oživljanje proizvodnje, ki bo morda zanimiv za upnike. Kljub negotovostim v podjetju večje škode zaradi motenja proizvodnje v firmi ni, delavcem so pred kratkim sicer z zamudo izplačali junijske plače, do konca meseca pa bodo poskušali zagotoviti tudi denar za julijske plače delavcev. SREČANJE BORCEV ČRNOMELJ - Srečanje borcev - veteranov domicil-"m enot narodnoosvobodil-ne vojske in partizanskih °4redov Slovenije belokranj-?**b občin in prijateljev Bele 7*Ajine bo letos v Črnomlju, . soboto, 7. septembra, v Jur-•*evanjski dragi v Črnomlju, **ačetkom ob 11. uri. Že ob •30 se bodo predstavniki ®°micilnih enot srečali v ho-Lahinja, črnomaljska s°dba bo pred začetkom pri-l*ditve skozi Črnomelj igra-9 koračnice. Na proslavi bo deležence pozdravil župan jfhomaljske občine Andrej ,9bjan, slavnostni govornik (° dr. Avguštin Lah, v kultnem programu pa bodo ^stopili godba na pihala iz bhomlja, tamburaški orke-,'er glasbene šole Črnomelj 11 domači pevski zbor. VREME ho konca tedna bo nestabilno vreme s popoldan-^hni plohami in nevihta- 4*- ->4<► St*? ■ ' * .c* ■**?.*■*h>' 4v. - ~ . - v /$•;. ... A - p, *- NOVO MESTO SE JE ZATRESLO NOVO MESTO - Kot so nam sporočili z Oprave RS za geofiziko, so naprave Observatorija na Golovcu v ponedeljek ob 14. uri zaznale zmeren potresni sunek z oddaljenosti 56 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane. Žarišče potresa z magnitudo 2,2 po Richterju je bilo v bližini Novega mesta. Jakost potresa je bila po prvih ocenah četrte stopnje po MSK lestvici. Čutili so ga v Novem mestu in okoliških krajih. Prebivalce je potres le prestrašil, gmotne škode pa ni bilo. Deževni ples avtomobilistov na Goijancih Dež krojil vrstni red NOVO MESTO - Tudi četrta zaporedna gorska hitrostna avtomobilistična dirka na Gorjancih je lepo uspela, čeprav je v nedeljo bolj kot organizatorjem dež ponagajal dirkačem. Kljub slabi vremenski napovedi se je ob cesti med Težko Vodo in Vahto po uradnih podatkih zbralo več kot deset tisoč ljudi, ki so na delu videli vse največje slovenske mojstre volana, pa tudi nekdanjega odličnega avstrijskega motokrosista Walterja Leitgeba, ki je s Ferrarijevim bolidom formule 1 s Hondinim oziroma Muggenovim motorjem tokrat (na sliki) vozil ravno dovolj hitro za zmago. Dežje precej vplival predvsem na razvrstitev v razredih turističnih avtomobilov, kjer je bolj kot moč motorja prišlo'do izraza znanje in spretnost voznikov na mokri in spolzki progi, prednost pa so imeli tudi tisti, ki so drugo vožnjo odpeljali, preden seje ulilo. Več o prireditvi na športni strani. ’ cS>HYunDni • accent že od 16.500 DEM ali 313 DEM na mesec • tantra 4v že od 24.700 DEM ali 476 DEM na mesec • sonata že od 27.790 DEM ali 536 DEM na mesec • kombi GRACE H-100 popust v. mesecu septembru - 2.000 DEM posojilo z obr. mero T + 7,9°/c — ugoden leasing menjava staro za novo eNNEMT NOVO MESTO • • PRODAJA VOZIL • • 068/323 902, 28 950 Krško, tel. 0608/22-950 Črnomelj, 068/51-379, 51-373 A4AN4P : J hmsLcnO. agencijo. \ ■ Kandijska 9 ■ Novo mesto i 068/342-136,321-115 • tauakum Novo mesto, Podbevškova 5 Tel.: 068/341-288, 341-810, 341-826 — Fax: 068/322-625 Vabljeni na dneve kmetijske mehanizacije in vinogradniške opreme od 30. 8. do 2. 9.1996 Čakajo vas veliki sejemski popusti in pestra ponudba. VSE NA ENEM MESTU - V NOVEM MESTU' NOVA CENTRALA DOLENJSKE TOPLICE -Sredi avgusta je v Dolenjskih Toplicah začela delovati nova sodobna telefonska centrala z zmogljivostjo 1200 priključkov. Nova centrala poleg kakovostnega telefonskega prometa daje uporabnikom še možnost vrste novih storitev: preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe impulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev itd. Hkrati s centralo je Telekom vključil tudi nov sodoben digitalni prenosni sistem za medkrajevno povezavo s telefonsko centralo v Novem mestu. Letos bodo na novo topliško centralo priključili 200 novih telefonskih naročnikov. Vrednost letošnje naložbe v Dolenjskih Toplicah je 61,1 milijona tolarjev. MOLEK avtoservis - prodaja vozil -avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 KOLPA VODI PODZEMELJ - Nogometaši Kolpe iz Podzemlja so tako kot Novomeščani dobro začeli letošnje prvenstvo v zahodni skupini tretje nogometne lige. Igrali so doma in s 3:1 premagali Litijo ter so skupaj z novomeškim Radiom Krko na prvem mestu prvenstvene lestvice. Osnovnošolci preskrbljeni Težko si je začetek šolskega leta predstavljati brez učbenikov in knjig, čeprav se je to dogajalo in se verjetno še tudi bo. Toliko bolj pohvalna je zalo novost, oziroma letos sprejeti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izboraževanja, ki določa, da morajo vse slovenske osnovne šole imeti za vse razrede, od prvega do osmega, možnost izposoje učbenikov iz učbeniškega sklada. Pričakujejo, da bo v letošnjem šolskem letu takih osnovnošolcev več kot polovica. Starši plačajo največ tretjino cene kompleta knjig, ki bodo nove, in manj, če bodo rabljene. Za boljšo predstavo - za nove učbenike stane celotna iz-posojevainina za prvi razred 784 tolarjev in se potem stopnjuje do 8. razreda, ko je treba plačali dobrih 8 tisoč tolarjev. Treba pa je povedati tudi to. da šole za učence zagotavljajo le knjige in še to liste, ki so jih posamezni učitelji na šoli izbrali iz ponudbe v šolskem katalogu, ta pa lahko za isti predmet ponuja več potrjenih učbenikov. Ne poskrbijo pa za delovne zvezke, ki še vedno ostajajo skrb staršev. Prav gotovo pa bodo >' družinah, kjer domača blagajna to prenese, knjige še vedno kupovali v knjigarnah.Država je z učbeniškimi skladi dobro poskrbelu za osnovnošolce, srednješolci, ki so že bolj odrasli, pa se morajo zaenkrat še znajti sami. Tudi to je šola za življenje. LIDIJA MURN Znanje je dragocena in draga naložba Nujno zlo, ki staršem ob začetkih šolskega leta vleče iz žep; tolikokrat obrnjene tolarje, so seveda učbeniki in ostale šolski potrebščine. Zmotno je mišljenje, da ko imamo že knjige in delovne zvezke, smo za v šolo preskrbljeni. Tudi pod šolskimi potrebščinami se namreč skriva mnogo, ne ravno poceni stvari: torba, ki je lahko usnjena ali pa nahrbtnik; zvezki, ki so lahko lepi, s trdimi platnicami ali pa čisto navadni, brez filmskega zvezdnika na naslovnici; puščica, kije prazna ali pa je v njej kup barvic, flomastrov, šilček in radirka itd. Ni konca ne kraja. Razveseljiva je novica, da letos potrebščine in učbeniki niso dražji kot lani, kvečjemu kaj cenejši. Toda spet lahko rečemo -kakor za koga. Žal je v naši deželi vse več brezposelnih ali ti- kar sodi zraven. Še posebej, če imajo več šoloo! amogočiii študij na fakulteti, ki ponavadi zahteva še biva nje zunaj domačega kraja. Znanje je sicer dragocena, a tudi draga naložba. Tbkratne anketirance smo povprašali, kako se jim je letos finančno izšlo . J LOJZE BOJANC, zaposlen na Studiu D, doma s Sel pri Jugorju: “Čeprav sam Še nimam otrok, vem, da šolske torbice ni lahko napolniti s knjigami in z vsem, kar tja sodi. Najtežje je lam, kjer imajo starši nizke plače ali pa so celo brez dela. Upam, da bodo učbeniški skladi prispevali k cenejši šoli, popolnoma brezplačna šola pa je po mojem nedosegljiva, saj je tudi v najbolj razvitih državah nimajo.” JOŽE STAREŠINIČ, nekdanji delavec Vinteksa iz Zilj pri Vinici: “Oba z ženo sva delala v Vinteksu in že pet mesecev nisva dobila plače. Od dveh otrok eden že hodi v šolo, tako da težko shajamo, še huje pa bo, ko bosta v šoli oba. Kako bomo kupili vse šolske potrebščine, nas ni nihče vprašal. Da bi otrokom kasneje omogočili študij na fakulteti, si sploh ne morem zamisliti.” MIRJANA GROZINA, ekonomski tehnik s Straže pri Raki: “Všeč mi je, ker osnovna šola nabavi učbenike, starši pa plačamo obrabnino. Tako kupimo le delovne zvezke, ki jih je sicer zelo težko dobiti. Imam tudi srednješolca. Res da so knjige za srednjo šolo zelo drage, a se tudi dijaki znajdejo z nakupom rabljenih knjig ali s fotokopiranjem, tako da je družinski proračun manj obremenjen.” MARIJA KOVAČEVIČ, vrtnarka iz Bušeče vasi: “Glede na povprečne slovenske plače so knjige pri nas precej drage, kar še posebej občutijo družine z več šoloobveznimi otroki. Pri nas imamo dijakinjo in učenca. Na srečo sin dobi večji del knjig v,osnov-ni šoli Cerklje ob Krki, plačamo le obrabnino, za srednjo šolo pa smo del knjig kupili rabljenih, nekaj pa jih je hči fotokoirala.” IVAN HUČ, kmet iz Primštala: “Imamo dva, 7 in 8 let. Šoloobvezna otroka in doslej so nas stali učbeniki, delovni zvezki, zvezki in ostalimi pripomočki okrog 40.000 tolarjev. To je zelo veliko breme za skoraj vsako kmečko in delavsko družino. Še sreča, da smo v papirnici DZS v TVebnjem dobili šolske potrebščine oz. učbenike na trimesečno obročno odplačilo. Tako bomo prebrodili ta izdatek.” MARJETA STROJINC iz Spodnjih Mladetič, zaposlena v sevniškem Mercatorju: “Naša dva otroka bosta v šolskem letu 1996/97 obiskovala 3. oziroma 6. razred. Učbenike smo dobili na krmeljski osnovni šoli, za vsakega otroka bomo plačali 7000 tolarjev obrabnine za učbenike. Mislim, da je to kar pravšnja pot, da bi starši z manj naprezanja omogočili otrokom podobne pogrne.” TONE DEZELAN, poslovodja iz Brusnic: “Ne samo, da šola ni zastonj, prav draga je. Šolar stane starše od 25 do 30 tisočakov na mesec, začetek šolskega leta pa je za starše pravi finančni šok. Najbolj žalostno pa je, da se prav v šoli vse bolj kažejo velike socialne razlike. Vsaj v osnovni šoli bi morali biti otroci enaki, ne pa da imajo nekateri zaradi socialnih razlik slabše možnosti kot drugi.” JANEZ ORAŽEM, Zidarstvo, s.p., Ribnica: “šola še zdaleč ni brezplačna. Prej nasprotno! Dva otroka obiskujeta srednjo šolo in zato lahko upravičeno trdim, da je šola izredno draga. Res, da ni potrebno plačati šolnine, je pa vse ostalo tako drago, da je otroka izredno težko šolati. Menim celo, daje iz leta v leto težje.” TEREZA PERLASKA, gospodinja iz Kočevja:”Šole res ne plačamo, vendar pa so vsi ostali stroški, povezani s šolo, ogromni. Preveč tudi zahtevajo, kaj vse mora otrok imeti. Včasih ni bilo tako. Imam tri otroke in ugotavljam, da jih je vsako leto težje šolati. Prišel je čas, ko lahko šolajo svoje otroke le tisti, ki imajo denar, saj je šola postala izredno draga.” DOLENJSKI LIST Usoda Metalne. (Nadaljevanje s 1. strani) “Ko so delavci začeli zaostrovati zahteve, je začel tudi lastnik hitreje ukrepati, žal po mnenju delavcev ne dovolj hitro in ne v pravo smer. Delavci zahtevajo poplačilo razlike plač in regresa, do česar so upravičeni. V petek je novi v.d. direktorja sicer predlagal, da uredi zadeve do petka in da se stavka prekine, a je bilo enoglasno sprejeto nasprotno. Tako de stavka nadaljuje,” je dejal Marjan Urbanč iz Območne organizacije sindikatov Posavja. Problem Metalne TGS Senovo je okoli dva meseca blokiran žiro račun, po ocenah nekaterih pa so terjatve upnikov že presegle vrednost tovarne. Podjetje bi, kot ocenjujejo, potrebovalo 700 tisoč nemških mark za deblokado in poplačilo delavcev. Novinarske konference, ki jo je sklical stavkovni odbor, se je udeležil tudi bivši pomočnik direktorja Jurij Kreutz: “Priznam, v letih od 1900 do 1995 smo bili slabi voditelji, če gledamo rezultate skozi dobiček oziroma zgubo in premalo izplačane plače. A bili smo relativno uspešni, saj smo znotraj Metalne Maribor ostali edina hčerinska firma v istih mejah." Dejal je še, da je sporazum omogočal za petino manjše izplačilo plač v primeru rentabilnosti, očitek, da mu je žal, ker sindikat ni zahteval, da se delavcem za manj izplačane plače izdajo dobropisi, pa je sindikalist Urbanč zanikal. Po mnenju Kreutza sc je Sklad kot lastnik pojavljal le, kadar je kaj hotel od Metalne Senovo, v Maribor pa je šlo v obliki ugodnih kreditov, garancij in nepovratnih sredstev 8 milijonov mark. Kot meni Kreutz, je bila pogodba, ki jo je sklenil nadzorni svet Metalne z ITEO, škodljiva, saj krizni štab ni prišel reševat podjetja, pač pa so trije vodilni z mag. Vajdičem na čelu namesto zmanjševanja stroškov te povečali kar za 20 do 25 povprečnih plač. “Imam občutek, da ta reševalna ekipa nikoli ni delala podobnega dela,” je dejal. Na očitke o preveliki režiji je odgovoril, da seje v Metalni TGS režija v štirih letih iz 48 odstotkov zmanjšala na tretjino vseh zaposlenih, kar je pri unikatnih poslih povsem normalno. "Sklad za razvoj meje lahko 5 let preverjal, če ne bi bil zadovoljen z mojim delom, bi me lahko zamenjal.” Odločitev nadzornega sveta Metalne Maribor o prekinitvi lani oktobra sklenjene pogodbe z ITEO-jem kol izvajalcem je padla na podlagi ugotovitve, da sanacija ne poteka v skladu s pričakovanji. Kakšna bo usoda Metalne TGS Senovo, še ni jasno, revna izplačila, ki jih dobivajo tam zaposleni delavci, pa so kaj slaba napoved pred pričetkom novega šolskega leta. Delavce je strah, da se bodo uresničile grožnje, naj senovška Metalna vzdrži vsaj do volitev. T. GAZVODA INŠPEKTOR ZAPRL ŠOLO OSILNICA - Sanitarni inšpektor kočevske Upravne enote je zaprl lani narejeno učilnico v podružnični šoli v Osilnici, kjer prostori ne ustrezajo predpisom. V tamkajšnji dvorani so namreč oder preuredili v učilnico za šest otrok 3. in 4. razreda. To pomeni, da se bodo morali učenci od drugega septembra voziti v matično šolo v Faro. V Faro se bo vozil tudi učenec iz Kočevske Reke, ki je zaključil obvezno osemletno šolanje v Kočevju, a ni naredil vseh razredov. Šola-hja v Kočevju mu niso omogočili, v Fari pa nimajo nič proti, da učenec dokonča osmi razred. M. G. Celovita prenova gimnazijske stavbe izplačuje za petino manjše plače. Zaposleni so pripravljeni, da se to spremeni v lastniške deleže, sestanek o konverziji terjatev pa naj bi bil včeraj. O senovški Metalni naj bi razpravljal tudi nadzorni svet Metalne d.d. Maribor 6. septembra. — Gimnazija Novo mesto bo ob 250. rojstnem dnevu obnovljena - Delo bo potekalo vse šolsko leto 1996/97, zato bo pouk potekal popoldne v šmihelskem Centru - Projekt izdelal Jože Slak NOVO MESTO - Gimnazija Nov« mesto, druga najstarejša gimnazija v Sloveniji, ki jo je 8. avgusta 1746 ustanovila cesarica Marija Terezija, bo v svojem jubilejnem letu doživela veliko sprememb. Gimnazijsko stavbo iz leta 1912 nameravajo namreč v letošnjem šolskem letu temeljito obnoviti od zunaj in znotraj, ter tako zagotoviti kvalitetnejše pogoje za delo v prihodnje. Projekt adaptacije in revitalizacije v eni fazi bo financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, dela pa bo izvajala Obrtna zadruga Hrast iz Novega mesta. iJPŠ* Praznovanje jubileja torej ne bomo obeležili le s svečanostmi, raznimi prireditvami in srečanji, pač pa tudi z obnovo novomeške gimnazijske stavbe. Da je to zelo potrebno, je jasno že dolgo. Državna komisija, ki je pregledala šolo, je ugotovila, da bo šlo še za večjo investicijo, kot je bilo videti sprva. Obnova bo zelo celovita, saj bodo zamenjali vso električno in vodovodno napeljavo, kanalizacijo, sanirali bodo temelje, odpravili razpoke, zamenjali okna in vrata, na novo zgradili podstrešje in tako dobili prostor za večjo knjižnico, multimedijo, dve učilnici za slovenščino, kabinete. V nekaterih učilnicah in kabinetih bodo na novo zamenjali opremo, dodali Računalnike in ostale nujne pripomočke. “Tako bo pri vseh predmetih poskrbljeno za ustrezen standard in boljše pogoje dela,” pravi I Ielena Zalokar, ravnateljica Gimnazije Novo mesto. Poleg razrešitve prostorske stiske bo nova tudi fasada gimnazijske stavbe, uredili pa bodo tudi okolico s parkirišči. Ker bo obnova potekala v eni fazi in vse šolsko leto 1996/97, bo letos pouk, ki se bo začel v ponedeljek, 2. septembra, ob 14.15, potekal v prostorih Srednje tehniške in zdravstvene šole Novo mesto in sicer vseskozi popoldne. Zalokarjeva je povedala, da so se morali hitro znajti in da so veseli razumevanja in sodelovanja z Davidom Stefanom, ravnateljem Šolskega centra v Šmihelu. V dijaškem domu bodo pripravljali kosila. Dela prenove se bodo CIMANAZ1JSKA STAVBA ČM KA NA PRENOVO - Pred šolojfl že žerjav in tovornjaki, prvi znanih ci, da se bodo dela kmalu začeli] Tudi notranjost stavbe je že skotil v celoti izpraznjena. začela, ko bo soglasje k pogodb1] dalo še ministrstvo za finance "Omeniti moram Boštjana Kov«’ Čiča, ministra za lokalno samoC' pravo, in Danijela Brezovarja! J • Projekt celotne prenove je zel* , dobro in v kratkem času pripravi1 ( arhitekt Jože Slak iz Mirne Peč' I ki ima podjetje Struktura, ki _** j ukvarja z raziskovanjem in načr' tavanjem v urejanju prostora ( Skupaj s sodelovanjem Zavoda t> varstvo naravne in kulturne dedi' ščine Novo mesto je poskrbel, d*i se bo ohranila stara duša in tr*' dicija Gimnazije, čutil pa se bj tudi pridih novega. Eden izm** ] Veličastno kot že dolgo ne V občini Loški Potok 10 km novega asfalta, ki bo odmaknjene in zapostavljene obmejne kraje približal svetu NOVI IN STARI KOT - Še pred nekaj meseci optimistične napovedi, da bosta ta dva kraja, v katerih živi le še 48 prebivalcev, dobila novo cesto, so se uresničile. 24. avgusta so odprli 10 km novega asfalta od Lasca do meje s Hrvaško, hkrati pa tudi prenovljeno cerkev sv. Frančiška (Roka). Oba dogodka so združili s slovesno mašo, ki jo je v navzočnosti najmanj 2(100 ljudi daroval pomožni škijf Jože Kos, somaševali pa so domači in sosednji duhovniki ob ubranem petju potoškega cerkvenega zbora. Ob odprtju ceste je državni poslanec Benjamin Henigman pohvalil prizadevanje domačinov in seveda občine Loški Potok, ki je tudi s tem potrdila upravičenost obstoja. Investicija 50 milijonov tolarjev je vsekakor velik zalogaj in je bil hkrati nujen, da so tem odmaknjenim krajem odprli možnost hitrejšega gospodarskega napredka in turizma. Zupan Janez Novak je zbranim pred mašo ob prenovljeni cerkvi dejal: “Glavna zasluga gre dimia-činom, ki so več kot polovico prispevali sami. Veliko je prispeval domačin inž. Knavs, ki je brezplačno izdelal projekte. Mnogo je k temu prispeval potoški župnik Franc Vidmar, zahvala pa gre še mnogim - zlasti prizadevni KS Draga in gradbenemu odboru ter izvajalcem. Pri gradnji cestišča pa so bili zelo prizadevni delavci podjetja Primorje iz Ajdovščine.” Zupan je govoril tudi o gradnji vodovoda, gasilskega doma in drugih prepotrebnih investicijah, ki bi oživele ta prelep, a demografsko in gospodarsko popolnoma nerazvit del občine. Izredno slavnostno vzdušje je popestril potoški cerkveni zbor, prav tako pa tudi izredno tenkočutno pripravljena proslavica, na kateri so nastopili otroci tretje generacije, ki pa žive drugje. Le trije so iz teh dveh vasi. Recitirali so predvsem pesmi domačega pesnika Alojza Mikliča, ki govore o nepopisnem trpljenju, ki so ga bili deležni prebivalci teh krajev v času italijanske okupacije, ko so vse internirali na Rab in drugam, vasi pa požgali in se vse od takrat ti kraji niso več opomogli. Program, ki je bil izveden v domačem narečju, je pripravila učiteljica Irena Klepač. A. KOŠMERL ciljev prenove pa je tudi ta, da s* ohrani oziroma izboljša funkcij nalnost šole. novomeške Upravne enote, ^ imata veliko zaslug, da se bo gih’, nazijska stavba obnavljala že let°'j i in tako celovito,” je dejala ravna t tcljica- L.MUR>!< VELIKd PRIDOBITEV - Državni poslanec Benjamin Henigman v drU$ župana in predsednika KS Draga odpira novo cesto. (Foto: A. K.) LOVSKO SLAVJE V LOŠKEM POTOKU LOŠKI POTOK - 25. avgusta so potoški lovci slavili 50-letnico ustanovitve. Zgodovino lovstva in družine, ki trenutno šteje 40 članov, pa je slikovito opisal starešina Mirko Anzeljc, v imenu občine je lovce pozdravil V. Vesel, v imenu lovske zveze Slovenije njen podpredsednik Franc Golja in v imenu področne zveze Kočevje Janez Andolšek. V prijetnem vzdušju, proslave se je udeležilo veliko predstavnikov sosednjih LD, je za kulturni program poskrbel domači MPZ KUD in rogisti iz Zasavja. Podelili so tudi več priznanj različnih stopenj, l.D Loški Potok pa je podelil dve plaketi najslarejšima članoma Stanku Veselu, ki ima 87 let, in Vinku Moharju, ki je pri 85 letih še vedno aktiven. P, k Ljubljansko pismo -7**: L... Najprej izgnani, nato še prezrti in oškodovani Krivice niso popravljene LJUBLJANA - Dolgo časa se ni vedelo, kolikšno odškodnino na račun žrtev vojnega nasilja je po vojni prejela Jugoslavija. Letos aprila pa je vlada ZR Nemčije objavila o tem natančne podatke. Tako je Jugoslavija na temelju medza-vezniškega sporazuma, sklenjenega v Parizu 1946. leta, dobila 35 milijonov dolarjev reparacij v obliki rabljenih trgovskih ladij iz nemškega premoženja na tujem. Leta 1956 ji je ZR Nemčija dala 60 milijonov mark. Nadaljnjih 240 milijonov mark so Jugoslaviji kmalu zatem dodelili v enkratnem zrlesku - kot brezobrestno posojilo za dobo 99 let. V šestdesetih letih sta SFRJ in Nemška demokratična republika podpisali dogovor o odprtih vprašanjih in terjatvah iz predvojnega in vojnega časa, po katerem je NDR plačala 70 milijonov mark. Leta 1973 in 1974 je ZRN spet dala Jugoslaviji posojilo - v skupnem znesku 1 milijarde mark - po posebno ugodnih pogojih. To posojilo so po razpadu Jugoslavije nasledile njene republike. Na Slovenijo odpade 16,39 odstotkov celotne vsote. Nekdanja država je vsa D sredstva vložila v gospodarstvo in jih uporabila za druge p°' trebe in devizno likvidnost’ Čeprav so bila le del zahtevane vojne odškodnine, so nedvom; no veliko prispevala k bogatitv1 splošnega družbenega prem0' ženja. A to je kljub temu krivično: posamezniki kol žrtve nacizma in fašizma tega denarja niso videli, medtem ko so države zahodne in srednje Evrope vojno odškodnino podobnin’ žrtvam druge svetovne vojne izplačale na roke. Izterjale s° jo, jasno, od poraženih držav v drugi svetovni vojni. Republika Slovenija bi zat° morala od držav naslednik nekdanjih agresorjev izterja*1 primerno vsoto od zahtevane vojne odškodnine v letih 194* in 1945. Ali jo namerava? Vlada Republike Slovenije je jul1' ja 1993 obravnavala "poročil0 6 odprtih vprašanjih vojne šk°' de" in ga poslala državnem]* zboru. Taje februarja leta sprejel dvajset sklepov, lani p3 zakon o žrtvah vojnega nasilja’ Pravkar je v obravnavi še pred' log zakona o skladu za popi3' čilo vojne odškodnine. Naj l*d j ^ vsebina tega zakona takšna a* | (• drugačna: vojno škodo je treh3 žrtvam poravnati vsaj do višin0 'k že porabljene vojne škode - °f* J v talo pa izterjati od nasledn1 j »a držav - in upravičencem p1*’ I) pravili krivice. k VINKO BLATNIM Št. 35 (2455), 29. avgusta 199* i* Novomeška kronika) CARINA - Novomeška carina "oče iz mesta. Eni pravijo, da zato, je iz Čcščc vasi, kamor naj bi sc Pfcselili, do mesta predaleč, da bi JN malico lahko skočili po oprav-j hh. Drugi pa sc postavljajo v bran lcj odločitvi, češ da mora carina I os.tati v Bršljinu zato, da bodo polasti s postaje, ki jo gradijo v bližini, | tahko delali red na cesti, ki jo bodo | tabasali tovornjaki, čakajoč na carinjenje robe. Ij. ljubosumje - Novomeški |j ?uPan je na slavnostni seji ob šent-lernejskem občinskem prazniku | “"pri svoje srce in priznal, daje kar | ^alo ljubosumen, ker šentjernej-| s»a občina že drugo leto zapored Ij kaznuje svoj praznik, v Novem ' "testu pa sc ne morejo in sc, po njc-j še lep čas ne bodo dogovo- j r'L, kdaj naj bi bil. Pozicija in “Pozicija trmasto vztrajata vsaka Pn svojem predlogu. Morda bi bilo j ""jboljc za občinski praznik izbra-1 11 rojstni dan na šentjernejski slav-" "?stni seji prisotnega generalnega "'rektorja Krke Miloša Kovačiča: Nil sc je v Šentjerneju oktobra, ko )e trgatev, živi na otoškem gradu v "ovomeški občini, je častni občan kocjanske občine, prideluje iz-ftsten cviček, ima najboljše zveze, Posle dela po celem svetu in za vsak Praznik bi sc kavalirsko odrezal... PETELIN - Pri predstavitvi norega šentjernejskega grba in za-ttavc v okviru praznovanja občin-pega praznika je več ljudi zapustilo Praznovanje. “Kako more najviš-1“ simbole občine kreirati, predstavljati in razlagati človek, ki je Pravnomočno obsojen za grozljiv "ntor naše cenjene in spoštovane “bčanke iz starodavne in priljubile rodovine? Od petelina v grbu 'j "a zastavi, šentjernejskega sim-1 .°*a, bi morala kapati kri!” je ob l' | ntonstrativnem odhodu dejal ug-l "Nn občan. o fLOŠARJI POD ARKADAMI - Ar-j **ni hodnik pred nekdanjo Elektro-ij tfnino trgovino na novomeškem I |( ‘ovnem trgu so zasedli klošarji, ki se ^ovem mestu očitno izvrstno poču-i SQjjih je zmeraj več. Še najmanj je Dni- ..kiso vrasli na domačih tleh. Na L/lcij‘ morajo imeti še močnejše zveze * Romi, saj se niti slučajno ne more Miti, da bj jih nri njihovem trudapol-etn dela - nadlegovanju mimoidočih £°lil kakšen policist. V kratkem lah-° Pričakujemo, da bodo dobili prizna-Je*a svoj neprecenljiv prispevek k pilotni podobi dolenjske metropole. pa seveda sledi neizogiben skupin-1 sprejem pri najvišjih organih. Ena gospa je rekla, da mora na Jkiji delovati vpliven ciganski i *» ko se Romi lahko nekaznovano ffljo z neregistriranimi avtomo-i.*» “civila” pa neusmiljeno oglo-yj0> ce mu za en dan poteče regi- uhokranjski drobiž PRENOVLJENA ŠOLA - Pred j "tkim smo poročali o prekritju ; sLc stavbe na Dvoru. Tudi na 0inaj je šola spremenjena. Nova , "a na severni in zahodni strani so t(, oyo velika pridobitev za učenji! učitclje(icc) in ves kraj. V ^i‘trticah je mnogo novega, odstra-so starc peči 'n prepleskani ( CESTNI KRIŽI - Krajani Kotov se ‘‘rtovoljstvom ugotavljajo, da so -Pričela dela na avtobusnem I jrs'njališču ob regionalni cesti (. “ska-Dvor. V glavnem so kon-5 "n tudi zemeljska dela na cesti pavča vas-Jama. Delno pa je bila hPravljcna tudi cesta proti La-l,jl "1. Cesta Veliko Lipjc-Klopcc je W?.v programu načrtovanih del v je L?užcmbcrk že v letu 1995. Tako Hi pla predvidena celotna moder-jjnija, vključno z asfaltiranjem v [j Z|ni 1800 m. Odločitev krajanov StD°ira ‘n okolice o svoji KS ne bi In “‘a vplivati na zastavljene cilje, predvsem zato, ker še niso iz-organi nove krajevne skup-pt|S,‘ in ker še vedno teče samo-Sh'sPcvck. Več krajanov je tudi Ob točilo, da je škoda, ker delajo "s a mcd krajevnimi skupnostmi t »kodo vasi, ki sc nanašajo na to yC|.o. Pravijo namreč, da bi bilo k‘ko bolje popraviti in razširiti H "ne in najbolj nujna kritična (sjS,Ja po vsej trasi ceste L i p j c - tt^KOLOŠKI TABOR Letos bj| ‘ozkega tabora ob reki Krki ni lij!1: Na lanskoletni tabor ob reki h.,1 "o ostala prijetna spoznanja, 1) Ni čudni grafiti ob stavbi bivše „na Jami. Spomin na zadnji Vr so 'udi pločevinke piva in ctl. ki so ostale za ekologi. S. M. MM__12 MAŠI H O B Č l M MM v Zakaj carina ne sme v Ceščo vas? Bo zaradi ukaza iz Ljubljane Bršljin še naprej zatrpan z robo za carinjenje NOVO MESTO - V novomeškem Blagovno trgovinskem centru (BTC) so že pred časom spoznali, da jim sedanja lokacija v Bršljinu ne omogoča širjenja v skladu z njihovo usmeritvijo. Na podlagi širokopoteznega projekta je bil sprejet zazidalni načrt za kompleks v Cešči vasi, ki ga sedaj uresničujejo po fazah. Sedanja lokacija BTC v Bršljinu postaja izključno trgovinsko nakupovalno središče, vse dejav- nosti, ki ne sodijo v ta sklop, pa hočejo preseliti v Češčo vas in jih tam tudi razvijati. BTC ima tam v lasti 7,5 ha zemljišč, celoten zazidalni načrt pa obsega še nadaljnjih 5 ha. Tako so tam zgradili carinski terminal za tovornjake in ga dodatno opremili, skladišča, pred kratkim so zgradili še poslovno stavbo, v katero se bo te dni preselila uprava novomeškega BTC-ja. Gradnje upravne stavbe pa se niso lotili samo zato, da se bo tjakaj preselilo 19 zaposlenih v novomeški enoti BTC-ja. Njihov projekt, za katerega so sprva imeli tudi podporo in zagotovila drugih, zlasti gre tu za novomeško enoto carinarnice Ljubljana, je bil širši. Po prvotnih načrtih naj bi se v to stavbo v Ceščo vas preselila tudi celotna novomeška carinska enota, z njo pa tudi vsa špedilcr-ska podjetja, ki so najtesneje vezana na delo carinske službe. To bi bilo tudi za mesto najbolje. Še posebej za Bršljin, kjer jč do sedaj zaradi carinskih postopkov prihajalo do hudih prometnih motenj. • Sprva je bilo dogovorjeno, da se celotna novomeška enota cari-narne preseli v Ceščo vas. Potem pa so se odločili, da sc bo uprava preselila v prostore nekdanje stavbe Kovinarja nad bršljinskim BTC-jem, ki jo je kupila najmočnejša špediterska firma Intereuropa. (O taki “simbiozi” enega špediterja in carinske uprave prav nič lepega ne mislijo ostale špe- nuli I NOVA STAVBA V ČliŠČI VASI -Sprva ji’ bilo e načrtu, da sc bo celoma novomeška carinska izpostava preselila r novo upravno stavbo BTC-ja r Češčo vas, sedaj pa kaže. da tam ne bo niti operativne carinske ekipe. (Tulo: A. B.) diterske firme). Tudi to konce koncev še ne bi bilo - gledano s stališča mesta in njegove prometne in druge urejenosti - nič hude-gajče bi v Bršljinu ostalo vodstvo, v Cešči vasi pa bi bila operativna carinska ekipa. Tako bi lahko špediterji tam opravljali vse carinske posle in tako je bilo po odstopu od prvotnega načrta - da sc v Ceščo vas preseli celotna novomeška carinarnica - tudi mišljeno. Pred tremi tedni pa je kot strela z jasnega prišla neomajna prepoved direktorja slovenske carinske uprave Franca Koširja, da bi se del novomeške carinske izpostave preselil v Ceščo vas. Brez pojasnila in brez možnosti ugovora. Po vojaško! Slovenski carinski šef se je s tem navkljub vsem prizadevanjem mesta, da bi težki tovorni promet izrinili iz mesta, odločil, da bo ta še naprej in vedno bolj motil življenje mesta in njegove dejavnosti. Bomo videli, kaj bo na to reklo mesto in njegove oblasti. A. BARTH1.J • Edino, kar zares živi, je ideja. (Balzac) • Nič pomembnejšega ne more oče storiti za svoje otroke, kol da ljubi njihovo mater. (Rousseau) Partizani na domobranskem spomeniku? V Podgradu bi nekateri radi postavili spomenik z imeni padlih belogardistov, partizanov in žrtev fašističnega nasilja - Borci NOB so odločno proti temu PODGRAD - V Podgradu so ustanovili odbor, ki naj bi poskrbel za postavitev spominskega obeležja padlim domobrancem iz podgrajske župnije. Podgrajski župnik je potem prišel k Lojzetu Murnu, tamkajšnjemu predsedniku Zveze borcev, uglednemu in spoštovanemu vaščanu. Najprej ga je vprašal, kje naj bi po njegovem stalo tako obeležje. Murn mu je odgovoril, da o tem pač on ne more in noče odločati. Nato pa ga je župnik vprašal, če bi se strinjal, da bi bili na plošči skupaj napisani vsi med vojno padli iz župnije, partizani in domobranci, in tudi žrtve bombardiranja in drugega vojnega nasilja. Temu pa seje Murn odločno uprl. “Borci in pripadniki Osvobodilne fronte smo postavili v krajevni skupnosti tri spominska obeležja padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja: v Podgradu, v Jurni vasi in na V. Cerovcu. Na njih so izklesana imena vseh znanih padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz naše krajevne skupnosti in vseh znanih borcev od drugje, ki so padli v teh krajih; poleg tega smo navedli tudi število neznanih padlih partizanov. Če bodo sedaj postavili obeležje padlim domobrancem iz teh krajev, je to njihova stvar, ampak ne skupaj s padlimi partizani, ki so jih v glavnem pobili prav domači domobranci.” In potem Murn našteje nekaj bolečih primerov. “Poleti 1944 se samo domači domobranci, brez Nemcev, prišli za hrbet 12. brigadi na hribu Štrc nad Koncem pri Podgradu. Dobro so poznali teren, se pritihotapili, napadli in pobili okoli 20 mladih partizanov, v glavnem novincev s Primorske. Vse je pokojni podgrajski župnik Kirar pokopal na podgrajskem pokopališču in so na borčevskem spominskem obeležju na tem pokopališču. Sedaj pa naj bi bila njihova imena skupaj z imeni njihovih klavcev! Kako bi moglo to bili?” Naj bo na načrtovanem “skupnem” spomeniku vklesano ime Franca Jerička, 18-letnega partizana s Pristave, ki seje leta 1944 vračal z dopusta v 9. brigado? Del poti je šla z njim sestra. V Ljub-nu so ga v zidanici obkolili domači domobranci, med njimi je bil tudi njegov bratranec, in ga razmesa- rili z noži. Domači domobranci so aktivista OF Kralja s Plemberka spomladi 1944 prijeli na G. Težki Vodi in ga ubili. Dva meseca zatem, ob želvi, so podgrajski in stopiški belogardisti z njive odpeljali še njegovo ženo in hčerko. Ljudje so mobrancev bi se v grobu obračale, če bi dopustili, da bi se sedaj znašle na skupni plošči z njihovimi rablji!” pravi Murn. "Nič nimamo proti, da si postavijo svoje obeležje, a nas naj pustijo pri miru in naj ne odpirajo starih ran.” Murn nasploh ni zaupljiv do “zbiranja" imen za domobranski spomenik. "Menda ta imena nabirajo kar od vrat do vrat, saj bi jih radi zbrali čim več.” Če bi na veliko noč 1944 devet ameriških letalcev, ki so nad Gorjanci skočili iz zadete leteče trdnjave, padlo v roke domobrancev, bi danes njihova imena tudi lahko vklesal) na njihov spomenik. To so vedeli tudi Američani, ki so bili vsi srečni, ker so jih pobrali partizani Gubčeve brigade in poskrbeli, da so srečno prišli do letališča in od tam v Italijo. In eden od treh še danes živih, Joe Ma!ony, se za vsako veliko noč spomni Ambrožičevih v Podgradu, kjer je preživel nekaj gostoljubnih dni. Kot povračilni ukrep za rešene ameriške letalce pa so Nemci nekaj dni zatem bombardirali Podgrad in okoliške vasi, povzročili ogromno škodo in ubili več ljudi. Bodo tudi njihova imena na novem spomeniku? A. BARTELJ N/ Šentjernej od praznika do praznika Prihodnje leto čistilna naprava in križšče ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej je letos 24. avgusta drugič praznovala svoj praznik - Jernejevo. Ta nova občina, ki je nastala iz dela prejšnje novomeške občine, šteje 6.800 prebivalcev, ki živijo v 56 naseljih, in meri 130 km2. V zadnjem letu dni so marsikaj naredili. O tem in o nadaljnjih načrtih je tekla beseda s šentjernejskim županom Francem Hudoklinom. “V okviru praznovanja je ljubljanski nadškof dr. Šuštar, kije bil na pastoralnem obisku v Šentjerneju, blagoslovil poslovilno dvorano z vežicama. Tako smo končali to gradnjo, ki seje vlekla več let,” je dejal Hudoklin. V sodelovanju z novomeškim zdravstvenim domom so uredili tretjo ambulanto v šentjernejski zdravstveni postaji, ki so jo tudi slovesno odprli v okviru praznovanja Jernejevega. “Opravljena so vzdrževalna dela v šenljernej-ski osnovni šoli in vrtcu. S pomočjo donatorjev smo kupili občinski službeni avto R 19. Od februarja letos pa na občini urejamo lokacijsko dokumentacijo, isto velja za prostorsko planiranje,” je našteval župan. 1. maja je predsednik Kučan odprl 2.800 m asfaltirane ceste M. Ban-Javorovica; zamenjali so tud*glavni vodovodni vod na Javorovici, poleg tega pa še vodovodni vod od Dobravice do Šentjerneja in v vasi Prapre-čc. Asfalt je dobila tudi cesta Šentjernej-Zameško. Pred kratkim so preplastili del regionalne ceste, ki Šentjernej povezuje z Novim mestom, med Gor. Gradiščem in Šentjernejem ter pred Dol. Mokrim Poljem. “Prihodnji mesec se bo začela gradnja mostu čez Lačni potok v Dol. Stari vasi in regulacija okoli 700 m tega potoka. NAGRADE OBČINE ŠENTJERNEJ - Ob prazniku Jernejevega je župan podelil tudi tri nagrade občine Šentjernej. To najvišje občinsko priznanje so prejeli: šentjernejski dekan Anton Trpin, uspešen mladi atlet Aleš Tomič iz Cerovega Loga in Vesna Krošelj (na sliki), ki je letos z odličnim uspehom maturirala na novomeški gimnaziji in je na državnih in mednarodnih tekmovanjih v kemiji dosegala najvišja mesta. Teče projekt regulacije potoka Kobila od Šmarja do Šmalčje vasi, ne smemo pa pozabiii na javno razsvetljavo za Brezovico in Šmarje.” Pripravljajo dokumentacijo za nadaljnjo gradnjo vodovoda Tolsti Vrh, z Republiško upravo za ceste so podpisali sofinancersko pogodbo za gradnjo pločnika, javne razsvetljave, avtobusnega postajališča in razširitev križišča v Dol. Mokrem Polju. Ta uprava bo začela graditi tudi most v G. Gradišču na cesti Novo mesto-Šentjernej. S Komunalo so sklenili dogovor za gradnjo povezovalnega cevovoda G. Vrhpolje-Šmarje in adaptacijo vodohrana. “Eno največjih del v občini v prihodnjem letu bo gotovo gradnja šentjernejske čistilne naprave, ki bo stala okoli 450 milijonov tolarjev,” je še povedal župan. Prihodnje leto bodo uredili šentjernejsko križišče, saj so dosegli dogovor z lastniki Majzljeve gostilne. Projekt za ureditev tega križišča je narejen, že pred začetkom del, letos jeseni, pa naj bi postavili na tem nepreglednem križišču semaforje. KRST NOVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA - Blažo Tasev, častni član PGD Gabrje, lastnik novomeške firme Tabakum, ki je glavni sponzor pri nakupu novega avtomobila mercedes za Gasilsko društvo Gabrje, jevozilo krstil in gasilcem slovesno predal ključe. Gabrski gasilci upajo, da jim bo avto služil vsaj tako dobro in dolgo kot prejšnji, ki so ga imeli polnih 17 let. (Foto: A. B.) Sedemdeset let gasilstva v Gabiju Na proslavi so slovesno prevzeli nov gasilski avto - Danes več kot 120 članov OBVESTILO Notarka Marta Malič obvešča, da od 1. septembra 1996 dalje posluje na Prešernovem trgu 6, Novo mesto, v prostorih, ki jih je do izselitve uporabljal ZPIZ, območna enota Novo mesto. SPOMENIK V PODGRADU -Lojze Murn pri borčevskem spomeniku na podgrajskem pokopališču. Se bodo imena padlih partizanov in domobranskih žrtev znašla še na “skupnem” spomeniku? (Foto: A. B.) ju grozljivo razmesarjeni našli nad Malcnškovo gostilno v Črmošnji-cah. Pokopali soju v Podgradu, a so ju kasneje, še med vojno, na zahtevo komisije za vojne zločine in v prisotnosti njunega sina oziroma brala Franca Kralja, partizana v Gubčevi brigadi, ki je še živ, izkopali in sc prepričali o groznem domobranskem zločinu. ‘fTc in številne druge žrtve do- GABRJE - Zadnjo nedeljo je Gasilsko društvo Gabrje proslavilo 70-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so pri gabrskem kulturnem domu, kjer imajo svoje prostore tudi gasilci, pripravili praznovanje tega jubileja, potem pa je častni član in dobrptnik gabrskega gasilskega društva, lastnik novomeške firme Tabakum Blažo Tasev slovesno izročil ključe novega gasilskega avtomobila mercedes 312. “Avto smo kupili s prispevki prebivalcev Gabrja, Jugorja, Pan-grč Grma in Hrušice, vasi, ki sodijo v naš požarni rajon,” je povedal predsednik gabrskega gasilskega društva Ivan Franko, "predvsem pa s pomočjo sponzorjev, od katerih je na prvem mestu firma Tabakum.” Društvo so, kot rečeno, ustanovili leta 1926, in to na pobudo Aniona Franka in Fran- ca Bedka. V začetku je štelo 36 članov, danes pa jih je brez pionirjev 125. “Leta 1931 so takratni člani zgradili gasilski dom, na njegovem mestu sredi vasi je danes Ivan Franko naša orodjarna. Gasilski dom je kmalu postal središče vsega pomembnega vaškega dogajanja in odločanja,” pripoveduje Franko. Med vojno in po njej je delo društva zamrlo, preporod pa je doživelo po letu 1979. “Takrat smo dobili gasilski kombi 1MV, ki nam je služil polnih 17 let. Leta 1983 smo kupili 800-litrsko motorno brizgalno, tri leta zatem cisterno in leto kasneje še traktor, vmes pa smo nabavili precej opreme. Vseskozi društvo skrbi za požarno preventivo na našem območju in vsako leto opravimo okoli 230 preventivnih pregledov. V društvu skrbimo tudi za izobraževanje in imamo danes 9 gasilskih častnikov in več podčastnikov, mladi pa že pogumno nastopajo na gasilskih tekmovanjih,” je povedal Franko. DOLENJSKI LIST Mii I Z M A Š l H OEC I M Mii Večeri na gradu kot še nikoli Pred zaključnim večerom skoraj tisoč obiskovalcev več kot lani - Popolnočne kočije druge na lestvici obiskanosti - Prihodnje leto načrtujejo nekaj manjših sprememb METLIKA - Že pred zadnjim, dvajsetim letošnjim večerom v okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad so organizatorji lahko zadovoljni. Do sedaj je 19 zanimivih kulturnih večerov videlo 3.300 obiskovalcev, če bo vreme zdržalo tudi na sobotnem zaključku z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi, pa se bo obisk približal številu 4.000, kar je za tisoč več kot lani. Poletne prireditve Pridi zvečer gusta razveseljevali in plemenitili na grad so se v 14 letih tako uveljavile, da ni več bojazni, da ob poletnih večerih Metličani in njihovi gosti na metliškem gradu ne bi uživali tudi prihodnja leta. Na grajskem dvorišču seje začelo leta 1982 z Besedami pod oboki, po štirih letih se je nadaljevalo z Nočmi do jutra, Avgustovsko nočjo in Pridi zveč’r v grad. Poletne kulturne prireditve so zasijale v polnem, tudi mednarodnem sijaju, ko jih je pod svoje okrilje vzel odbor pri Ljudski knjižnici Metlika. Čeprav letos v program niso vključili Okarina etno festivala, ki je lani in predlani predstavljal največji strošek prireditev, tudi letos organizacijski odbor pri metliški ljudski knjižnici ne bo prešteval dobička, o izgubi pa pri takem kulturnem bogastvu, ki so ga bili deležni obiskovalci letošnjih prireditev, ne moremo govoriti. Največ, več kot 400, obiskovalcev je videlo koncert Roberta Magnifica in Alke Vuice, 320 ljudi je uživalo ob predstavi Popol-nočnih kočij, 300 pa ob otvoritvi, ki jo je pripravila folklorna skupina Ivana Navratila. Nekoliko slabša je bila le obiskanost večerov jazzovske glasbe in koncert mednarodnega mladinskega godalnega orkestra. Prireditelje velja pohvaliti tudi za izjemno domiseln izbor umetnikov, ki so od konca junija pa do konca av- Metličanc in njihove goste, med katerimi so bili zelo pogosti tudi Novomeščani, ki so se večernih kulturnih izletov cez Gorjance že dobro privadili. Žal so prireditve pod 'milim nebom’ precej odvisne od vremena in je zato streha ZAKLJUČEK S KRESLINOM IN MALIMI BOGOVI METLIKA - Program letošnjih mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad bodo Metličani v soboto, zadnji dan avgusta, zaključili s koncertom Vlada Kreslina, kije lani na istem mestu z Beltinsko bando izjemno navdušil in po koncertu z domačini v Metliki pričakal jutranjo luč. Tokrat se bo predstavil s skupino Mali bogovi, zapel pa bo tudi nekaj svojih novih skladb, kijih namerava izdati na novi plošči. Ta večer bo še posebej slovesen, saj so prireditelji nanj povabili tudi vse pokrovitelje in predstavnike kulturnega ter političnega življenja, ki so kakorkoli pripomogli, da so prireditve postale zaščitni znak Metlike. TRIJE NASTOPI NA GRADU - V okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad so minuli konec ledna na metliškem grajskem dvorišču nastopili pod režijskim vodstvom prof. Mire Kure črnomaljski gimnazijci, člani dramske skupine Jasa, z uprizoritvijo izbora Cankarjevih besedil z naslovom V areni življenja sem stal. Predstavila sta se tudi Ribniški oktet in mešani pevski zbor Zvon iz Sniartna pri Litiji, ki ga že 11 let uspešno vodi Belokranjica Marjanca Vidic (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) KURJA KOŽA - Tudi drugi večer kulturnih prireditev Poletje v Črnomlju je bil izredno dobro obiskan, saj je precej poslušalcev ostalo brez sedeža, kar je dokaz, da Črnomelj take prireditve potrebuje. Skupina Kurja koža je predstavila štajersko ljudsko glasbo in glasbila od prečne flavte pa do žvegle in trstenk (na sliki). Kurja koža ni le suhoparno predstavila na izvirnih ljudskih glasbilih še žive pa tudi že skoraj povsem pozabljene štajerske ljudske pesmi in plese, pač pa so na trgu pred cerkvijo Sv. Duha ustvarili izjemno vzdušje. (Foto: I. V.) Občina Metlika vabi vse zainteresirane na javno razpravo o osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Metlika. Javna razprava bo 3.9.1996 ob 19. uri v sejni sobi občine. nad odrom 'nujno zlo’, ki je precej pokvarilo estetski vtis prizorišča. So pa imeli Metličani srečo z vremenom, saj jim je zagodlo le enkrat - ob nastopu Alenke Godec s prijatelji. A sc Metličani • Na osnovi letošnjih izkušenj namerava organizacijski odbor naslednje leto vnesti nekaj sprememb. Ugotavljajo, da si večina obiskovalcev ogleda le eno od prireditev v tednu, tako da v prihodnje ne bo več prireditev od petka do nedelje, razen izjemoma v času festivalov, sicer pa najverjetneje le ob sobotah. LEGENDE NA GRADU - Legende slovenske popevke je bil naslov predzadnje letošnje poletne kulturne prireditve na metliškem gradu, pesmi in glasovi, ki smo jih lahko slišali, pa so dejansko že legendarni. Lado Leskovar, Beti Jurkovič, ki je zamenjala Alenko Pinterič, in nepozabni Stane Mancini, ki jih je s svojimi prijatelji spremljal nič manj legendarni Mojmir Sepe, so pripravili predstavo, ki je marsikomu izmed starejših obiskovalcev zvabila solze na lica. Ne le s popevkami, kot so Poslednji vlak, Vozi me vlak v daljave in Mancinijeva Non capito, ki je bila pred tremi desetletji več kot leto dni prva na slovenski lestvici popularnih, ampak tudi z do potankostihaštudiranim gibanjem na odru so popevkarji kljub svojim letom navdušili. Tudi Toni Gašperič, kije nastope idolov svojih mladih let prijetno duhovito povezoval, je bil ena od zvezd tega večera. (Foto: I. Vid-_____________________ mar) Viničani si pameti ne dajo soliti Velenjčan in domačinka bi rada Viničanom predstavila resnico o Vinteksu - Njunega javnega shoda v Zupančičevi rojstni hiši niso dovolili, v Črnomelj pa ljudi ni bilo niso povsem odpovedali njenemu nastopu. Pripravili ga nameravajo nekega jesenskega večera v kulturnem domu. „ 1. VIDMAR ČRNOME1J - Nacional socialna zveza Slovenije oziroma njen predsednik Matjaž Gerlanc iz Velenja in njegova članica Darja Snedec s Perudine se na vso moč trudita, da bi Viničanom, predvsem pa nekdanjim delavcem Vinteksa, razložila, kakšne težave da imajo, kdo je zanje kriv in kaj je treba storiti. Da bi to storila, sta hotela pripraviti javni shod v Vinici, kar pa jima ni uspelo, v Črnomlju so jima to sicer dovolili v sejni sobi občine, vendar sta si potem premislila. Čeprav je bilo obvestilo o sho- Župančičevi rojstni hiši prepodit objavljeno, v petek ob 18. uri vedal zaradi dobrih odnosov s pred črnomaljsko občino, kjer naj bi bil shod, ni bilo nikakršne gneče, le listek, na katerem je bilo zapisano, da bo namesto shoda v občinskih prostorih ob isti uri novinarska konferenca v hotelu Lahinja, na katero pa vabijo tudi nekdanje delavce Vinteksa in ostale ljudi. Vendar tudi v hotelu Lahinja takrat razen Gerlanca in Snedčeve ter novinarja Dolenjskega lista ni bilo nikogar. Kljub temu sta predstavnika zveze, ki pa očitno niti registrirana ni, razložila svoje videnje težav Viničanov, predvsem pa to, da gre v primeru Vinteksa za razprodajo premoženja in je nekdanji direktor sebe dal vpisali kot lastnika podjetja. Oni (NSZS) so edini dali prijavo zaradi kršenja 244. člena kazenskega zakoniku (zloraba položaja in pravic). Tudi o krajevni skupnosti Vinica in njenem predsedniku, ki naj bi jim priznal, da jim je shod v SREČANJE METLIŠKIH UPOKOJENCEV METLIKA - Društvo upokojencev Metlika bo v soboto, 7. septembra, na Vinomerju pripravilo srečanje svojih članov in drugih upokojencev iz metliške občine. Za uvod v srečanje bodo pripravili kratek kulturni program, poskrbeli bodo za hrano in pijačo, imeli pa bodo tudi srečolov. Za srečanje se lahko prijavite v pisarni društva upokojencev Metlika, ki je odprta ob torkih in četrtkih od 8. do 11. ure. Hrvati, niso imeli lepili besed. Vrhunec onemogočanja njihovega političnega delti pa naj bi bilo dovoljenje, ki jim ga je upravna enota izdala za shod. Gerlanc je povedal, da je morala Snedčeva pred tem podpisati izjavo, da na shodu ne bodo razpihovali nacionalnega sovraštva oziroma žalili 1 Irvatov in Srbov. Ker oni na take pogoje ne pristajajo, so se odločili za konferenco v hotelu Lahinja. Med drugim je Gerlanc povedal, da je nedopustno, da v Beli krajini izdajajo največ delovnih dovoljenj tujcem. Viničani, nekdanji delavci Vinteksa in ostali ljudje jih očitno niso želeli poslušati. Predsednik krajevne.skupnosti Vinica Jože Stegne je poudaril, da jim dovoljenja za shod v Župančičevi hiši niso dali na osnovi posvetovanja z ustreznimi ustanovami. Med dnlgim je Stegne povedal tudi, da Viničani ne bodo pustili, da bi jim pamet solil nekdo od drugod, ki o njihovih težavah ne ve skoraj nič. L VIDMAR OBUDITEV SODELOVANJA VINICA - Pred osamosvojitvijo Slovenije in I Irvaške so obmejne krajevne skupnosti Vinica, Adlešiči, Stari trg, Pihanjci, Vukova Gorica, Severin na Kupi in druge dobro sodelovale tudi na kulturnem področju, po letu 1991 pa je sodelovanje povsem zamrlo. Ker ljudje z obeli bregov Kolpe tudi sedaj dobro sodelujejo na gospodarskem in pojetniškem področju, žčlijo obuditi tudi kulturne vezi. Pivo tako srečanje naj bi bilo sredi oktobra, vendar natančnejši datum še ni znan. PREDAVANJE 0 TRGATVI IN KLETARJENJU SEMIČ - Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine bo v nedeljo, I. septembra, ob 9.30 v vinoteki Pecel za svoje člane pripravila predavanje o bližajoči se trgatvi in kletarjenju, na katerem se bo predstavil tudi proizvajalec hladilnih naprav za hlajenje mošta in zidanic Gorenje. V soboto, 7. septembra, bodo sentiški vinogradniki odšli na izlet, na katerem si bodo v Mariboru ogledali Vinagovo vinsko klet in Moravske Toplice. Za izlet se lahko prijavite v Kmetijski zadrugi Železnina v Semiču do vključno 2. septembra. MLATEV S CEPCI - Mladi mlatve s cepci ne poznajo, nekoliko starejše članice Društva kmečkih žensk Semič pa so t’ nedeljo r Črešnjevcu dokazale, da še znajo vrteti cepce. Številnim obiskovalcem je spregovorila tudi svetovalka Helena Mrzlikar, ki z društvi kmečkih žensk veliko sodeluje. (Foto: I. Vidmar) V Mlatev in škopanje v Črešnjevcu Društvo kmečkih žensk Semič je v nedeljo v Črešnjevcu obudilo že skoraj pozabljena kmečka opravila ČREŠNJEVEC - Da bi na prireditvi v Čršnjcvcu pred Škofovo domačijo predstavili nekatera že skoraj povsem pozabljena kmečka opravila, si je domislila predsednica društva kmečkih žensk Semič Sonja Škof, ki si je že od nekdaj želela imeti slamnato streho. Krovca, ki bi še znal pokrili streho s slamo, bi se že še našlo. A slame ne več, saj jo kombajni uničijo, najboljša pa je, če je žito omlatcno na roke, s cepci. Ker bi bilo to opravilo zanimivo tudi za druge, so se ženske v svojem društvu odločile, da ga predstavijo in Sonji omogočijo, da pride do slame. Res se je kljub hudi nevihti, ki je nekoliko zavlekla začetek prireditve, v nedeljo popoldne v Črešnjevcu zbrala kar lepa množica ljudi od vsepovsod. Članice društva kmečkih žensk so pokazale, da še niso pozabile držati cepcev v rokah. Moški so zagnali mlatilnico, ki jo je kljub častitljivi starosti brez težav poganjal ameriški motor iz leta 1917. Tildi ve-janje zrnja in škopanje slame ter sortiranje s trierjem so obiskovalci lahko videli. Ržene slame za hišno streho ne bi bilo dovolj, za kozolec pa ravno prav. Društvo kmečkih žensk Semič, ki je skupaj z vaško skupnostjo Črešnjevec pripravilo prikaz mlatve in zabavno prireditev po njej, obstaja pet let in ima letos že 170 članic. Sodelujejo na vseh večjih prireditvah v Beli krajini, pa tudi drugod. (Sprehod po Metliki) GLAVNI POKROVITELJ KROKARSKE NOČI je hib Branka Humljan oziroma Huni-Ijan market. Za žrebanje vstopnic je gospa Humljan prispevala moško obleko ter pralni stroj. Hrupno napovedovane kravje rulete ni bilo, kajti prodanih je bilo premalo stavnih lističev in Lisko so odpeljali nazaj v krasinski hlev. Krokarska noč je doživela financ ni zlom, gledalcev je bilo nekaj več kot sedemsto, pa še ti so žara; di hladne noči, in verjetno tud' malo cvenka v žepu, bolj gledal), kol pa si gasili žejo. A namen jc bil le dosežen: marsikdo je bil p° | dolgem času na metliškem kopa-lišču in je lahko ugotovil, d* j kramp, lopata, kosilnica in še kaj ne bi prav nič škodilo temu delčku metliške občine. TO SOBOTO BODO KRESLIN IN MALI BOGOVI zaključili letošnje mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečd na grad. Ob tem bo tudi manjša slovesnost, na kateri bodo prejeli priznanja pokrovitelji, ki s" prispevali denar za dvajset predstav. Splošna ocena jc, da jc bil° metliško kulturno poletje več kd uspešno. PREJŠNJI TEDEN JE OB ISKALA METLIKO ekipa mariborske televizije, ki je za L program slovenske televizije posnela polurno oddajo. Tako bo L septembra videti na zaslonu Metliko. Tri fare. Belokranjski muzej, Kol; po. Beti, vinsko klet, Slovcnsk' gasilski muzej, športno letališče* Prilozju, Metliško folklorno skU' j pino Ivan Navratil, župana Branka Matkoviča, vinske gorice, stel)' nike pri Vinomeru in še kaj. Črnomaljski drobir NASILJE VEGETARIJANCEV nad mesojedimi ljudmi j* očitno tudi v Črnomlju vse hujš*' sicer skupina ljubiteljev mesu* hrane svojega društva ne bi ustanovila tajno. Ustanovna skupšč1' na Tajnega društva mesojedčevi* bila že pred dvema mesecema, ") tajnem sestanku, ki so ga imtj < prejšnji teden v Grčiji, pa sost p možje - skriti za črnimi brki' r dogovorili, da bodo septemb)11 stopili iz anonimnosti in svoj) delo predstavili javnosti. Cilj nj1' hovega delovanja je boj p r11,1 ^ nasilju vegetarijancev, na razstU' , t| pa bodo vsem njim enako >) s, drugače mislečim predstavili |l kovna dela akademskega slikar); na temo meso, serijo fotografij ' belokranjskih mesnic in klavni)’ serijo fotografij na temo mučenj1 rastlin, gledališko predstavo napadu človeka na solato, sojedski pesniški opus in gloso n' temo mesojedi človek. Ves č3* otvoritvene prireditve bosta o* člana društva pridno malica' zrezke. Čeprav ima društvo sed) v Črnomlju, njegove veje sega)1 tudi v Novo mesto in Metliko- , RAZLIKA med črnomaljski11) in metliškimi poletnimi kultur)1 P mi prireditvami ni le v tradicij'1’ ^ prireditvenem prostoru. Zad)" voljni ljubitelji kulture, ki iniaf la mesec polne roke dela, ) obiščejo prireditve v obeh kraj') so opazili še eno razliko. Melinku je mlada brhka deklica s cv{' jem ob koncu nastopa od ša' mantnih "starčkov" Lada Lesk^ varja in na videz nekoliko niM šega in manjšega elegantni, Staneta Mancinija dobila vN* poljub, nekoliko starejše gosp) ki jc vlogo deklice z rožica1" opravila pred cerkvijo sv. Dul,> muzikantje iz Istre niso objeh1* li. Naj si misli, kdor si hoče. k si hntV it* n:t nriradevna hoče, je pa prizadevna ta^( gospa letošnje poletje le zl tudi kulturno uspavane Črnot" Ijee. Semiške tropine BOLJE SLAMA NA STREfJ kol v glavi, si misli podjetna prč sednica semiških kmečkih že a* Da bi prišla do slan i strehi.) k skupaj s svojimi ženskami P1, ..... • • prir*-’" pravila lepo in zanimivo prir* ilev, na kateri so prikazale nL( in kar mimogrc' tev s cepci prišle do slame za streho na ( zoleu. Tisti, ki se kaj takcf, spomni, zagotovo nima slatfC glavi, jo bo im'cl pa na strC Korist pa imajo tako vsi - prirc telji, ki so v nekoliko odru) Črešnjevec privabili lepo Ste'", ljudi, obiskovalci, ki so se dobro imeli, in predsednica., ima sedaj slamo vsaj za streh11;, kozolcu. Ko bi se le naši pohč in nekateri direktorji tako a kaj ko imajo nekateri slab1® glavi. Drobne iz Kočevja . Kruha IN IGER - “Prišel je kruha in iger” je delček rek-|3me, ki jo za diskoteko Luxor na Mrvicah objavljajo na lokalnem radiu Univox. Ker v “na črno” °dprti diskoteki pobirajo vstopni-nt> do tretje ure zjutraj, pijačo pa Prodajajo po ljubljanskih diskovnih cenah, obstaja nevarnost, da bodo kočevski mladostniki in Jnjimi-njihove družine ostali brez j kruha” in brez “iger”. Kočevje namreč ni Ljubljana in Kočevarji n>majo ljubljanskih plač, njihovi °!roci pa se upravičeno hočejo Jabavati tako, kot to počno mla-I "ostniki povsod drugod. Le da ! tega nekdo ne ve, noče vedeti, ali Pa hoče celo izkoristiti, zakaj I 'dalo verjetno je, da je sedanje Poslovanje diskoteke le vztrajajo na prizadevanju, da bi v diskoteko pritegnili odrasle, resnejšo goste s polnimi denarnicami, ^b tem, da kočevska mladina Pravzaprav ne more iti nikamor drugam, kjer bi se lahko zabavanje kaj takega namreč tudi ilu-2°rno pričakovati! NE BREG NE KOČEVJE -"govsko-poizvodna-poslova co-1,3 v kočevski občini, bolj pozna- kot podjetniška cone Breg, se [azprostira ob magistralni cesti Hubljana-Kočevje na prostoru n'od Kočevjem in Bregom. Ker ni do v Kočevju in ne na Bregu, pa slej kot prej nekdo moral Veti razmišljati tudi o ureditvi 'j e8a problema, tako da lastniki |°kalov v podjetniški coni ne °pdo imeli več težav s prejema-?iem pošte na sedeže svojih pod-Rhj, za katere nekateri sedaj Pravijo, da jih imajo v Kočevju, drugi pa, da so na Bregu. OBČAN SPRAŠUJE ■ Medved odgovarja * Zakaj ima vedno več cerkva "Vežno bakreno streho? ■ Da bomo lahko na suhem n,°lili za delo oz. vsakdanji kruh. MŠŠ I Z NAŠIH O 3 Č I MŠŠ ibnlški zobotrebci KJE SO OPOZORILA? - Rib-d,ski župnik Maks Ipavec je že Pred časom začel opozarjati na Putrebo po prenovi zvonikov ““niške cerkve. Ob tem je opo-Vjal tudi na nevarnost, da bi . ^padajoči delci z zvonikov uteg-r drli poškodovati na parkirišču ob d ?rkvi parkirana vozila, in kar je >i huje, da bi lahko poškodovali j jddi kakšnega mimoidočega peti J3®- Zato je bilo z vseh koncev in . Jrajev slišati obljube, da bodo si-■i Cr “sprva” (pod nujno in čim ( Prej!) postavili table, ki bodo na nevarnost opozarjale, da pa I* .°do kasneje območje, kjer je 1 e.varnost padanja kamenja, tudi ; Pr.ruierno zaščitili. Minil je že ti-? J1 !sprva”, ki so ga določili naj-)' M za postavitev opozorilnih I „eb, mineva tudi že tisti “kasne-|i f > ko naj bi območje primerno -I r^fitili, da bi se izognili grozeči jt ”e.varnosti nesreče, pa vendar h, G še ni, kaj šele česa drugega, j. upnikovi zvoniki na ribniški j, .erkvi pa danes še bolj kot skoraj !. tred letom dni grozijo, da so 1 ®do sesuli. Tistemu, ki bi ga f, : “gnila doleteti nesreča, ne bo r Pfay nič pomagalo dejstvo, da so V Pj°jekti za zaščito nevarnega l> “toočja že narejeni! i* k I^Osilniški nadev „• t Novi ŽUPNIK - V Osilnici so a h?®ili pred kratkim novega žup-Ji '?a Jožeta Brileja. Že kmalu po Pohodu je imel veliko dela, saj je j Jagoslovil helikopter "Peter j, LePce ’ lovski dom v Ribjeku in 1 Maševal v prenovljeni cerkvici 1. Ribjeku, vse na en dan. * .pretrgalicev-vOsiini- ' j 'u na Selih te dni pridno pre-1, uav}jajo cesto, grade kanalizacijo, P beiajo čistilno napravo in še veli0 drugega. Pri tem se zgodi /i kakšna nerodnost in so oni :j"1 pretrgali vodovodno cev, da . ,°stala gostilna Kovač med p, vaJvcčjim navalom gostov brez ■i flf : So Pa zat0 spili več vina in i j premalo pijače - v Ribji t *** so imeli oni dan kar tri pri-j. ,'uitve in še lepo vreme. Zato ni V VKdn°. ie na vese''c' skorajda ji ip Pu zmanjkalo pijače. Pa kljub Jbu ni bil nihče žejen ali lačen ,1 [jUprav domačim lovcem ni uspe-.1 °dstreliti jelena za golaž). Sk-p (^a: čudež kot v Kani Galilejih ‘J Mirtovški šratelj: J i 'Nem jo zagodel našim lovcem V j J)0, da jim ni uspelo kljub h £dnevnemu lovu upleniti jelerui, til je tod okoli največ jelenja- išl , j m so ga morali za pripravo o' ,Nža kupiti pri lovcih v Kačev- ''Keki." Obujali spomine na profesorja Odkrili spominsko ploščo in pripravili razstavo v čast profesorja Rudolfa Južniča VAS - Prejšnjo sredo so v Vasi ob Kolpi pripravili svečanost ob odkritju spominske plošče in odprtju razstave v čast nekdanjega profesorja na klasični gimnaziji v Ljubljani, Rudolfa Južniča. Postavitev spominske plošče na poslopje ambulante v Vasi in razstavo v prostorih TŠD Kostel sta omogočila sin pokojnega profesorja dr. Gojmir Južnič in krajevna skupnost Kostel. Za razstavo o profesorju Rudolfu Južniču (1883 - 1955) so zbrali množico pisnih virov s podatki o njegovem življenju in delu, vendar pa so več, kot vsi ti zapisi, o Rudolfu Južniču povedali s toplino in ljubeznijo obujeni spomini njegovih nekdanjih učencev: domačina prof. dr. Staneta Južniča, akademika Primoža Ramovša, škofa Jožeta Kvasa in koreografa Pina Mlakarja. “Bali smo se ga in hkrati do njega gojili sveto spoštovanje. Bili smo kot otroci in oče in še danes, po več * Rudolf Južnič je napisal veliko učbenikov, iz katerih so se učile številne generacije tudi potem, ko je že umrl (njegove latinske vadnice so bile v uporabi domala do današnjih dni), poznan pa je bil tudi po svojem delu v primerjalni književnosti. Bil je predvsem učitelj klasičnih jezikov, v dolgih letih poučevanja sprva na gimnaziji v Novem mestu in kasneje na državni klasični gimnaziji v Ljubljani pa je poučeval tudi slovenski in nemški jezik, stenografijo, zgodovino in zemljepis. Zaradi njegove strogosti so se ga učenci “bali kot hudiča”, zaradi njegove človeškosti in pravičnosti pa so ga obenem tudi globoko spoštovali. desetletjih, sem hvaležen, da smo ga smeli in mogli imeti za razred- nika,” je dejal Primož Ramovš, Jože Kvas pa je povedal: “V ozadju njegove resnosti smo videli človeka, ki nam želi dobro. Svojih ur ni le izpeljal, ampak je z njimi živel. Zaradi tega smo ga spoštovali in ko se oziram nazaj, ugotovljam, da nam takšnih mož, kot je bil profesor Južnič, danes manjka.” V navzočnosti sorodnikov pokojnega profesorja, nekaterih njegovih nekdanjih učencev in drugih je spominsko ploščo na stavbi nekdanje “profesorjeve” hiše v Vasi, v kateri je od leta 1960 ambulanta, odkril domači župnik Ivan Potrebuješ. Se pred tem pa se je državna sekretarka za zdravstvo dr. Dunja Kosmač pokojnemu profesorju in njegovim potomcem zahvalila, da se je osnovno zdravstveno varstvo v teh krajih lahko približalo ljudem. M. LESKOVŠEK-SVETE wpw|||| V NEDELJO SEJEM SUHE ROBE IN LONČARSTVA RIBNICA - V nedeljo, 1. septembra, bo v Ribnici potekal tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Spremljajoče kulturne prireditve k 21. ribniškemu sejmu se bodo pričele v petek in se nadaljevale v soboto, nedelja pa bo sejemski dan. Slavnostni govornik na otvoritveni slovesnosti sejma bo predsednik države Milan Kučan. Slavje osilniških lovcev V Ribjeku odprli dom, ki so ga gradili 13 let R1BJEK - Lovska družina Osilnica je te dni slavila 50-let-nico obstoja tako, da so lovci odprli v Ribjeku svoj dom, ki so ga gradili s prostovoljnim delom kar 13 let in vanj vložili okoli 20.000 prostovoljnih delovnih ur. Starešina družine Stane Ferbežar iz Bosljive Loke je ob tem povedal: “Leta 1946, se pravi pred 50 leti, jc 9 domačinov ustanovilo lovski krožek, ki je bil tri leta kasneje prvič registriran, nato pa je prerasel v lovsko družino, ki šteje danes 54 članov in gospodari z revirjem, ki obsega okoli 3.800 ha. Po vojni je bilo tu največ srnjadi in šele leta 1962 je padel prvi jelen, danes pa v našem revirju prevladuje jelenjad. Zadnja leta se pogosteje srečujemo z medvedi, risi in volkovi. Najbolj pa smo ponosni na naše gamse, saj je pri nas največja kolonija zdravih gamsov južno od Alp. Nov lovski dom bo-namenjen širšemu uveljavljanju lovskega turizma. V domu bo tudi nekaj apartmajev za goste. Tako bomo tudi lovci po svojih močeh prispevali k napredku kraja in občine. Med dobitniki priznanj, ki smo jih podelili letos, sta tudi oba še živeča ustanovna člana družine pred 50 leti Anton Štimec iz Žurg in Jože Šercer iz Papežev, ostali dobitniki pa so O PROFESORJU RUDOLFU JUŽNIČU - O svojem profesorju na klasični gimnaziji v Ljubljani so obujali spomine njegovi nekdanji učenci. Na posnetku: v ospredju prof. dr. Stanislav Južnič, r ozadju pa med drugimi tudi akademik Primož Ramovš in škof Jože Kvas (Foto: M. L.-S.) Malo znano postaja bolj znano Mag. Ivan Prezelj pripravlja za jesen v Kočevju še dopolnjen prikaz razvoja planinstva na Kočevskem na razstava še bogatejša. “Kočevsko planinsko društvo še dandanes ne vodi kronike, zato tudi ni podatkov o njegovi dejavnosti,” pojasnjuje mag. Prezelj. Obstaja pa vrsta poročil in člankov, kakršen jc denimo “Spomini na Kočevje” prof. Pavla Kunaverja. Zbrani in urejeni ti prispevki omogočajo, da postaja dosedaj le malo znana zgodovina planinstva na Kočevskem nekoliko bolj znana tudi širšemu krogu ljudi,” pravi mag. Ivan Prezelj. Prve markirane planinske poti po Kočevskem so naredili nemško govoreči turisti, ki so prihajali na počitnice in obiske k domačinom in sorodnikom kočevskim Nemcem. Povsem upravičeno pa lahko tudi, kot pravi mag. Prezelj, imenujemo za začetek organiziranega slovenskega planinstva na Kočevskem leto 1934, ko je bila ustanovljena podružnica SPD za Kočevski srez s sedežem v Ribnici, čeprav je bila podružnica SPD v Kočevju ustanovljena šele 20. decembra 1940. S podatki, ki jih še vedno zbira za dopolnjeno razstavo v Kočevju, pa bo te ugotovitve le še podkrepil. M. L.-S. mag. Ivan Prezelj KOČEVJE - Z jesenjo bo v Kočevje prišla razstava Planinstvo na Kočevskem, ki je bila odprta, in do 2. junija na ogled, v Vasi pri Fari. Avtor razstave, mag. Ivan Prezelj, obljublja, da bo ponovlje- Stane Ferbežar Jože Ožbolt iz Belice, Peter Šercer st. iz Belice, Ivan Ožbolt iz Dolge vasi, Anton Šercer iz Ribjeka, Anton Tomec z Grintovca, in Albin Emil Erent iz Osilnice. Nedavno slovesnost ob 50-Ictnici družine smo proslavili dostojno. Vsi gostje so dobili brezplačno pijačo in lovski golaž, ki so ga skuhali naši lovski prijatelji z Dolenjske, za zabavo pa je igral ansambel As. Gostje so prišli z obeh bregov Kolpe in Cabranke. Skupno je bilo razdeljenih preko 500 golažev, kar je več, kot je prebivalcev občine Osilnica.” J. PRIMC Deklica s piščalko spet stoji Ob koncertu Prifarskih muzikantov odkrili prenovljen mestni vodnjak KOČEVJE - Na Trgu sv. Jerneja v Kočevju so 20. avgusta zvečer ob koncertu lamburaške skupine Prifar-ski muzikanti in navzočnosti številnega občinstva odkrili prenovljen mestni vodnjak. V njem na moderno oblikovanem podstavku, ki jc delo arhitekta Bruna Urha, ponovno stoji Jarmova “Deklica s piščalko”. V zloženki, priloženi k vabilu na odkritje prenovljenega mestnega vodnjaka, ki ima po oceni avtorja podstavka, arhitekta Bruna Urha, “kot unikatna idealizirana oblika v obstoječem okolju nalogo nenehnega preseganja dolgočasnega”, jc domači, akademski kipar Stanc Jarm predstavil delček zgodbe o “Deklici s piščalko”, ki sega v leto 1958. Nekega večera tega daljnega leta so skupaj sedeli in se ob skromi kapljici pogovarjali takratni kočevski župan Janez Rigler, zdravnica Špelca Marolt, Janez Marolt in kipar Stane Jarm. "Naneslo je. da sem županu predlagal, naj me imenuje za občinskega kiparja, in sicer za enako plačo, kakršno sem imel tedaj kot likovni pedagog, sam pa bi se obvezal, da bi za to plačo na leto oddal 10 do 20 kipov,” js zapisal Jarm in dodal, da mu je župan med smehom na njegov predlog odgovoril, da bi neko delo zanj vendarle imel: nekaj naj bi naredil za prazen bazenček pred samskim blokom. Jarm je njegove besede vzel zares: “Nisem imel niti prostora niti orodja, prav tako, ne gline, a sem s pomočjo dobrih ljudi vse uredil,” je v nadaljevanju zgodbe o tem, kako je nastala njegova deklica, ki sojo Kočevarji že zdavnaj sprejeli za svojo, zapisal Jarm. Čeprav je bil kip odlil v bron žc leta 1959, pa je zaradi zamere županu Riglerju, “ker si jc drznil naročiti in izpeljati projekt, ne da bi prosil za dovoljenje takratne politične veljake”, kol misli Štane Jarm, “deklica” prišla v javnost šele ob občinskem prazniku leta 1963. Od tedaj je nad 30 let stala pred samskim blokom, dokler je poškodovane, zaradi ponavlajočega sc izživljanja kočevskih mladostnikov, niso umaknili. Vendar pa ne dokončno! Prejšnji torek so jo ponovno vrnili kot dokaz, “da znajo na Kočevskem narediti tudi kaj dobrega in lepega” in v upanju, “da bo “deklica” dobro živela, skupaj z njo pa tudi vsi Kočevarji,” kot sta se na svečanosti ob odkritju vodnjaka izrazila Stanc Jarm in kočevski župan Janko Veber. M. L.-S. fc N ODKRILI PRENOVLJEN MESTNI VODNJAK - Pobudnik prenove mestnega vodnjaka, v katerem ponovno stoji Jarmova "Deklica s piščalko", je bila krajevna skupnost Kočevje-mesto. Na posnetku: Vsi, ki so povezani z zgodbo o nastanku deklice in njeno ponovno postavitvijo: Bruno Urh, Spelca Marolt, Janez Rigler, Janez Marolt, Stane Jarm in Janko Veber z ženo (Foto: M. L.-S.) Miniranje v kamnolomu se vznemirja Vaščani Predstrug nezadovoljni z izvajanjem nadzora - Zupan Jakopič hvali izdatno organizacijsko in denarno podporo ljudi pri posodabljanju cest DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje nadaljujejo z izvajanjem svojega letnega programa tudi v poletnih mesecih. Tbdi v letošnjem letuje poudarek na asfaltiranju in popravilu cest. Končani so že naslednji odseki: na Vodice, k sv. Antonu, v Tisovcu, Četežu, Paki, del ceste proti Kočevju do Rapljevega in odsek proti Krki do občinske meje. Pričakujejo, da bo to cesto naslednje leto dokončala občina Ivančna Gorica, saj naprej poteka po njenem ozemlju. TVenutno pa dela še potekajo na Vidmu in v Podpeči. z izvajanjem nadzora in meritvami niso zadovoljni. MIHAELA STEKLASA Župan občine Anton Jakopič pravi, da vsa cestna dela potekajo ob izdatni organizacijski in finančni podpori vaščanov posameznih vasi. Žadovoljen je, ker so k sodelovanju pristopili tudi vi-kendarji, ki so pripravljeni finančno pomagati. Občina je namreč določila minimalne zneske, ki naj bi jih prispevalo za gradnjo ceste vsako gospodinjstvo v vasi, kjer se izvajajo cestna dela. Večina občanov je to z razumevanjem sprejela. Poleg cgstnih del se ureja vaški center v vasi Ponikve, za ureditev centra v Kompoljah pa se že pripravlja dokumentacija. Vas , urejajo tudi v Zagorici. V Potiskavcu bo občina zgradila manjšo čistilno napravo. Ce bo uspešno delovala, bodo s tem nadaljevali tudi drugod po občini. saj je kanalizacija eden največjih problemov v občini. Nujna so tudi popravila na vodovodu. Občina je že zbrala izvajalca za obnovo dela vodovoda in to na delu, kjer so sedaj salonitne cevi. Teh cevi je kar lS^km, zato jih bodo poskušali zamenjati postopno. V občini pa poteka še nekaj drugih manjših projektov. Poleg uspešne realizacije del, ki si jih je občina zastavila za letošnje leto, pa se v občini srečujejo tudi s problemi. Zelo boleč in odmeven je stečajni postopek v Iskri, drugi velik problem pa je miniranje kamnoloma v Predstru-gah. Čeprav so se po neljubem dogodku v začetku julija, ko je prišlo do poškodb objektov, vaščani Predstrug dogovorili s Komunalnim podjetjem Ljubljana glede ukrepov o varnosti, vaščani V ČAST FRANU JAKLIČU - V nedeljo, 8. septembra, bodo na Vidmu pred Jakličevim domom odprli doprsni kip zaslužnemu Dobropoljcu -ljudskemu pripovedniku, kulturniku in velikemu gospodarstveniku Franu Jakliču (1868 -1937). DOLENJSKI LIST MŠŠ IZ N_AJJ H OBČI M MŠŠ Bo peskokop zaprl regionalno cesto? Ivanška Zelena alternativa in Slovensko ekološko gibanje se bojita, daje začetek sanacije peskokopa Podsmreka le pesek v oči - Zapora ceste, če ne bo asfalta? PODSMREKA - Precej vroče krvi je bilo zlasti v dialogih med predstavnikoma Družbe, d.o.o., peskokopa v Podsmreki pri Višnji Gori, Jožetom Nosanom, predsednikom nadzornega sveta družbe, ki ima sedež na Malem Hudem, Francem Zibertom, honorarnim tehničnim vodjem, in nekaterimi člani izvršnega odbora ivanške Zelene alternative (ZA), ko so se prejšnji teden srečali na ogledu peskokopa v Podsmreki. BO PESKOKOP ASFALT1RAL ALI ZAPRL REGIONALNO?- Najbližji sosed, od peskokopa oddaljen okrog 200 m, Darko Primc je delegaciji okoljevarstvenikov in družbe razkazal poškodbe oz. razpoke na stanovanjski hiši in hlevu. Njegova mati je povedala, da se otroci, njeni vnuki, zelo bojijo močnih eksplozij in vibracij pri miniranju v peskokopu. Vaščane zelo moti tudi neredno obveščanje o miniranju v peskokopu ter delo, ki prinaša hrup in oblake prahu, od jutra do večera, celo do 21.31)! Pravijo, da ne bodo dovolili kar naprej svinjati okolja, in zahtevajo, da mora družba med sanacijo peskokopa Podsmreka urediti makadamsko cesto od peskokopa do podvoza magistralne ceste Ljubljana-Novo mesto in jo asfaltirati najpozneje do 28. septembra letos. Če tega Družba, d.o.o., peskokop ne bo storila, bo sledila fizična zapora ceste peskokop-regionalna cesta Višnja Gora-Ivančna Gorica. Na posnetku: med ogledom peskokopa Podsmreka. (Foto: P. Perc) Predstavnika koristnika peskokopa sta kategorično zagotavljala, da se držijo črke zakona in navodil inšpekcijske službe, ki redno nadzira njihovo delo. Predvsem vaščani Podsmreke so poudarjali, da se zanje ni kaj dosti ali prav nič izboljšalo na bolje, glede na že izražene zahteve na sestanku predstavnikov ZA, peskokopa, predstavnikov KS Višnja Gora in občine Ivančna Gorica. Tokrat Občinarjev sicer ni bilo, sta se pa lahko poslane^ dr. Leo Šešerko, član predsedstva ZA Slovenije, IZSILILA PREDNOST TREBNJE - V ponedeljek, 26. avgusta, ob 18.30 je voznica N. M. s sv. Vrha pri Trebnjem vozila avto po lokalni cesti od sv. Vrha proti Malkovcu. V križišču je z nezmanjšano hitrostjo zavijala levo in pri tem zapeljala na levo polovico vozišča v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal J. M. iz Srednjih Laknic pri Trebnjem, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Oba voznika in potnica v vozilu N. M. so bili hudo, dva potnika v istem avtu pa lažje, poškodovani. ter glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) Karel Lipič, tudi član ekološke patrole, prepričala, kako velik je še razkorak med prakso in teorijo. Družba je okoli roba peskokopa sicer namestila opozorilno ograjo iz umetne vrvi in z barvnimi trakovi, ki je ponekod že potrgana, toda ZA ocenjuje, da to še vedno pomeni, da ni uresničena zahteva prejšnjega dogovora, da je namreč potrebno okrog 100 m globok prepad zaščititi z mrežasto ograjo, da se ne bi zgodila nesreča človeku ali živali. Zakon sicer govori o primerni ograji, vsaka stran v tem dialogu pa si ta del zakona predstavlja po svoje. Predstavniki družbe za izkoriščanje peskokopa, ki daje kruh 13 delavcem, zatrjujejo, da si še nobena žival ni zlomila vratu v njihovem peskokopu, češ starši pa naj le malo popazijo na svoje otroke... Po besedah Žiberta so se na severovzhodni strani opuščenega peskokopa lotili z nasipavanjem zemlje in podrtih dreves in naj bi bil to že začetek okoljevarstvene sanacije. Na severu je peskokop posegel v zasebno kmetijsko zem- ljišče in se je zaradi tega uprav-ljalec znašel pred sodiščem. Drugo poglavje je spet protipravno razširjanje ceste od peskokopa, ne da bi si poprej družba pridobila dovoljenje lastnika zemljišč in občinskega oddelka za prostor. P. PERC ASFALT OD DOL DO LITIJE LITIJA - Litijanski župan Mirko Kaplja je na eni izmed sej občinskega sveta obljubil, da bodo do konca mandata z asfaltom povezana vsa krajevna središča v občini z občinskim. Svojo obljubo izpolnjuje, asfalt bo položen že v letošnjem letu. Asfaltiranje ceste Dole - Brezovo je letos nujno, saj je Trgograd iz Litije po pogodbi o pobotu od skupne dolžine odseka 3 kilometrov za asfalt že pripravil 2,2 km. Vsako zavlačevanje z deli bi povzročilo poškodovanje že pripravljenega cestišča in s tem dodatne stroške. Proračunska vrednost investicije je 13,5 milijonov tolarjev. V letošnjem proračunu je za ta dela namenjenih 5 milijonov, preostali del stroškov pa bi pokril proračun v prihodnjem letu. Tako bo asfaltirana celotna trasa od krajevnega središča Dole preko Gabrovke do Litije. M. S. V KZ Šentrupert spet pri Trebanjcih Izredni občni zbor M-Kmetijske zadruge TVebnje soglasno sprejel (vnovič) pod svojo streho šentruperško kmečko zadrugo - Dobri polletni rezultati TVebanjcev ZOPRNE SOMATSKE CELICE - Ludvik Jerman je zadružnike (na posnetku) pozval, naj sami disciplinirano izločijo krave, ki r svojem mleku presegajo 400.000 somatskih celic, kajti Ljubljanske mlekarne grozijo, da bodo prenehale z odkupom mleka na mlečnih progah, kjer zbiralnice ne spoštujejo dogovora o kakovosti mleka. Letošnje muhasto, deževno vreme je naklonjeno vsaj pridelovalcem kumaric: Trebanjci naj bi jih obrali okrog 150 ton. Zbrano množico pri lovskem domu LD Dobrnič je pozdravil predsednik te zelene bratovščine Tone Perpar in predstavil delo marljivih dobrniških lovcev, ki so julija praznovali zlati jubilej. (Foto: P. P.) OSTRI VRH PRI DOBRNIČU - Na izrednem občnem zboru M-kmetijske zadruge TVebnje so preteklo soboto trebanjski zadružniki, zbrani v zelo velikem številu pri lovskem domu LD Dobrnič na Ostrem vrhu pri Dobrniču (z družinskimi člani vred jih je bilo blizu 1000!), po krajši, a ostri debati soglasno sprejeli sklep o (ponovni) pripojitvi Kmečke zadruge Šentrupert k trebanjski zadrugi in prav tako soglasno sklenili, da bivšemu direktorju šentruperške zadruge Maksu Kurentu ne bodo dovolili včlanitve v njihovo zadrugo. Ob letošnjem polletju je imela šentruperška zadruga 5.126.000 tolarjev izgube, ob pripojitvi naj bi “Dobro delo je najboljša reklama!” Sevniško zasebno lekarno “Pod sv. Rokom” mr. ph. Brede Drenek - Sotošek obiskujejo tudi drugi Posavci in Celjani - Družinsko podjetje in kozmetični studio ostalo nepokrite izgube še za približno 2 milijona tolarjev. Trebanjski zadružniki so menili, daje za takšno stanje najbolj odgovoren Maks Kurent, zato so tudi sprejeli takšen sklep. V razpravi so zadružniki menili, da "največji SEVNICA - Sevniška apoteka je že v časih magistra Žumerja slovela kot ena najbolje založenih v Sloveniji. Ta dober glas je skušala mr. ph. Breda Drenek - Sotošek, ki je pred 23 leti začela delati v sevniški lekarni, leto zatem pa prevzela njeno vodenje, zadržati. Še več: z dokončanjem specia- zala seminarska naloga s to tema- lizacije informatike je Sotoškova skušala obiskovalcem lekarne, predvsem pacientom sosednjega zdravstvenega doma, ponuditi še več informacij o pravilni (upo)ra-bi zdravil, a je za tovrstno svetovanje ostalo bolj malo časa. Zatorej se je, ko se je pred leti odločala, da prične z zasebno lekarno med prvimi v Sloveniji, nekako zaobljubila, da bo potem, ko bo na svojem, prav svetovanju posvetila večjo pozornost. Ob pomoči družine se ji je oktobra 1994 uresničil življenjski sen in je ob lični stanovanjski hiši odprla sodobno opremljeno lekarno, ki so jo zavoljo bližine romarske cerkve sv. Roka iz 18. stoletja poimenovali lekarna Pod sv. Rokom (Drožanjska 68). Ob tej priložnosti je izdala knjižico Farmacevtov nasvet ob izdaji posamezne zdravilne oblike zdravila. Že v začetku leta 1994 pa je Sotoškova spisala knjižico o Celulitu - tegobi današnjega časa. Kako Sotoškovi uspeva toliko stvari v dnevu, ki ima še vedno le 24 ur, je že drugo vprašanje, kajti ob lekarni vodi še kozmetični studio, prej je celo napovedovala na sevniškem radiu, povrhu vsega pa še študira na daljavo vodenje podjetja (menedžmet). Mentor njene magisterijske naloge z delovnim naslovom Kaj si želi pacient v lekarni, ki jo ima v načrtu, je dr. Stane Možina in kot je že poka- tiko, ki jo je Sotovškova delala na manjšem vzorcu 100 obiskovalcev lekarne, je to dovolj zanimiva snov. “Zelo sem vesela, da ljudje prihajajo, da si želijo mojih nasvetov, da mi zaupajo, skratka, da delam tisto, kar me veseli in da lahko uporabim znanje, ki ga imam,” VINSKA APOTEKA - Mr. ph. Breda Drenek - Sotošek pravi, da je med vinogradniki dosti zanimanja za njihovo vinsko lekarno, ki dela tudi analize mošta in vina. Letos bodo lahko kislino tudi kromato-grafirali. Veseli jo, da sta se tudi hčerki Lucija in Nataša odločili za študij farmacije. pravi Sotoškova. Daje njeno delo cenjeno in iskano, so potrdili telefonski klici ne le iz Sevnice, med najinim poldrugo uro dolgim klepetom. Strankam iz mesta po dogovoru prinese bodisi zdravila, veterinarska zdravila in dodatke h krmi, sredstva za osebno higieno in drugo tudi na dom. Ob tem, da je bila Sotoškova prva informant-ka oz. farmacevtka v Sloveniji s * Lekarna Sotoškovih je kmalu za kolegi iz Tčbovelj, Celja in Kranja zaprosila za koncesijo, dobila jo je šele 18. v Sloveniji, v treh letih pa je v državi nastalo kar 38 zasebnih lekarn. Očitno je to posel, ki se splača. Družina je vložila v dragoceno opremo veliko denarja (samo stroj za vakuumsko izdelovanje mazil je stal okrog 18.000 mark!), toda zato je lekarna Sotoškovih ena redkih zasebnih apotek z registriranim priročnim gulenskim laboratorijem. končano specializacijo informatike (že leta 1991), do nedavnega daleč naokrog Sevnice ni imel nihče mentorskega izpita, pri Sotoškovi pa je 18. julija lahko končala pripravništvo diplomirana farmacevtka iz Laškega. Zasebna lekarna je zelo dobrodošla tudi v nočnih urah, kajti “v Posavju lekarne po 21. uri ne izvajajo dežurstva.” Ljudski glas o dobri založenosti neke lekarne je tisti, ki veliko pomeni, ali kot pravi Sotoškova: “Samo dobro delo je najboljša reklama.” PAVEL PERC spomnil, daje bila to sicer legitimna pravica Sentruperčanov, da pa je ves čas opozarjal, daje KZ Šentrupert premajhna in se zavzemal za veliko in močno KZ Trebnje, podobno kot tedanji direktor Drago Kotar. Pristopni .članski delež za Šentruperčane je po 375 nemških mark v tolarski protivrednosti. Potem ko je računovodja zadruge Tomaž Sila prebral revizijsko poročilo, ki daje pozitivno mnenje o poslovanju in prikazovanju sredstev za leto 1995, brez pridržkov, je direktor M-KZ Trebnje Ludvik Jerman nanizal nekaj podatkov o letošnjem polletnem poslovanju. Promet zadruge je porasel za 13 odstotkov (realno za 7), za več kot 16 odstotkov v trgovini in za več kot 18 odstotkov v kmetijski pridelavi. Odkupili so 1066 glav mladega goveda, 588 telet in več kot 5,8 milijona litrov mleka. H KS je ustvarila ob polletju za več kot 7 milijonov tolarjev dobička. P. PERC Ludvik Jerman, direktor M-KZ Trebnje grešnik ne more biti član KZ Trebnje”, da “je tudi vodstvo KZ Trebnje precej krivo,” ker je angažiralo advokata, ki naj bi bil bolj delal v prid KZ Šentrupert kot v njihovo korist. Drago Sila je KONCERT SLOVENSKEGA MLADINSKEGA ORKESTRA TREBNJE - ZKO Slovenije in ZKO Trebnje sta organizatorja 15. tabora mladih godbenikov iz Slovenije in zamejstva, ki poteka na Čatežu pri Trebnjem. Kar so se mladi naučili v tednu dni, bodo pokazali na koncertu v petek, 30. avgusta, ob 18. uri pred Knjižnico Pavla Golic. V primeru dežja bo koncert v Kulturnem domu Trebnje. DOLENJSKI LIST , t'dš četrtkov prijatelj GUBCEVCI NA TREBELNEM IN NA MIRNI MIRNA - 54. srečanje gubčevcev bo v sredo, 4. septembra, ob dnevu ustanovitve Gubčeve brigade. Občinska skupščina ZB Trebnje je sklenila, da bo 4. septembra spominski dan ZB občine Trebnje, ker trebanjski občinski svet v občinskem statutu ni opredelil, da ta dan ostaja občinski praznik niti kot spominski dan občine. Gubčevci in drugi borci v občini so oblikovali skupni iniciativni odbor za to slovesnost. Pričela se bo ob 9.30 pri spomeniku na Trebelnem, nadaljevanje pa bo ob 11. uri na Mirni, kjer bo gostitelj vseh udeležencev Greda -tovarna sadnih sokov. Ob tej priložnosti bodo odprli novozgrajeno, 900 milijonov tolarjev vredno, tovarno, direktor Grede magister Avgust Gregorčič pa bo podelil domicilno listino tovarne Gubčevi brigadi. [ Krjavljeve iskric OBČINA DEMANTIRA-sobotnem Delu, v PP 29, zasledili prispevek Ljubljančan^ Nine, ki deluje v društvu s sorojL no dejavnostjo kot društvo jekt Človek, in ker v njem oijL ■ ■ ■ 1 ■ oM" malodane sprenevedanje e narjem, šoli in cerkvi, češ daj bili vsaj dvakrat v stikih z njij"1 m n vsaj uvaiviai v .miniii a **j ji glede ustanavljanja terapevti?* skupnosti za pomoč narko*(0t nom, smo sc pozanimali na iv*Jb škem županstvu. Tajnik Vinj® Blatnik je odločno zanikal t>>| navedbe. Kot smo zvedeli, pa%i bi Občinarji to pisanje tudi no demantirali. ZAPRTA SEJA - 8-članskLC bor krajanov Velikega KaIa,$L niic in Petrušnje vasi se je v toffl zvečer sestal s predstavnikih^8 J poenotil stališča za nadalj1?111. likem Kalu z republiko. Ker nJ' b sestanek predstavniki sedme,” tb nismo bili povabljeni in očiNa nismo bili zaželjcni, niso pa n*1 te povabili niti republikancev, enj mo, da nismo nič zamudili. Trebanjske iverij; KRAJAN - Mirnska kraje1'!?’ skupnost je pod vodstvom ne1: 1 ga predsednika sveta KS P2*?1 ga predsednika sveta K.b p’ Jarca izdala prvo številko in1’ N1 matorja Krajan, ki bo inform1”te kratko in jedrnato. In tako zve* Od iz Krajana, daje imelo novovl’da stvo KS težave že na začetki |0 sicer s primopredajo, ki je nSV ljub pogovoru z dosedanjim1^ stvom le le delno uspela, ker se v dosedanja administrativno'1 nančna delavka sklicevala ntf godbo, po kateri je njen odpov’ ni rok najmanj šest mesecev.” ta delavka ni hotela izročiti M čev v postopku, kije za primop1^ dajo predviden s predpisi, n1^ vodstvo KS Mirna vse do 19',, gusta ni imelo dostopa do ut? ^ nih prostorov! it’ TEM V TEMI - Zvedeli S!T da so v čateškem TEM-u na h'j J® zamenjali dolgoletnega uspe™?1 ga direktorja Jožeta Bregarja to da gaje na direktorskem stol]* šli zamenjal njegovvsodelavec jjjti Andrej Bajuk. Žal se je 3'In znašel v informacijski temi in1 to ne moremo postreči s pod^jj nostmi oz. vzroki za nagel, od dosedanjega direktorja. Če k, celo tajnica in računovodij tako hudo slabe volje ali pre*1. • niti t*»03, K* ” Ssfs >6a staremu ali novgmu lidcv J POZORNOST - Številni! šeni, da ne črhneta niti teg: je ime novi "metli” v pooj1 je ime novi "metli v podu verjetno posredi kaj več k st oba staremu ali novemu 1 lavci KZ Trebnje in zadružnik* I v soboto želeli stisniti roke a| pokramljati z dolgoletnim dj 6 torjem zadruge Dragom Ko*Jl jem. Vsi so ga še vedno na?(je varjali - direktor! Jkr Sevniški paberkjjj KANONADA - Nekateri? j1! pridelovalci vinske kapljice ^ ri v boju s ptiči omislili tudi zv^1 ljajo duhamorno od jutra IS; večera in kljuvajo po možganj' blizu lakih “topov” živečih Ur' Škorci in druge ptice se oc*1 efekte, zlasti poke. Ti se p°n * I prej privadijo na takšno kan0 ' i kot človek. do kot človek. J J PEVOVODJA - Malce kg K znelo se nam je oglasil Yj S Klenovšek z Mrzle PlanifvM 2 V * t|V prosil za popravek navedbe ., st. 32, z dne 8. avgusta, v ku, objavljenem na 6. strani - A Zabukovce ob 50-letnici ke* <)| golaž.” Kajti naš naročnik Pa‘ K mogel prej reagirati, doklej Hj drugi naši bralci niso obvejjlfcj Klenovšek odločno zanika, "A on strokovno vodil moški pe, zbor iz Zabukovja, kot sc jel' salo novinarki, ampak to p*J Stane Peček. “Res pa je, da pihnem na intonirko,” je P1 • ■ ■ .... • ■ ncu1 dal skromni Viktor, ki se nc kitil s tujim perjem. 1fP NEČIMRNOST- /IS v sevniški grajski atrij r sobotujj vabil precej, predvsem j - - J poslušalcev od blizu in ». , čeprav Vladu Kreslinu po oN&l D odnosu do občinstva ne st’1A (jj primerjamo dogajanja v P* j K letošnjega Sevniškega poletj^j ^ do kolen. Predinovi črnohuj11^ ^ prebliski in zafrkavanje dvek ^ ^ dih, za njegovo muziko nezaP j (j1 siranili klepetavih, poslušan^ ^ prvi vrsti še zdaleč niso tako j) L /i ” kot prekmursko gučanje ‘ ‘ l(j dušnega Vladeka. Ni f~Rrške aovice ŽE ZAMENJAVA? - Pred li^atkim je imel tajnik občine jursko manjšo nevšečnost na ce-]* '• Pri zdravstvenem domu je bil rdeležen v prometni nesreči, poprhu vsega pa se je v občinsko Pjjždo zaletel še policist. Čeprav (Jcsreča ni zahtevala nič hujšega, f nekaj zvite pločevine, se je pred j huino že pojavil nov avto. Zaen-™at samo testni audi A6, a zamujava je kar dobra. a bolj slaba kondicija - i j“'ie znano, je prvak slovenskih ,tsMnskih demokratov v času, ko j^''zra*cu Ze zavel vonj po volit-i ah, sedel na kolo in simbolično pholesaril Slovenijo. Tudi obči-j*4 Krško je bila deležna njegove-Hjiobiska in kot se za voditelja Pjitte spodobi, je na kolo sedel f sam župan. A domači kolerik ki so bili prav tako v kara-31. so kaj kmalu spoznali, da FJP.anu (ki je bolj kot domačih Tinskih cest vajen tujih, te seve-m.ue premaguje s kolesom) pre-I N hitro pojenjajo moči. Sicer pa: gno je sodelovati, ne zmagati, f Je ne gre za volitve. ■ ČIGAVA ZASLUGA - V kra-Pv,'i skupnosti Senovo imajo kup Foblemov; propadajoča podjet-1 L-namesto ceste imajo gradbi-\ Ponoči je kraj v temi. Prostor-^,.a stiska je tudi na pokopališču, tte|r»S0 samo a proste “par-l J® idejna zasnova in denar ža h d - P nov'B zemljišč pa sta men-na poti. Še sreča, da ljudje dobro prenašajo in letošnje i japije manj umirajo kot pretek- SREČANJE ; UPOKOJENCEV rJC^ŠKO - Društvo upoko-\"<*v občine Krško organizira 1 v fjhoto, 31. avgusta, ob 11. uri '‘^Kulturnem domu Krško 3. v"-anje upokojencev občine 'l?°. V kulturnem programu s do sodelovali 40 x band Kr-*°>, Harmonikarski orkester jfflaSotoška, plesna skupina r JeJa iz Brestanice, operni pe-;l|rc Karli Praprotnik, Vida j Olaf Lovrenčič z razsta-- ‘otografij in še kdo, govorniku bodo Lojze Arko, Dušan 'Par, Vinko Gobec in Dani-'*er. Ob 13. uri bo v hotelu :l2emič Krško kosilo, nato pa * dtzabno srečanje ob glasbi. j SERVISIRANJE silokombajnov ',J^KŠKO - Kmetijska sveto-trna.služba Krško za vse zain-iKre?'rane pridelovalce koruze jJBažo organizira servisira-?tlokombajnov. Osnovno < ^'siranje (pregled in nastav-I S1 fezil, Brušenje, pregled os-) J!> vitalnih delov ter sveto-, 3® o vzdrževanju in uporabi „ ^Kombajna) je brezplačno. I hLave za servisiranje zbirajo iHrti 1et'jski svetovalni službi v • Kske.m po telefonu 0608 22 ) ‘ali 22 821 do tega petka. t Pa k Novo v Brežicah itji^a^kem in si tako privoščijo ijjddbo višjega cenovnega razidi KDO ZAVIDA? - Osa-.lJiiyj.Vojitev Slovenije je ljudem, ki ob meji, prinesla kar nekaj1 k ?'®rnh * * * * v življenju. Če so pre-krajevne skupnosti Je-jj® na Dolenjskem še pred leti avtomobile (in seveda tudi 'V,0rje) napajali z bencinom v 'fljj .dnji, takrat še bratski, repub-'kjBtVaški v Bregani, je postala ‘'k'? sila neprijetna stvar. Sedaj 'a namreč najbližjo črpalko 'Kčatežu oziroma v Brežicah, ihti0 Pa se odločijo za tankanje * CTy**'“'n' 'n nrivrvi/Girv 'K. Dl ŽUPAN NA POLJ-|i)l - Artiški folkloristi so se, k. Poročamo posebej, vrnili z IK^nega zastopanja Slovenije k?®dnarodnem srečanju folk-nih skupin na Poljskem, čeprav £•" mnogi hoteli na vsak način ll' s Slovaki in Jugoslovani. 'Upnike Slovenije je za kratek irPiskal tudi brežiški župan, ki IhLPBrekel bivanju v hotelu in Ih.jJal, da bo raje spal tam, kjer IJjPali Artičam. Ti so namreč i*°IL nekateri kar v kadčni učilnici. Župan se je jt tvj!®10 po naključju pridružil Druga možnost bi morda jihlj.PPustila kak obris na njegovi ■ ll Sgdni usmeritvi. CRlVNE POTI - Brežiška jAjda se med drugim ponaša ','j ‘ lepo cerkvico sv. Vida nad tŠi !n' je P° zaslugi kraja-n/iti)čateškega župnika obnov-,,, t||j )n tudi ponoči zelo lepo os-1,1 Takšna privabi pogled J (č®*aterega turista, vendar pa A* nastopi takrat, ko se želi ijtf do nje, saj ni tabel, ki bi Cžnavalca terena vodila do A ttMfcfc I z M ASIH OB r I N Občini ni mar za senovške ceste? _______________________________________________________ Afevf'; Svet krajevne skupnosti Senovo na urad župana krške občine naslovil protestno pismo ^ - Svetniki podprli proračun, ki regionalki skozi Senovo ne namenja dovolj denarja SENOVO - Senovško dolino ne pesti le kup gospodarskih težav, pač pa med drugim tudi slabe ceste, kijih zelo počasi obnavljajo. Še pred dnevi (in gotovo še nekaj časa) je bila glavna cesta skozi Senovo pravo gradbišče, kjer naj bi bili pločniki, pa so bile jame. Zato je svet krajevne skupnosti Senovo pred kratkim na urad župana naslovil protestno pismo zaradi odnosa odgovornih do izgradnje cest v krajevni skupnosti. Pouk se bo vsak čas začel in krajane je strah, da bodo morali otroci namesto po pločniku hoditi po gradbišču, konec septembra pa bo na Senovem slovesnost ob 200-letnici rudarjenja v kraju in krajani ne bi radi praznovali na gradbišču. Povrhu vsega je Senovo že pet let brez javne razsvetljave. Obnova regionalne ceste Bre-stanica-Senovo je sicer tudi po republiškem planu večletna, z deli pa so začeli pred štir.imi leti. Obnova bi lahko bila hitrejša in predvsem cenejša, če nc bi bilo podtalnih napeljav elektrike, vode, telefona. Za to bi po nekaterih ocenah potrebovali 10 milijonov tolarjev, ki naj bi jih zagotovila občina. Ta mora nositi tudi stroške ureditve javne razsvetljave in pločnikov. Pogodba med glavnim investitorjem - državo in občino o sofinanciranju je že večkrat nepodpisana potovala iz Ljubljane v Krško, po najnovejših informacijah pa naj bi jo župan po navodilih državnega sekretarja nepodpisano vrnil v Ljubljano, saj je v državi še nekaj takšnih delovišč, ki naj bi jih reševali celovito. Anton Petrovič, predsednik sveta KS Senovo, meni, da nekdo na občini namerno zavlačuje zadevo: “Že julija smo zahtevali, naj se izdela načrt za cesto proti Koprivnici, ki bi jo bilo potrebno obnoviti čim prej, pa smo bili potolaženi, da naj se nam ne mudi, ker ni denarja.” Sicer pa tudi razmerje delitve občinskega proračuna ni v prid krajanom te krajevne skupnosti, ki ima 14 odstotkov vseh občanov, že pet let pa je delež, ki ga dobi ta krajevna skupnost, nižji. Tudi stanje cest je v primerjavi z drugimi v občini občutno slabše. Senovčane ne žulijo le slabe ceste, pač pa tudi javna razsvetljava, ki že 5 let ne služi svojemu namenu. “Lani je bilo v občin- Prihodnje leto bodo odkupovali zemljo za avtocesto skem proračunu namenjenih 30 milijonov tolarjev za javno razsvetljavo in pločnike, porabljenih je bilo le 15, kljub temu v predlogu proračuna ni bilo v ta namen : : M U * i « n V ■« i Anion Petrovič NA BREGAH BO RAZSTAVA KONJ KRŠKO • Ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z republiško selekcijsko službo za konjerejo in Kmetijsko svetovalno službo Krško 28. septembra organizira republiško razstavo vseh pasem hladnokrvnih koiy, ki bo na hipodromu Brege pri Krškem. To bo druga tovrstna slovenska razstava, prva je bila pred 15 leti na Ptuju. Na razstavi bodo predstavljeni rejski rezultati reje sloven-sko-hiadnokrvne, noriške in posavske pasme, razstavljeni pa bodo plemenski žrebci, kobile z žrebeti in brez njih ter plemenske žrebice. Sodelovali bodo rgjci iz cele Slovenije. Republiška selekcijska služba je že naredila seznam sodelujočih, tako da se bo predstavilo okoli sto konj. Razstava je namenjena pregledu rezultatov selekcije, promociji prodaje in uživanja konjskega mesa, hkrati pa bo razstava priložnost za spoznavanje rejcev med seboj. Mostova kmalu odprta Orožje pH Romih BREŽICE - Pretekli teden so se na občini Brežice zaradi gradnje avtoceste v tem delu države mudili predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije z njenim predsednikom Jožetom Brodnikom na čelu. Lokacijski načrt za ta del avtoceste sicer še ni narejen predvsem zaradi neusklajenosti med Slovenijo in Hrvaško zaradi stične točke avtocest na obeh straneh meje, potrebno pa bo tudi bolj natančno definirati mejo. Nedavno srečanje na občini je bilo sicer bolj spoznavnega značaja, dogovorili pa so se o nadaljnjem sodelovanju, tudi o tem, da bodo s pritiski na vlado, ki je sicer konec julija sprejela sklep o pospešenem pogajanju med obema državama, poskušali čim prej doseči ureditev meddržavnih odnosov, saj prej lokacijskega načrta ne bo, ta pa naj bi bil po optimističnih napovedih občini Brežice posredovan že v septembru. Tako naj bi naslednje leto že odkupovali zemljišča za avtocesto. Pretekli teden so občino obiskali tudi predstavniki Družbe za državne ceste, ki so si ogledali obnovljena mosta čez Krko in Savo, ki sta zaprta že več kot 6 let. Na delu savskega mostu bo potrebno sanirati še podporni steber, kar bo mogoče storiti le z zajezitvijo Save, pred otvoritvijo mostov pa se bodo morali o prometnem režimu v tem delu Brežic izreči šc svetniki. lako bosta morda mostova odprta že konec septembra. Več hišnih preiskav, a ne velik ulov KRŠKO - Da imajo Romi orožje, ni nič novega, vendar je to težje dokazati. Kriminalisti in policisti Uprave za notranje zadeve Krško so že dalj časa zbirali podatke o trgovini z orožjem, raziskava dvojnega umora pri Cerkljah, ko sta bila umorjena dva Roma, pa je še posebej kazala na trovino z orožjem, ki se začenja na Hrvaškem in predstavlja precej lahek način za dober zaslužek. Tako so bile na podlagi odredb preiskovalnega sodnika v četrtek, 22. avgusta, opravljene hišne preiskave pri Romih v Gazicah, Gorici in Straži pri Kaki. V romskem naselju Gorica, ki jc bolj znano pod imenom Kerinov Grm, so kriminalisti in policisti naredili 7 hišnih preiskav. Pri K. V. so našli avtomatsko puško Beretta in starejšo puško neznane znamke. Zoper njega bo podana kazenska ovadba na pristojnem okrožnem državnem tožilstvu. Pri K. V. so našli nabojnik za avtomatsko puško M 70 in sedem metrov zažigalne vrvice. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške. V Gazicah so opravili 3 hišne preiskave. Pri H. D. so našli plinski naboj in dva vojaška bajoneta. Sledi predlog sodniku za prekrške. Najdba sicer ni velika, potrjuje le dejstvo, da Romi imajo orožje, ki pa ga le redko hranijo doma, zato so takšne akcije težavne in bolj kol ne neuspešne. letos namenjenega niti tolarja. 8 milijonov smo dobili naknadno z amandmajem,” pravi Anton Petrovič. Da je kraj v temi, mu na občini pojasnjujejo z dejstvom, da • Kot je dejal Franc Glinšek z oddelka za gospodarsko infrastrukturo, je občina Krško vodila aktivno politiko sodelovanja pri zagotavljanju republiških sredstev in dokumentacije za rekonstrukcijo ceste skozi Senovo. Občina je izdala tudi soglasja za posege na vsa zemljišča, katerih lastnik je. Po zagotovilih ^predstavnikov Družbe za državne ceste ni nobene ovire več, da ministrstvo za okolje in prostor ne bi izdalo gradbenega dovoljenja. Občina je 19. julija tudi podpisala sporazum o sofinanciranju obnove vozišča in pločnikov za cesto skozi Senovo, po zagotovilih predstavnika DDC pa je tudi z izvajalcem vse dogovorjeno, da se v letošnjem letu črpa protokol in ceste izvede v predvideni dolžini do TVga rudarjev. Potekajo tudi skupne koordinacije za obnovo komunalne infrastrukture in pločnikov z javno razsvetljavo skozi Senovo. je potrebno najprej urediti pločnike, da jih pač ne bodo še enkrat razkopavali, kar bodo očitno morali, če bodo sedaj naredili le “zasilne peščene” pločnike, zato je vprašanje, koliko lahko s tako revno odmerjenimi sredstvi sploh naredijo, s takšnim delom pa le dražijo investicijo. Zaradi zmanjšanja predvidene javne porabe pa bodo okrnjena tudi sredstva za ceste, proporcionalno naj bi jih zmanjšali vsem deloviščem za slabo tretjino, zato se na Senovem bojijo, da ne bodo uresničeni niti lanski načrti. Cesti Bohor-Srebotno in Jablance-Ložce sta v pristojnosti občine in zaradi pozno sprejetega proračuna in dolgotrajnosti postopkov z izbiranjem najboljšega ponudnika na Senovem upajo, da bo pred zimo položen vsaj kilometer asfalta. Dejstvo, da sta nekoč država in občina od Senovega oziroma od nekdaj močne industrije v tem kraju dobili precej sredstev, očitno ni pomembno, posebno pa Senovčane jezi, da svetniki ob tako slabo urejeni cestni infrastrukturi tudi drugje po občini glasujejo za izgradnjo novega zdravstvenega doma in športne telovadnice, zato so razmišljali tudi že o protestni zapori ceste. Svet krajevne skupnosti zato zahteva, da se sestanejo odgovorni s prebivalci tega območja in da jim predstavijo dinamiko nadaljevanja del. T G PARADIŽNIK IZ POKRITIH TUNELOV- Pri Abramovih na Dobravi pri Kostanjevici so po lanski poskusni količini paradižnikov letos s to kulturo na enem hektarju pod tunele zasadili kar 24 tisoč sadik. Kot pravi Janez Abram, ima vzgoja pod streho več prednosti, med drugim se zmanjšajo vplivi vremena, predvsem letos visoka zračna vlaga, zato se zmanjša potreba po kemični zaščiti. Letos količine sicer ne bodo najbolj zadovoljive zaradi kasnejšega sajenja sadik v rastlinjake, zato pa za prihodnje leto Abramovi že načrtujejo tako tehnološke kol časovne izboljšave, ki bodo omogočile bolj zgodnjo prodajo paradižnika, ki bo mogoča vse do zime. Da so pokrite površine še kako pomembne za zaščito pred vremenskimi vplivi, se je na Dobravi pokazalo pred mesecem dni, ko je toča dodobra oklestila letošnji pridelek,- jabolk na primer bo zaradi toče za dobro polovico manj. (Foto: T. Gazvoda) MOST ZA PEŠCE BO OBNOVLJEN? - Kostanjevičani so ob 700-letnici mesta leta 1952 postavili most čez Krko pri nekdanjem gozdnem gospodarstvu, ki je sekal velik ovinek proti novemu naselju. Most je bil namenjen pešcem, prijelo pa se ga je slikovito ime “trejalski most”. Ker ga ni nihče obnavljal, je most načel zob časa in okoli 15 let ni več prehoden, zadnja leta pa je od njega ostal le iz Krke v nebo vpijoč skelet lesa, ki bolj kot na nekdanjo mestno znamenitost spominja na spomenik vojnega opustošenja. Večleten interes krajanov, da bi most obnovili, se bo mogoče uresničil že prihodnje leto, saj so v krajevni skupnosti ustanovili tudi poseben odbor, krajani pa so pripravljeni tudi brezplačno prispevati les. (Foto: T. G.) ?.-aQi MU I V HUDI KONKURENCI ZMAGA EKIPE DVORC - VPrilipah so bile v nedeljo, IS. avgusta, tradicionalne vaške igre, že 13. po vrsti, ki so pritegnile pozornost številnih zabave in športnega vzdušja željnih gledalcev, saj so se pomerile ekipe vseh šestih vasi v krajevni skupnosti Čatež ob Savi, za večjo napetost pa so poskrbeli tudi "uvoženi" tekmovalci iz Velikih Malenc, Sevnice in Kapel. Tekmovalci so se pomerili v skoku v daljavo, skakanju v vreči, metanju kamenja, žaganju drv in prevažanju predstavnic nežnejšega spola v samokolnicah. Najboljša je bila ekipa iz Dvorc, drugi so bili domačini - Prilipčani, tretji pa tekmovalci Sobenje vasi. V vlečenju vrvi so se pomerile le ekipe iz krajevne skupnosti Čatež. Najboljši so bili tekmovalci Čerine, ki pa so jih v nadaljevanju bojev premagali Gamsi iz Sevnice. (Foto: T. G.) V Čateških Toplicah vse več tujcev Lansko rekordno število nočitev bodo letos verjetno še presegli • Zaradi slabega vremena julija manj kopalcev, avgust pa celo boljši kot lanski - Po urejenosti spet v vrhu ČATEŽ - Če je letošnje muhasto poletje zagodlo večini turističnih krajev v Sloveniji, se posledice tega v Čateških Toplicah ne bodo preveč poznale. Ob slabšem vremenu je kopalcev sicer manj - kot alternativo imajo na voljo zimsko termalno riviero - zasedenost hotelov in počitniškega naselja pa ne odstopa od predvidevanj, čeprav se zaradi bolj kislega vremena ljudje odločajo za krajše dopustovanje. V času, ko postajajo počitnice v tujini vse bolj popularne in predvsem cenovno zanimive, je ohranjanje istega nivoja ponudbe in zanimanja gostov v Sloveniji vse težje. Vsa slovenska zdravilišča so naredila velik korak naprej, saj sledijo evropskim in svetovnim trendom v nudenju zdravih, aktivnih počitnic, kjer je še kako pomembna urejenost. Tej so dali v Termah Čatež v zadnjem času še več pozornosti in zato ni presenetljivo, da je po prvem krogu ocenjevanja turističnih krajev strokovna komisija Turistične zveze Slovenije ta turistični kompleks uvrstila na sam vrh, končni vrstni red pa bo znan po drugem ocenjevanju. Prav ta teden se je komisija znova mudila na Čatežu. Po obdobju številnih investicij, ki se je zaključilo lani, so v Termah avgusta letos ponudbo še povečali: zaživelo je nadaljnih 40 ŠE APARTMAJSKO NASELJE -Od letošnjega avgusta je gostom na voljo dodatnih 40 apartmajev, II jih je v lasti Term. apartmajev, od katerih jih je 11 v lasti Term. Apartmaji so ves čas zasedeni, posebno zanimanje zanje pa velja med tujci, ki se tudi sicer predvsem zadnja leta vse pogosteje odločijo za dopust v Termah Čatež; med njimi prevladujejo Avstrijci, Hrvatje, Nemci in Italijani. Letos se lahko z • Terme Čatež, ki so se po številu nočitev lani uvrstile na drugo mesto takoj za Portorožem, bodo, kot sedaj kaže, lansko število nočitev 453.000 letos presegle. dobro zasedenostjo pohvali tudi grad Mokrice, ki je najbolj zanimiv tujcem, ki predstavljajo več kot dve tretjini gostov. Grad Mokrice letos obnavljajo; novo opremljeni 3 apartmaji, 7 sob in preurejena recepcija naj bi bili odprti že v septembru, v kratkem pa bodo adaptirali tudi zdravstveni del hotela Terme in mu dali nove vsebine. T. G. Da, vendar skozi stisnjene zobe •vi™ Ml« . Zakaj ob vseh pomislekih strokovna študija priporoča vključitev v Evropsko zvezo mm Sadjarji so najbolj optimistični Obetajoč trg in cene Ko bodo popolnoma uveljavljena evropska pravila za integrirano pridelavo sadja, bodo naše sadjarske pokrajine dobile svojo pravo veljavo, pravi inž. Milko Krajnc z GIZ Sadjarstvo Slovenije. Tudi na splošno so sadjarji med vsemi kmetijci najbolj optimistični, ko teče beseda o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo. Upanje vzbujajo že letošnje tržne razmere, ko v Evropski zvezi pričakujejo nekoliko manjši pridelek jabolk kot lani (7,05 milijona ton), Slovenija pa se nadeja za 14 odstotkov večjega. Odbor za sadje je že določil ciljne cene za odkup letošnjega pridelka, ki se bodo gibale med 40 in 55 tolarji za kilogram, odvisno od sorte in kakovosti. Izvozne cene bodo za najboljša jabolka, sort idared, jonagold in zlati delišes, dosegle 0,60 DEM za kilogram, medtem ko naj bi sorta gloster dosegla 0,45 DEM za kilogram. Kaj bo s slovenskim kmetijstvom ob vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo, bo več pridobilo ali več izgubilo? Ali je vstop sploh smiseln in potreben? Na ta vprašanja naj bi temeljito in poglobljeno odgovorila obsežna študija, ki jo po naročilu kmetijskega ministrstva pripravljajo strokovnjaki z različnih kmetijskih področij in katere izsledki so deloma že znani. Najbolj na kratko povedano: z vidika celotnega kmetijstva je v EZ bolje vstopiti kot ne - sicer pa nam kaj drugega ob združevanju Evrope niti ne preostane. Najprej in vedno mora biti vsem jasno dejstvo, da se bo Slovenija z vstopom v EZ, ki naj bi se zgodil v 6 do 12 letih, zavestno odpovedala lastni kmetijski politiki kar zadeva tržno-cenovne odnose in strukturne investicije, medtem ko bodo socialne, zakonodajne, kmetijsko svetovalne in izobraževalne naloge še vedno ostale v naši pristojnosti. Slovensko kmetijstvo in agroživilstvo se bo moralo podrediti evropskim predpisom in standardom, brez katerih ni mogoč pretok blaga po orjaškem, 350 milijonskem evropskem trgu. Pričakovati je, da bodo pogajanja Slovenije, ki bo želela dobiti kar najugodnejši položaj za svoje kmetijstvo, dolgotrajna, vendar je iluzorno pričakovati, da bo Evropska zveza svojo kmetijsko politiko prilagajala nam. Preveč truda in denarja je v preteklih desetletjih že žrtvovala zanjo. Preden se je začel oblikovati skupni evropski trg, je bila Evropa velika uvoznica hrane, predvsem ameriške. S politiko tržnih redov in velikih državnih podpor kmetijstvu se je v teku desetletij Evropski zvezi posrečilo zagotoviti stoodstotno samooskrbo s hrano, še več, EZ je postala druga največja svetovna izvoznica hrane, ki se tako rekoč koplje v presežkih mesa, mleka, mlečnih izdelkov, vina in drugih pridelkov. Pri žitih, oljnicah, govejem in ovčjem mesu so že leta 1992 znižali raven zaščitnih cen, ker je PRIDELEK HMELJA NEKOLIKO PRIZADELA SUŠA V ZAČETKU POLETJA - V teh dneh od 19. avgusta dalje na 41 hektarjih s hmeljem zasajenih površin poslovne enote Trnje Agrarie Brežice okoli 50 delavcev dan in noč (torej 24 ur na dan) obira hmelj. Pridelek bo zaradi suše, ki je naše kraje prizadela v juniju, nekoliko manjši. Tako pričakujejo, da bodo do začetka septembra, ko naj bi končali z delom, nabrali okoli 50 ton pridelka, od katerega bo okoli 60 odstotkov prve kvalitete, hmelj pa bodo prodali žalskemu Hmezadu. Tudi letos pretiranega zanimanja za tovrstno delo med prijavljenimi brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje ni bilo, zato na brežiškem polju med domačini, ki smo jih ujeli na našem posnetku, delajo tudi tujci in Romi. (Foto: T. G.) Kako kaže na borzi? V zadnjih dneh je Slovenski borzni indeks pridobil nekaj več kol 3 odstotke, vendar o kakšni oiivitvi še ni mogoče govoriti. Tečaji papirjev so se resda uspeti dvigniti z najniijih nivojev, vendar je borza še vedno v znamenju medveda (ki simbolizira borzno depresijo in padajoče tečaje), ko je večina delnic zaradi nizke cene še vedno privlačna za nakup. Medpje predvsem po zaslugi dobrih poslovnih rezultatov v prvi polovici letošnjega leta sodi večina bančnih delnic, saj se jih dobi po cenah, ki ne dosegajo polovice njihove knjigovodske vrednosti, medtem ko so na primer v tujini prav bančne delnice ene najbolj iskanih in praviloma dosegajo več kot 120 odstotkov knjigovodske vrednosti. Dodaten del nezaupanja naših investitorjev v bančne delnice je pred kratkim prispevala tudi zgodba s Komercialno banko Triglav. V zadnjih dveh tednih je bil na borzi doseten nekoliko večji promet, kot smo ga vajeni zadnje čase. Izredno zanimivo je bilo dogajanje z delnico Finmedie, saj seje njen tečaj s 14.900 tolarjev v enem samem dnevu povzpel na 20.000 tolarjev in več, kar predstavlja več kot 34-odstotno rast, poslov pa je bilo za skoraj 170 milijonov tolarjev. Skokovita sprememba tečaja seje ponovno zgodila ie naslednji dan, le da tokrat z negativnim predznakom, saj jc tečaj izgubil več kot 14 odstotkov. K večji prometnosti, kakor tudi dinamičnosti tečajev, je pripomogla sprememba lastništva Finmedie, saj je postala Maksima d. d. iz Ljubljane več kot 25-odstotni lastnik, hkrati pa Dadas nima v lasti več niti 10 odstotkov delnic Finmedie. V zadnjih dneh trgovanja je čutiti večje povpraševanje po delnicah Salusa, zato je tečaj le-teh v ostrem porastu. Imetniki delnic Mercatorja so še vedno razočarani, saj se njihov tečaj vztrajno giblje med 3.650 in 3.720 tolarjev za delnico. Prav tako beleiijo relativno nizke tečaje delnice Lisce, za katero ni mogoče iztriiti niti 530 tolarjev. Vse večjo živahnost je Čutiti v povpraševanju po delnicah Leka, Krke, Petrola, Istrabenza ter še nekaterih uspešnejših družb. Imetnike teh pravic iz delnic ali delnic opozarjamo, da se pred prodajo posvetujejo o ceni in načinu prodaje z borznim posrednikom. LJUDMILA BAJEC DRI) d.o.o. Novo mesto. Novi trg 5 Td. 06SI323-SS3, m-554, Far. 06SI323-SS2 tržnih presežkov preveč in kaže, da bodo sčasoma postopno zmanjšali državno podporo tudi pri drugih kmetijskih pridelkih in izdelkih. Na to je treba računati. Ob desetletja trajajočem izdatnem subvencioniranju se je evropsko kmetijstvo tudi tehnološko zelo razvilo in koncentriralo. Povprečna evropska govedorejska kmetija je imela leta 1993 že 41 glav govedi, povprečna mlečnost krav pa je presegla 5.2001 na leto. Za primerjavo: po popisu iz leta 1991 je povprečna slovenska govedorejska kmetija imela le 5 glav govedi in komaj 2.800 1 mleka na kravo. Kako naj se tako kmetijstvo uspešno vključi v evropsko konkurenco? Pa se bo, kot rečeno, treba. Primerjalna študija ugotavlja, da so skupne odkupne cene kmetijskih pridelkov v Evropski zvezi za nekaj odstotkov višje kot v Sloveniji, torej bi kmetovalci pridobili. Med posameznimi cenami pridelkov pa so velike razlike. Predvsem je značilno, da ima Evropa višje cene mesa, sadja, grozdja, hmelja, drobnice, zelenjave in mleka, hkrati pa nižje Tečaji Povprečni menjalniški tečaj v torek, 27. avgusta: 1 nemška marka - nakupni 88.06 in prodajni 89.22, 1 avstrijski šiling - nakupni 12.32 in prodajni 12.68 ter 100 italijanskih lir - nakupni 8.44 in prodajni 8.84 tolarja. LERAN, d.o.o. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • hiše: Novo mesto, Kr- 1 ško, Brežice, Črnomelj, Metlika, Šentjanž, Žužem- berk, Kostanjevica, Jesenice na Dolenjskem, Drnovo pri Krškem, Brestanica, Šentjernej, Čatež pri Zaplazu. Soteska, Mala Strmca, Grič pri Smarjeti, Vel. Poljane, Orešje, Štefan pri Trebnjem, Podturn pri Trebelnem, Srednja vas pri Semiču, Stari trg ob Kolpi, Dol. Gradišče; • vikende in zidanice: Straža, Ždinja vas, Dolž, Rožič vrh, Semič, Doblička gora, Gaberje, Škocjan, Telče, Trebelno, Križe pri Novem mestu in drugod; • poslovne stavbe: Novo mesto, Črnomelj, Krško, Drnovo in drugod; • prodamo parcele za gradnjo, kmetijska zemljišča in gozdove, kmetije po vsej Dolenjski; • stanovanja: Novo mesto. Krško, Črnomelj, Metlika, Ljubljana; Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 direktor Avlo Kočevja Ladislav Lcnassi cene za pšenico, prašiče, sladkorno peso, oljno repico in še nekatere druge. Z vstopom v Evropsko zvezo bi slovenski kmetje pridobili tudi višje subvencije, dostopni pa bi jim postali tudi evropski razvojni skladi. Slovenija bi sama predlagala in sofinancirala razvojne programe, ki bi jih seveda moral poprej odobriti Bruselj, to je sedež Evropske zveze. Če vse to pretehtamo, vstop v Evropsko zvezo sam po sebi ne bo tako prizadel ali celo uničil slovenskega kmetijstva, kot napovedujejo pesimisti, ki odsvetujejo • Naš kmetje preživel Hune, l\irke, kugo, Avstro-ogrsko in nekaj Jugoslavij ter vojn. Zakaj bi ga morala pokončati ravno Evropska zveza? Morda pa so problemi zakopani predvsem v nas samih in v naših pristopih, možnostih, sposobnostih ter travmah in bi radi le prevalili krivdo na nekoga drugega, (dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani, eden od avtorjev študije) vključevanje v EZ. Sedanje propadanje, ki se kaže predvsem v opuščanju hribovskega kmetovanja, se bo nadaljevalo v vsakem primeru, saj ima globoke strukturne vzroke in - korenine do pek- MARJAN LEGAN Svet porabi že šest milijonov ton pesticidov V Sloveniji seje poraba prepolovila in znaša le še okrog 1.400 ton Ekologi in ljubitelji narave ne opozarjajo zaman: svetovna poraba fitofarmacevtskih kemičnih sredstev (pesticidov) se je v zadnjih treh desetletjih več kot podvojila in je lani že dosegla rekordnih 6 milijonov ton. Povsem obratno pa je s porabo v Slo-veniji, saj se je le-ta prepolovila. Se leta 1980 smo po slovenskih poljih, sadovnjakih in vinogradih potrosili 2.398 ton pesticidov, v letu 1994 pa samo še 1.424 ton. Resnici na ljubo je treba povedati, da za to nima tolikšne zasluge bolj izostrena ekološka zavest kot velika podražitev pesticidov v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov. Slabša ekonomika pridelovanja je torej vsaj za nekaj dobra. Delež stroškov zaščitnih sredstev je kljub zmanjšani porabi še vedno sorazmerno zelo velik in znaša od 14,5 odst. v pridelovanju žita, do 20 odst. v sadovnjakih, 28 odst. v vinogradih in kar 33 odst. v pridelavi sladkorne pese. Za podjetništvo še ni dovolj zanimanja KRŠKO - Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici je pripravila za mlade brezposelne, ki so zaključili šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, poletni podjetniški delavnici. “Podjetništvo za mlade” je delavnica, ki jo je od 19. do 21. ter 26. in 27. avgusta v krškem hotelu Sremič za 12 slušateljev iz Posavja izpeljal Podjetniško izobraževalni center Gea College, d. d.. Delavnico z nalovom “Od ideje do realizacije” pa je, po besedah Karmen Starc s sev-niškega zavoda za zaposlovanje, vodilo velenjsko podjetje Gorenje Inova. V ponedeljek smo se z udeleženci in profesorjem v Krškem pogovarjali o tem, ali so se njihova pričakovanja izpolnila, ali so zvedeli kaj novega... VERA NAGODE, eko- nomski tehnik, doma iz Sevnice: “Predvsem sem prišla sem, da bi zvedela kaj novega, se česa naučila, si pridobila napotkov, ki bi mi koristili v življenju, bodisi s finančnega vidika, knjigovodstva. Sem že razmišljala, da bi kdaj tudi sama odprla kakšno firmo...” GREGOR HORŽEN, študent 3. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, doma iz Skopic: “Na poletno podjetniško delavnico sem prišel, da bi spoznal nova podjetniška znanja. Slišiš lahko tudi kaj novega in mogoče celo pridobiš kakšno aktično znanje. Všeč mi je, da lahko bolj sodeluješ s predavatelji, ta neposreden stik. Mislim, da bi še prišel, saj imamo v tem času študentje tudi največ časa. Bil sem že na oddihu ob morju.” JURE ERITZ, študent kemije, iz Krškega: “Pri poletni podjetniški delavnici sem z veseljem zraven, kajti sodelovanje v taki manjši skupini omogoča, da se z medsebojno izmenjavo mnenj še hitreje oborožimo z novimi znanji. Mislim tudi, da so predavatelji dovolj kvalitetni in zanimivo predavajo, zato je lahko vsem, ki so zamudili tokratno priložnost, resnično žal.” IGOR ANTAUER, prof.: “Predaval sem o veljavni zakonodaji na področju podjetništva v Sloveniji, o zakonu o gospodarskih družbah in spremljajočih zakonskih aktih, se pravi, kako pričeti z lastno dejavnostjo, o registraciji podjetja, registraciji s.p.. Pri takšni brezposelnosti - okrog 2000 ljudi v tej regiji me - pravzaprav preseneča, da je bila tako slaba udeležba. Tudi glede na to, da je delavnica za udeležence brezplačna in da je to prvi korak k podjetništvu, bi moralo biti več ljudi. Na primer Ljubljana in Kranj sla po udeležbi bistveno boljša, čeprav potekajo delavnice vsak mesec, saj je udeležba 25 do 30 slušateljev. Slaba udeležba me preseneča tudi zaradi tega, ke ker je samozaposlitev perspektiva. Pri zlomu velikega gospodarstva je to ena redkih priložnosti, da bi si ljudje sami pomagali. Programi so povsod po Sloveniji več ali manj identični, saj je to osnovni program za podjetništvo. To je samo uvodni program, pri katerem slušatelji sploh vidijo, pri čem so in kakšne možnosti imajo. Listina, ki jo prejmejo ob koncu, ni certifikat, to jc samo priznanje ljudem, da so naredili neke vrste osnutek poslovnega načrta. To ni pravi poslovni načrt, ki bi bil banki primeren, gre pa za nek osnovni dokument, ki naj bi ga vsak podjetnik imel. Če hoče podjetnik vedeti pri čem je, mora svoje delo načrtovati. Ljudje pač pozabljamo, kaj smo imeli na primer pred kratkim v mislih in je dobro kakšne papirje za nazaj pogledati.” p pERC Avto Kočevje prodali Kanadčanu Sklad RS za razvoj je preko 70 odstotkov Avto Kočevja prodal zasebniku Franku Severi11 iz Kanade- Preostanek ponujen delavcem za interno razdelitev in notranji odkup KOČEVJE - Nekoč znan jugoslovanski prevoznik Avto Kočevje je po 47 letih vzponov in padcev v začetku junija letos prešel v zasebne roke. Njegov večinski lastnik je postal kanadski Slovenec Frank Sever. t! Po hudih težavah konece 80-ih in v začetku 90-ih let je Avto Kočevje v letu 1993 prešlo v last Sklada RS za razvoj. Dilemo stečaj ali sanacija so razrešili sredi leta 1994, ko je sklad na čelo podjetja postavil neke vrste sanacijsako ekipo pod vodstvom že potrjenega stečajnega upravitelja Horjaka. “Njegova ugotovitev je bila, da mora podjetje svojo prihodnost graditi na mednarodnem cestnem prevozu kot glavni dejavnosti, kateri morajo biti podrejene vse ostale," pravi Ladislav Lenassi, ki kot direktor podjetja vodi na tej ugotovitvi zastavljeni program od oktobra 1994. “V manj kot letu dni nam je uspelo dolgove podjetja iz preteklih let v višini 9,5 mili- jona mark zmanjšati na 4,2 milijona, tekoče izgube v višini 50 milijonov tolarjev v letu 1994 pa že ob koncu leta ni bilo več,” pojasnjuje direktor Lenassi. Ob takšnih vzpodbudnih rezultatih se je sklad v začetku letošnjega leta odločil za prodajo podjetja. “Na razpis se je na naše presenečenje prijavilo kar pet kupcev, najresnejši med njimi pa se je izkazal Frank Sever,” pravi Lenassi. Sever živi v okolici Vancouvra v Kanadi, sicer pa je Slovenec, ki se je v svet podal pri 24-ih letih leta 1964 iz rodnega Mokronoga. Po nekaj letih službovanja pri različnih firmah je ustanovil svoje podjetje Emona Sales Limited, ki posluje tudi v Evropi, * Po končanih pogajanjih v t* četku junija je Frank Sever P° stal lastnik 70,24 odstotka Av* Kočevja in sedaj, tako kot je b'1 dogovorjeno, poplačuje svoje ov Pl veznosti. Preostali del je skl* v ponudil delaveem podjetja za '* terno razdelitev in notranji °° kup in kot pravi direktor l/«na si, je med 110 zaposlenimi t*' velik interes, predvsem glede ganja certifikatov. Zato računaj ' da bo podjetje v celoti sprival'1 rano že v začetku jeseni, do ko j ra leta pa bodo opravljene l" vse formalnosti. ^ za nakup Avto Kočevja pa seJjj ...... ..................iSl' odločil, ker se je pri svojih p°s kar nekajkrat soočil s problem9 prevozov. >c M. LESKOVŠEK-SVE* “Kmečki praznik” na farmi Mlaka Na območnem tekmovanju traktoristov v oranju najboljša Matjaž Majetič in Matija Nučič KOČEVJE - Na farmi Mlaka pri Kočevju je minulo soboto potekala prireditev Kmečki praznik. Ob odprtem dnevu farme Mlaka, družabnih igrah in veselici, ki je v večernih urah sklenila prireditev, je bilo v ospredju celodnevnega dogajaja območno tekmovanje traktoristov - oračev s kočevsko-ribniškega območja. Področnega tekmovanja v oranju, ki so ga organizirali M - KG STROJNI KROŽEK SPOROČA Strojni krožek Bele krajine organizira baliranje otave v valjaste bale. Da bomo akcijo speljali, Prosimo vse zainteresirane, da Prijavijo površine, namenjene baliranju, Kmetijski svetovalni službi (tel.: 068/58-585) ali vodji strojnega krožka (tel.: 068/57- KMETICE ZDRUŽENE KOSTANJEVICA - Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci iz Kostanjevice je v soboto, 24. avgusta, na kmečkem turizmu Jele-aič v Zavodah pripravil srečanje Društva kmetic občine Krško. Petega tradicionalnega letnega ječanja se je udeležilo okoli 40 članic, ki so se ob pogovoru in tabavi družile pozno v noč. Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci, ki je sicer zelo aktiven, je marca letos ustanovil tudi pevski zbor, ki ga vodi Mojca Jelšnik, s petjem pa obujajo stare, vse bolj pozabljene ljudske pesmi, zato v svoje vrste vabijo tudi druge, ki si želijo takšnega druženja. Tnovomeške tržnice V ponedeljek so na novomeški •ržnici prodajali krompir po 60 tolarjev, kumare po 60 do 100, stročji fižol po 250, korenje, kole-rabo, črno redkev in čebulo po *50, endivijo, radič in cvetačo po ‘00, česen in fižol v zrnju po 500, jtolje od 80 do 150, paradižnik od t>0 do 100 in bučke po 50 tolarjev *a kilogram. Kilogram sirčka je ?tal 400, lonček smetane 600 in Jajce po 25 tolarjev. Od sadja so ile hruške po 150, breskve po 80 bo 120, jabolka po 120, breskve za gaganje po 100 do 120 in slive po 150 tolarjev. BREŽICE - Na sobotni sejem s° kmetje pripeljali 180 do tri Utesece starih in 70 starejših Prašičev. Prvih so prodali 70 po bOO do 330 tolarjev, drugih pa 35 Po 200 do 240 tolarjev kilogram *ve teže. kmetijski nasveti Zimsko pokrivalo za njivo Slovenski rek “Njivi počitek, nam pa užitek” že dolgo ne drži eč. Za ornico je najbolje, da ima rastlinsko pokrivalo, saj se tedaj struktura zemlje ne kvari, dušik nekoristno ne izpira, svojo vred-b°st pa ima tudi pridelek, pa četudi gre le za prezimni krmni Posevek, ki pride še kako prav v drugi polovici aprila in začetku jpja prihodnje leto. Slovenija ima pičlih 14 arov obdelovalne jemlje na prebivalca in si ne sme privoščiti ene same žetve, če sta Že zaradi gnojevke je večkrat vredno jeseni zemljo še enkrat Putvo preorati in zasejati s prezimnimi dosevki. Tako se je znebili? še pravi čas, saj je znano, da je zimsko polivanje gnojevke po ■■Jtvah strokovno popolnoma zgrešeno in še ekološki greh proti pravi. Izbira dosevkov je kar velika, odvisna je tudi od tega, '®kšno krmo in kdaj jo želimo. Tja do sredine septembra, torej po spravilu večine poletnih Poljščin, je možna setev grašljinke, pri kemtih zelo priljubljenega pitnega dosevka, ki ga, kot že ime dokazuje, sestavljajo grašica ozimna), ljuljka in inkarnatka. Za hektar posevka potrebujemo PNe 50, druge 10 in tretje 20 kilogramov semena. Že jeseni lah-1° pasemo ali kosimo, glavni pridelek pa pride v maju naslednje l*‘o. V avgustu in septembru je tudi čas za setev mnogocvetne pljke (sorte barmultra, tetraflorum, dilana in draga), ki jo živi-Qa zlasti rada žre, če ji je primešana črna detelja, i Za prezimne krmne dosevke so primerne tudi nekatere pžnice, predvsem krmna repica (sorti perko in petranova) in pmna krmna ogrščica (sorte akela, starška, danica, falcon, sil-'a idr.) Če se izide račun, je moč za prezimni krmni dosevek Porabiti tudi ječmen za klajo, rž za klajo ter mešanico ječmena 11 rži in ozimne ogrščice. Za hektar posevka je potrebno ječmena 'JO do 110 kg, rži 50 do 70 kg, v vsakem primeru pa 90 kg ozimne 'r3šice. Brez nič ni seveda nič, zato je treba tudi prezimne dosevke priporno pognojiti, odvisno od založenosti tal s hranili. Pri križnicah p treba predvideti tudi možen napad bolhačev, ki lahko majhne ptlinice v začetku rasti povsem uničijo. To jim preprečijo insek-c'di, kot so decis, fastac idr. Inž. M. L Kočevje, M - KGZ Ribnica in Kmetijski svetovalni službi Kočevje in Ribnica, se je udeležilo 17 traktoristov s kočevsko-ribniškega območja. Tekmovanje je potekalo na njivi “Traktorska”, pričelo pa se je po prikazu oranja po pravilih svetovnih tekmovanj, na katerem sta najboljša na lanskoletnem državnem tekmovanju, Janez Miklič in Tone Filak, ki sta nastopila kot gosta, z osvojenimi 215,1 in 214,9 točkami dokazala, da je njuna pot na svetovno tek- PODROČNO TEKMOVANJE V ORANJU - Bolje so se odrezali Kočevarji, tako da bosta na državnem tekmovanju v oranju regijo zastopala Kočevarja. (Foto: M. L,-S.) V Tabakumu vse od brente do traktorja Sejem kmetijske mehanizacije in vinogradniške opreme NOVO MESTO - Jutri, v petek, 30. avgusta, se v firmi Taba-kum na Cikavi v Novem mestu začno Dnevi kmetijske mehanizacije in vinogradniške opreme. Ta velik sejem bo trajal do ponedeljka, 2. septembra. Na njem bo sodelovalo več kot 60 domačih in tujih proizvajalcev kmetijske mehanizacije in vinogradniške opreme, na ogled pa bo vse od brente do traktorja. Pa ne samo na ogled, saj bo na sejmu moč mehanizacijo in opremo tudi kupiti, in to po posebej ugodnih cenah. Za vse razstavljene predmete velja sejemski popust in prireditelj zagotavlja, da bo nakup v času sejma najugodnejši v Sloveniji. Omejeno količino traktorjev Univer-sale bo moč takoj dobiti, in to s sejemskim popustom, še posebej ugoden pa bo nakup traktorjev Zetor, ki jih bodo tisti, kijih bodo vplačali do konca sejma, dobili z izrednim 12-odst. sejemskim popustom. Na sejmu pričakujejo več tisoč ljudi, zlasti z Dolenjske, iz Posavja in Bele krajine pa tudi z Notranjske, kjer je veliko Tabakumo-vih kupcev, in iz ljubljanske regije. Zadružni sejem in 40. državno tekmovanje oračev Na novomeškem Grabnu 5. do 8. septembra NOVO MESTO - Na Zadružnem sejmu Mercator -KZ Krka Novo mesto bo v času od 5. do 8. septembra zelo zanimivo. Predstavilo sc bo preko 100 razstavljalcev -domačih in tujih. Sejem bo nudil raznoliko blago široke potrošnje, kmetijske stroje, veliko izbiro kmetijskega re-promateriala, pridelke dolenjskih pridelovalcev, pestro gostinsko ponudbo in obilico zabave. Vsi tisti, ki si želite novih znanj, pa sc boste lahko udeležili različnih strokovnih predavanj. Posebna pozornost bo veljala 40. državnemu tekmovanju oračev Slovenije, ki bo potekalo v istem času, s slovesno otvoritvijo v petek, 6. septembra, ob 12.30. Že v četrtek bodo nastopili mladi orači srednjih kmetijskih šol, ki bodo nekakšen uvod v petkovo in sobotno državno tekmovanje, ki se ga bosta udeležila tudi letošnja slovenska predstavnika na Irskem - be-iokranjec Anton Filak in Novomeščan Janez Miklič. Pred samim začetkom tekmovanja se boste obiskovalci in tekmovalci lahko udeležili predavanja s praktičnim prikazom oranja. Mnoge bo na sejem privabilo družabno srečanje harmonikarjev in morda je prav med njimi lastnik najtežjega slovenskega grozda, ki ga bosta nagradila Kmečki glas in PE Agro-servis. Obiskovalcem sejma bo na ogled tudi razstava Dolenjske turistične zveze in Aktiva kmečkih žena Dolenjske v znamenju kmečkega turizma, vina in kmečkih dobrot, ki vam jih na dolenjskih kmetijah lahko ponudijo. Prireditelji vljudno vabijo v Novo mesto, na Graben, od 5. do 8. septembra od 9. do 18. ure. NATALIJA PELKO movanje traktoristov v oranju upravičena. Po oceni sodnikov je najbolje oral Matjaž Majetič iz Kočevja, ki je osvojil 196,9 točk. Drugo mesto je zasedel Matija Nučič iz Kočevja (186,1), tretje Robert Marolt iz Ribnice (183,9), četrti pa je bil Slavko Kolarič iz Kočevja (182,7). Prvi trije so prejeli pokale, priznanja in denarne nagrade (20, 15 in 10 tisoč tolarjev), četr-touvrščeni pa priznanje. Med veterani se je najbolje odrezal Martin Pozderec iz Kočevja (178,3 točke), drugi je bil Andrej Anto-lin (166) in tretji Karel Antolin (160,1). Po končanem tekmovanju v oranju so se traktoristi pomerili še v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico. Med dvanajstimi sodelujočimi je prvo mesto zasedel Ivan Režonja iz Kočevja, drugi je bil Jože Lovšin iz Ribnice, tretji Slavko Kolarič iz Kočevja in četrti Matjaž Majetič, ki se bo kot zmagovalec letošnjega področnega tekmovanja v oranju, skupaj z drugouvrščenim Nučičem, prihodnji mesec udeležil državnega tekmovanja traktoristov. M. L.-S. Čebele v avgustu Čebelarsko leto se začne s tem mesecem - Zdaj je čas za zatiranje varoze V avgustu čebelarji radi pozabijo na opravila v čebelnjaku. Že iz literature iz preteklosti je znano, da se čebelarsko leto prične prvega avgusta. Zato je ta mesec predvsem pomemben za pripravo čebeljih družin na zimo in s tem za prihodnje leto. Za našo čebelo kranjsko sivko je značilno, da začne zaleganje in številčnost čebel v panju močno upadati, kar se prične že v juliju. To pa je pogojeno z vremenskimi in pašnimi razmerami v naravi. Vsem čebelarjem, ki želijo, da jim čebele dobro prezimijo in se spomladi pravočasno razvijejo, priporočam, naj v teh, sicer počitniških, dneh ne pozabijo na svoje čebele. Ker letos vremenske razmere niso najboljše, poskrbimo za krmljenje na zalego in čim prej na zimsko zalogo, saj je to poleg kvalitetne matice pogoj za uspešen začetek nove sezone v naslednjem letu. Dobro je vedeti, da avgusta in septembra izležene čebele ob dobrem prezimovanju prepustijo skrb za nadaljnji razvoj družine svojim naslednicam v takšnih pogojih, v kakršnih so se same izlegle. Sedaj je tudi čas za zatiranje varoze. Pogoj za uspešno zdravljenje je, da zatiramo nadlogo na širšem območju hkrati. MIRKO PAVLIN DOLENJSKI UST vaš čefrtkou prijatelj L P.E. AGROSERVIS Knafelčeva 2 8000 Novo mesto Tel.: 068/321-479, 321-031 POPUSTI SEJEMSKE CENE do 8. septembra oziroma do prodaje zalog vinogradniška in kletarska oprema 10% popust za traktorje 12% popusta za traktor leta 4340 3% popust za nekatere tipe traktorjev UNIVERSAL TRGOVINA ZA LJUDI, KI LJUBIJO ZEMLJO Mercator - KZ Krke, z.o.o., novo mesto EN HRIBČEK i KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič za pregled in kontrolo. Napačno priključeni, oziroma nestrokovno zavarovani električni priključki, so lahko usodni za varnost ljudi. Pri tem ne smemo varčevati! Vino si lahko spridimo tudi s pleskanjem Priprave na trgatev Čiščenje sodov in cistern Posoda mora pričakati novi mošt čista ter mikrobiološko neoporečna in brez nezaželenih vonjav. Lesene sode, enako cisterne iz nerjavečega jekla, je potrebno prati pred in po uporabi. Potrebujemo dovolj vode, a tudi dovolj luči, da lahko opazimo vsako nečistočo. Za cisterne uporabljamo tudi čistilna sredstva (za živila), ki jih moramo temeljito oplakniti, popolnoma odstraniti. Pranje sodov se začne s hladno vodo, sledi vroča voda (40 - 50° C) z raztopino (0,5 -1%) sode. Nato samo vroča voda in nazadnje hladna. Enkrat letno je potrebno odtolči vinski kamen iz soda z lesenim kladivom. Še vedno je čas, da vinogradniki z dobro pripravo prostorov, strojev, posod in orodja preprečijo nezaželene stroške ali težave v času trgatve. Higiena Čimbolj očiščena je klet, manj kletarskih težav lahko nastane. Če je potrebno klet pred trgatvijo sveže prepleskati, storimo to z beleži, ki ne vsebujejo klorovih konzervansov, kot tetra- ali pentaklor-fenol. Barve, ki vsebujejo omenjene konzervanse, doživljajo v stalni vlagi mikrobiološke spremembe. Nastajajo tetraklor- ali pentakloranizol. Anizoli so izjemno dišeči (smrdljivi) in lahko v kleti nastane zatohel zrak, ki sc prenaša na vino in tako le to lahko pridobi tuji vonj. K higieni v zidanici štejemo tudi odsotnost vseh posod (od goriva) do vlažnih vreč (juta), ki oddajajo naravne vonjave. Grozdje in vino zelo privlačita vonjave, ki se jih lahko kasneje znebimo le z čiščenji. Zračni kanali, ki morajo biti v vsaki kleti, da ne pride do postanega zraka, morajo biti pred trgatvijo tudi pregledani in očiščeni. V času alkoholnega vrenja mošta, nastaja naravni plin ogljikov dioksid! V tem primeru je gibanje plinov od zgoraj navzdol, ker je ogljikov dioksid težji od zraka in se “zliva” v nižjo odprtino in preko nje na prosto. Pregled strojev in orodja Kletarski stroji delajo na leto največ 10 dni, zato bi morali biti po trgatvi servisirani. Še je čas Kvasnice, čistila za vino in žveplo Kvasnice, ki so nam ostale od lani, bi morale čakati v zmrzo-valniku ali hladilniku. Načete zavojčke testiramo, če so kvasnice še dovolj vitalne. Z moštom pripravimo manjšo količino kvasnega nastavka pred trgatvijo. Če ne opazimo “življenja”, imamo še vedno čas kupiti nove. Čistila za vino, bentomit, aktivno oglje... imajo veliko površino in privlačijo tuje vonjave. Odsotnost nezaželjenih vonjav opazimo z majhnim preizkusom. Čistilo namočimo v kozarec in ga po 24 urah vonjamo. Če zaznamo plesnive ali neprijetne vonjave, čistila ne uporabimo. Preverimo žveplene trakove, če so suhi in ne uporabljajmo tekočega starega žvepla iz načete steklenice. dr. JULIJ NEMANIČ • Kmetje bržkone ne bomo volili nobene stranke. Vse imajo polna usta skrbi za izboljšanje položaja kmetijstva, storile pa so^nalo ali rtič. (Metod Kavšek, kmet iz Skrjanč pri Ivančni Gorici) * Kdor se hrani z upanjem, umira lačen. (Italijanski pregovor) • Ni je živali na svetu, ki bi se je moral človek bolj bati od človeka. (Montaigne) Traktorje UNIVERZAL prodajamo s POPUSTOM od 2 do 10%, ZETORJE od 2 do 11%, SAME, TORPEDO, FIAT od 2 do 5% ni POPUSTA. Pokličite nas in se prepričajte. Velja do konca RADGONSKEGA SEJMA pri AGROAVTO KRANJ, LJUBLJANSKA 30. Tel. 064/332-111 od 8. do 16. ure. Vljudno vabljeni. helena mrzlim gospodinjski kotiček Konjsko meso varuje zdravje Konjsko meso za prodajo se pridobiva z intenzivno rejo žrebet, ki se hranijo le z žitom, kot sta oves in ječmen, in s suhim senom. Meso starejših živali je žilavo in ga mesarji predelajo v barjene, poltrajne in trajne klobase. Na splošno pa ima konjsko meso visoko hranilno vrednost. Zaradi majhne količine maščob pa ima še posebno dietetično vrednost in pomembno mesto v varovalni prehrani zaradi prevladujočih trigliceridov z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin in visokokakovost-nih beljakovin. Od ogljikovih hidratov je pomemben glikogen, ki daje mesu značilen sladek okus. V 100 g konjskega mesa je le 120 kcal. Hranilno vrednost pa mesu povečujejo tudi minerali, kot je železo, in nizka vsebnost natrija. Zato se meso priporoča pri slabokrvnosti in kot varovalno živilo za srce in ožilje. Jedi iz konjskega mesa so lahko zelo različne. Največ pripravljamo golaže, zrezke in angleške pečenke iz najmehkejših delov križa, rostbifa in notranjega stegna. Sveže mleto meso lahko uživamo tudi surovo v obliki TATARSKEGA BIFTEKA. Zanj potrebujemo 300 g žrebičjega stegna, sol, poper, 1 čebulo, 3 stroke česna, mleto rdečo papriko, mleto kumino, peteršilj, drobnjak, 1 žlico majoneze, 1/2 žlice gorčice, 1 žličko kaper, sardelni file po okusu, 1 žličko masla in 1 rumenjak. Dobro uležanemu zmletemu mesu dodamo vse začimbe, rumenjak in premešamo. Maso okrasimo s surovim maslom in peteršiljem ter serviramo s toplim toastom. Hitra je priprava ZREZKA IZ ŽREBIČJEGA MESA. Zanj potrebujemo 12 dag notranjega stegna, česen, gorčico, moko, olje za pečenje in sol. Odrežemo 1 cm debel zrezek, ga malo potolčemo in položimo na vroče olje. Obložimo ga z ostalimi dodatki in opečemo na obeh straneh. V Lamutovem likovnem salonu je tri tedne na ogled pregledna razstava slik koroškega umetnika Stefana Marflaka - O avtorju kustos Marko Košan - Navdušila Jerca Mrzel GLEDALIŠČA V RIBNICI RIBNICA - Mikiova hiša tudi letos organizira gostovanje šestih vodečih ljubljanskih gledališč v Ribnici. Te dni vpisujejo abonma za dve predstavi SND drame, in sicer: Ozri se v gnevu in Oleano, MGL bo gostovalo s predstavo Zažgi, MG z Gospodično Julijo ter Cankarjev dom z Almo in Ob letu osorej. Čeprav so vse vstopnice za dvorano centra Ideal, kjer bodo predstave, hitro prodali, obveščajo, da imajo še nekaj vstopnic, kijih lahko kupite tudi na tri obroke. MARINČ RAZSTA VLJA V ZAGREBU - Kostanjeviški akademski slikar Jože Marinč (v sredini) se od četrtka, 22. avgusta, s 54 deli, predvsem večjih formatov, prvič samostojno predstavlja v Zagrebu, v tamkajšnjem Muzej-sko-galerijskem centru. Razstavo, ki je rezultat sodelovanja Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki in Hrvaškega kulturnega združenja iz Novega mesta, je otvoril krški župan Danilo Siter (prvi z leve), ki je vsem, ki so in ki še bodo v treh tednih (do takrat bodo dela na ogled) prišli gledat Marinčeve slike, zaželel, da bi i> njih iskali in našli čimveč svojih doživetij. Umetnika in njegovo ustvarjanje je predstavil Aleksander Bassin, naš priznani likovni kritik (prvi z desne). K prijetnemu otvoritvenemu večeru je na svoj način pripomogel pokrovitelj razstave gostišče Kmečki hram iz Kostanjevice. (Foto: L. Murn) KOSTANJEVICA NA KRKI - “Otvoritev razstave slik akademskega slikarja Stefana Marflaka v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki predstavlja uvod v drugi del letošnje likovne sezone Galerije Božidar Jakac,” je na slovesni otvoritvi v petek, 23. avgusta, dejal njen direktor Bojan Božič in dal besedo kustosu razstave Marku Košanu, kije predstavil umetnika in njegovo delo. Pri tem mu je na svoj način - s pesmijo in besedo, polno koroškega duha in čara - pomagala Jerca Mrzel. Razstava je rezultat sodelovanja Galerije Božidar Jakac in Galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Marflakova dela bodo na ogled tri tedne. Štefan Marflak, ki žc dve desetletji živi in dela v Ljubljani, prihaja iz Črne na Koroškem. Diplomiral je na oddelku za slikarstvo na ALU v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z gledališko scenografijo in kostumografijo, kar je dobro vedeti, ko se srečujemo z njegovimi deli. Ima nam- reč izrazit smisel za snovnost in teatraličnost. Razstavljena dela v Lamutovem likovnem salonu, ki (kot je dejal Košan) predstavljajo polovičen izbor del s pregledne Marflakove razstave junija in julija v Slovenj Gradcu, kažejo umetnikov slikarski razvoj od leta 1981 do danes. Njegov osrednji motiv je drevo življenja in drevo spo- Čateška poletna šola že drugič V Domu čebelica od lani potekajo šolske in obšolske dejavnosti za mlade iz Slovenije in tujine - “Življenje v naravi” - Nudijo 51 ležišč - Zanimanje večje od ponudbe ČATEŽ PRI TREBNJEM - Čeprav je Čatež pri Ttebnjem majhen kr^j in ga mnogi ne poznajo prav dobro, bo (ali pa je že) kmalu drugače. Lani so namreč prenovili stavbo nekdanje osnovne šole, ki je služila tudi kot begunski center in v njej odprli Dom čebelica, eno izmed organizacijskih enot Centra šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane (CŠOD). In kaj enotedenske programe v obliki nekakšnih družabnih taborov uresničujejo različne skupine slovenske in tuje mladine, pri tem pa jim pomagajo domači pedagoški vodje in strokovni kadri. Pedagoški vodja Doma čebelica v Čatežu je Olga Rahne. rodni študentski tabor IAAS - študente kmetijstva in agroživilstva, ki so se ukvarjali s projektom revitalizacije podeželja v Trebnjem, zadnji teden v avgustu pa poteka izobraževalni tabor slovenskih godb (tudi dolenjskih) ter zamejske iz Trsta. L. MURN NA OTVORITVI V KOSTANJEVICI - Na sliki je prvi z leve umetnik Stefan Marflak, ki, skromen kot je, ne razstavlja ravno pogosto, zraven pa Marko Košan, kustos Umetnostne galerije Slovenj Gradec. (Foto: L. Murn) Rahnetova je povedala, da je to edini tovrstni tabor na Dolenjskem, po Sloveniji pa jih je že več. Njihova prvenstvena usmeritev je življenje v naravi in sicer imajo poudarek na začetnem naravoslovju za 3. in 4. razrede osnovnih šol. Devet redno zaposlenih (pet pedagoških delavcev) v Domu čebelica se trudi, da se program, ki ga pripravijo, tudi izvaja in da Olga Rahne vse skupaj ne spominja preveč na šolo. Učenje na terenu, predvsem v naravi, prepletajo s pridobivanjem taborniških veščin (imajo dva tabornika inštruktorja), gostje pa imajo možnost ukvarjati se tudi s spremljajočimi dejavnostmi - športom (tudi z lokostrelstvom in plezanjem), pogosti so družabni večeri ipd. ‘Trudimo se naučiti otroke živeti z naravo, da bodo znali opazovati in čutiti, pomemben pa je tudi socialni del; prilagoditi se drugemu in znati živeti s sočlovekom. Kar dobro nam gre in pohvaliti moram vse sodelavce,” je dejala Rahnetova. Osnovno delo poteka med šolskim letom, poleti pa se poleg šolskih skupin izmenjujejo še drugi, tudi razna društva. Izmed vseh tovrstih taborov v Sloveniji imajo največjo zmogljivost, saj nudijo 51 ležišč. Letos so že gostili medna- NEPOZABEN VEČER Z ALT CAPONE ŠTRAJH TRIOM - Letošnji predzadnji "Novomeški poletni večer" r organizaciji ZKO Novo mesto so tisti, ki so za tokratne glasbene goste iz skupine Ali Capone Štrajli trio že slišali, nestrpni) pričakovali, ostali obiskovalci njihovega petkovega večernega koncerta na novomeških muzejskih vrtovih pa so bili nad njimi gotovo prijetno presenečni. Vasilij Meljnikov (violina), Bojan Cvetrcžnik (viola), Igor Mitrovič (čelo) in Gregor Strniša (skladatelj in producent) so namreč na poseben, svojstveno domiseln in simpatičen, način zaigrali razne svetovne hite malce drugače, kol smo jih vajeni. Igrajo tudi "predelane " ljudske pesmi in lastna glasbena dela. Na koncertu je trio priredbe pospremil z duhovitimi, tudi govornimi, dodatki, tako da so glasbeniki v Novem mestu čimprej spet dobrodošli. (Foto: L. Murn) SEJEM “VSE ZA SOLO” IN “BOLŠJI SEJEM RABLJENIH UČBENIKOV” NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta tako kot žc nekaj let tudi tokrat pripravlja sejem Vse za šolo in Bolšji sejem rabljenih učbenikov. Letos poteka na Glavnem trgu od srede, 28. avgusta, do torka, 3. septembra. Prišli so tako prodajalci novih šolskih potrebščin kot šolarji, ki prodajajo oziroma menjajo stare učbenike. Kupci in prodajalci, vabljeni še do torka! • Človeške misli, posebno najlepše, se vedno ne skladajo z resničnim svetom. (Prus) znanja. “Drevo življenja kot ideja živega kozmosa v nenehnem obnavljanju, v svetu slikarstva pa kot simbolna entiteta, ki zagotavlja kontinuirano vstajanje podob; organsko telo drevesa, ki sc v diskurzu celotnega cikla preobraža v človeško figuro in zopet nazaj, pa je tudi drevo razsvetljenja,” je povedal Košan. Posebnost Marflakovih del, polnih energije in erotičnosti, It čemur prispevajo tudi koloristični izbruhi (pogoste barve so rdeča, rumena, modra), so slike velikih formatov in zanimivih širokih lesenih okvirov. “Poudarjeni okvir preprečuje, da bi ekran podobe deloval kot neskončna struktura, ki sc z nosilca seli tudi v okolico. Uokvirjena slika je absolutno dokončana,” je razložil Košan, ki je Marflaka na koncu predstavitve označil kot enega izmed ustvarjal; cev, kije zavezan nekakšni mitični romantični pozi umetnika, pri katerem sta vsakdanje življenje ib umetniško navdahnjeno doživljanje ves čas eno. In to se ob ogledu njegovih slik čuti. L. MURN KONCERT PRO MUSIČA TRIBICINIA SEVNICA - Koncert ansamb-j la Pro Musiča Tribicinia bo v petek, 30. avgusta, ob 20. uri v grajskem atriju prva izmed zadnjih treh prireditev v okviru letošnjega sevniškega grajskega poletja. V primeru slabega vremena bo organizator - ZKO Sevnica, koncert preselil v Lutrovsko klel. Pred; prodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in uro pred koncertom-V ansamblu Pro tribicinia sodelujejo: Emil Baronik - bariton, Marjeta Urbanc - blok flavta, Mateja Kremljak - alt blok flavta, Mirko Petrač - violina, Bojan Ur; bane - bas blok tlavta, Olga Pečeni - čembalo, orgle. 16. SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN ŠMARTNO PRI LITIJI 'I ZKO Slovenija skupaj z ZKO1 Litija pripravlja tudi letošnje K>-srečanje mladih pevskih skupin Slovenije, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 16. uri na tradicionalnem prizorišču v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Drevo življenja in drevo spoznanja : Ob začetki novega šolskega leta V ponedeljek, 2. septembra, se bo v šole vrnilo življenje in v domove za učence in dijaške domove tudi. V učilnicah bodo spet mladost in upanje pa pričakovanja in radosti, lastna mladim, šolajočim se generacijam. Nenehen krogotok je to. Eni odhajajo, ker so vrtec prerasli ali šolo končali, in namesto njih prihajajo v izpraznjene prostore novi, mlajši kandidati. Otroci, učenci in dijaki v vrtcih in šolah so enakopravni, čeprav vsi drugačni. Teorija in praksa dobrega pedagoškega dela nenehno dokazujeta, da so drugačne razlage teh resnic vse prej kot utemeljene. Vsakdo, ki se všola, ima pravico biti tudi uspešen. In nihče ne sme doživljati vnaprejšnjih nezaupanj in nobenih podcenjevanj. Doživljati uspehe, čeprav včasih po manjših obrokih, je najboljša motivacija za delo in napredek. Šole brez naporov, učenja in dela ni nikoli bilo in je nikjer tudi danes ni. V njej naj vsakdo napreduje glede na sposobnosti, prizadevanja in interese ter zahtevnost programa. Ce učenci spoštujejo učiteljevo delo in učitelj učence, je doseženo medsebojno zaupanje, nujno potrebno za tvorno in uspešno sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Zastavljene cilje, ki izhajajo iz programov, je potrebno potrjevati z rezultati, in sicer tako, da so učenci oziroma dijaki čimbolj ustvarjalno sodelujoči. Učenci naj se naučijo tudi učiti se. Učitelj doseže zelo veliko, če učence usposobi za samostojnejše pridobivanje znanja. domačih okoljih posebno praznično vzdušje. V marsikateri družini pa se radosti kaj lahko osenčijo zaradi izdatkov, potrebnih za šolo. Glede učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov pa do sedaj še ni bilo Mladi v šolah zelo pogosto potrebujejo pomoč. Pravočasno in spodbudno, z nasveti in pogovorom, pedagoško in psihološko utemeljeno. Človek ni stroj. Človekova duševnost ni vedno lahko ulovljiva in obvladljiva. Zelo nevšečni pa postajajo pojavi nasilništva in od-visništva. Stro strokovnjaki stanje preučujejo in poskušajo ugotoviti vzroke za te težave. Stvari, ki so, ne gre podcenjevati, in napak bi bilo, če jih ne bi pravočasno zaznavali in preprečevali. Beseda staršev je najpogosteje tudi najbolj učinkovita in vplivna. Zato, da bo čim manj brezciljnih odločanj in čim več prijaznega sožitja in uspešnih poti, ne kaže zamujati z učinkovitimi vzgojnimi prizadevanji. Seveda pa tovrstnih nevšečnosti ne gre posploševati in dramatizirati za vsako ceno. Večina mlade populacije se drži pokončno in dosega rezultate, pričakovane glede na sposobnosti in prizadevanja. Mnogi med njimi pa so celo zelo uspešni. Ko odhajajo otroci v šolo, je v ustreznejše urejeno, kot je letos. Učbeniški skladi v osnovnih šolah bodo pomagali premagati marsikatere težave, povezane s skromnimi ali celo preskromnimi dohodki družin. Založniki pa zagotavljajo, da potrjenih učbenikov ne sme zmanjkati v ponudbi. Šolske dolžnosti je treba opravljati sproti, brez zamud, ki kaj hitro lahko povzročijo časovne in duševne 'si stiske. Mladi pa potrebujejo za sprostitev in počitek tudi prosti čas. Oboje naj bo preudarno uravnote- Jboje naj bo preudarno i ženo. Velja naj pravilo: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Zato, da bi se bolje razumeli in da bi bilo čim manj težav na poti do znanja in prisvajanja kulturnih vrednot in navad, naj vsakdo pravočasno kar največ prispeva, da bodo sente-rozitivnih hotenj obrodila pri- na pozitivnih čakovanesadove. Pedagoško delo še premalo cenjeno Delo pedagoških delavcev je strokovno zahtevno in odgovorno. Kdor se ni potrjeval kot učitelj, svetovalni in strokovni sodelavec ali kot ravnatelj, si kaj težko predstavlja, kaj vse je potrebno v dnevih, ted-nih in mesecih postoriti, da je možno zabeležiti ugodne rezultate učencev in pedagoških delavcev. Tudi prosvetni delavci imajo pravico terjati priznanje za svoje kvalitetno opravljeno delo. Če so predlogi utemeljeni, jim je treba prisluhniti. S korektnimi in pravo-čashimi dogovori seveda. Ob zaščiti pravic vzgojiteljev in učiteljev je treba misliti tudi na pravice šolajoče se generacije. Mladi imajo pravico do neokrnjenega in kakovostnega dela v šolah. Tej neodtujljivi resnici je verjetno težko dodajati drugačne razlage. ^Če pa bi bilo pedagoško delo bolj cenjeno in spoštovano, se šole danes ne bi ubadale s pomanjkanjem učiteljev. Res pa je, da je bil v zadnjih 25 letih dosežen ogromen napredek pri zagotavljanju pogojev za delo vrtcev, šol in dijaških domov. Šolsko področje ima nad trideset tisoč zaposlenih. Šole pa so take vrste ustanove, da niso nikoli zadovoljne z doseženimi uspehi. Premike omogoča samo znanje vzgojiteljev, učiteljev, strokovnih sodelavcev in vodstvenih delavcev. Zato se nemalo pedagoških delavcev odloča za nadaljnji študij ob delu, drugi pa se strokovno izpopolnjujejo na seminarjih in s samoizobraževanjem. Tako rekoč vsi pa so povezani v študijske skupine s programi, ki nastanejo na podlagi teoretičnih spoznanj in upoštevanja vrednih praktičnih izkušenj. Seminarji bodo vnaprej organizirani v območnem izobraževalnem centru v prostorih enote Zavoda RS za šolstvo v Novem mestu. Vedno tedaj, če bo za posamezen seminar dovolj prijav. Vsekakor bo to pri- vlačnejši in cenejši način izobraževanja. stem času pa tudi poceni ni. Kljub temu je upati, da bo katalog v celoti uresničen. Zato naj postane obvezujoč izziv za sleherni vrtec in šolo in slehernega pedagoškega delavca v njem. Prav vsem, ki so s svojimi napori potrdili dosežene uspehe v vrtcih, šolah in domovih v šolskem letu, ki ga zapuščamo, naj bo izrečena iskrena zahvala z željo, da bi vsaj s tako naravnano pedagoško držo nadaljevali delo tudi v šolskem letu, kije pred nami. Tistim pa, ki so se pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu še posebej izkazali z uspešnim uvajanjem novosti ali se vidno izkazali na področjih projektnih in raziskovalnih nalog, interesnih dejavnosti učencev in kulturnega življenja šole, s poklicnim svetovanjem in on vpisu učencev in dijakov, ob preverjanju znanja, zaključnih izpitov in mature, pri vodenju študijskih skupin in aktivnim vključevanjem v njihovo delo ter ne nazadnje s požrtvovalnim odločanjem za nadaljnje izobraževanje ob delu, pa bodi zahvala še bolj poudarjena. Enaka zahvala naj velja ravnateljem in ravnateljicam, ki se predano posvečajo delu. Najglobljo zahvalo pa brez pridržkov zaslužijo pedagoški in drugi delavci šolskih zavodov, ki so se po dolgoletnem delu odločili za počitek in oddih. Za 35 ali 40 let pedagoškega dela je zahvalna beseda komaj dovolj močna in prepričljiva. Pedagoškim delavcem, ki se bodo letos prvič srečali z otroki, učenci in dijaki, pa naj bo sporočena iskrena želja, da bi jim bilo pri delu z mladimi prijetno in da bodo pogumno vztrajali na izbrani poklicni poti. Saj pedagoški poklic nima samo senčnih strani. Posveti in strokovna srečanja ravnateljev pa bodo prav tako organizirani na območju enote, nekateri pa tudi v študijskih središčih v drugih krajih Slovenije. Nerešljivih ležav skoraj ni Novo šolsko leto se bo pretežno povsod začelo brez težav, ki se jih ne Program izobraževalnih ponudb za šolsko leto 1996/97 je izšel v posebnem katalogu. Strokovno iz- popolnjevanje poteka tudi v pro-Klii bi dalo rešiti. Prizadevni vodje šol so za priprave porabili tudi nemajhen del svojega dopusta. Ob urejanju poročil za preteklo obdobje so nastajali letni delovni načrti za prihodnje leto. Vrtci in šole so pravočasno prejeli obvestila za delo od 2. septembra dalje in kataloge učbenikov, delovnih zvezkov, priročnikov in drugih didaktičnih gradiv. Zato ni ugank, kaj in kako bodo vrtci, šole in domovi delali. Novosti se bodo v šolah pojavljale načrtno, in sicer tako, da bodo zanje pripravljeni pedagoški delavci in da bodo z njimi pravočasno seznanjeni starši in drugi poklicani in zainteresirani. V prihodnjem šolskem letu torej ne bo v šolah nepričakovanih novosti. Bodo pa prisotne intenzivne priprave za predvidene vsebinske prenove, ki se v marsikaterem pogledu opirajo na pozitivne strani tekoče šolske prakse. Nobenih razlogov ni, da bi na novo gradili tam, kjer za to ni razlogov. . Utemeljitve in smernice za vsebinsko prenovo od vrtcev do visokega šolstva so opredeljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji in šolski zakonodaji, sprejeti letos. Z njo se bodo ukvarjali strokovnjaki različnih disciplin in institucij ter praktiki. Zato ni nobene bojazni, da bi rešitve nastajale v ozkih skupinah za zaprtimi vrati. To je, na kratko povedano, zelo zahteven projekt nacionalnega pomena in bo v glavnem uresničen v šolskem letu 199 996/97. Prometna kultura si komaj zasluži tako oznako. Zato je potrebno poskrbeti za varnost in zaščito mladih življenj pred tistimi, ki brezdušno uzakonjajo nespremen- ljiva početja v prometu. Pri tem imajo svoj del odgovornosti tudi pešci-Najmlajši pa potrebujejo ustrezni zaščito in vzgojo. Morda pa ne sam0 najmlajši. Starši oziroma njihovi namestiti’ ki imajo za vzgojo otrok nezameb’ Ijivo vlogo. Zato je logično, daje nf hovo sodelovanje z vzgojitelji111 učitelji zaželeno in potrebno, in s1' cer zaradi napredovanja otrok P‘ odgovornosti za vzgojna prizade vanja, zdravo prehrano, zdravstvene preventivo, poklicno svetovanje_** še za marsikatera druga vprašanji1' Strokovni organi in službe župni šol pa naj organizirano sodelujejo* šolskimi zavodi, prvenstveno z fl°' ntenom, da bodo vse šolske insb’ tucije brez nepotrebnih težav ure)’ ničevale zastavljene cilje v pr1" uspešnemu napredku šolajoče s° generacije. V šolah pa je trebi1 spoštovati veljavna zakonska dole čila in predpise. Ne nazadnje tiste0 pravicah in dolžnostih, pa o prevet' janju, ocenjevanju in napredovanj0 učencev in dijakov ter zaščiti oseb' nih podatkov. Na šolskem centru v Novem m0' stu bo letos vpisana prva generacij3 v program višje strokovne stroji)0 šole. Naj se v njej dobro potrdi)0 študenti in njihovi učitelji. Višjj strokovne šole znotranj srednjih š° so uzakonjene kot novost v pol lej3 starem Zakonu o poklicnem 1,1 strokovnem izobraževanju. .. V vzgojnih in izobraževalni: okoljih nimajo zgodbe o uspeh1" nobene vrednosti. Pomembni so r°’ zultati, važno je znanje. Naj no°: šolsko leto potrdi uspehe vrtcev, š“ in domov, učencev in dijakov |0 odraslih, ki se izobražujejo ob del0' ravnateljev, vzgojiteljev, učitelje0! svetovalnih in strokovnih delavce ter napore in pričakovanja starš0' ter strokovnih služb. , Čar vedoželjnosti mladih je 0° krivanje in sprejemanje novosti- * resnica je, da vsakdo najprej tek muje s sabo, s svojimi sposobnosti? in s svojo nadarjenostjo. Vsakdo i namreč za nekaj nadarjen. Tor sreča in hkrati zelo velika odgovOjj n0S1’ J£ŽE ŠKUFC* Nagrada v Kostel Kostelsko TŠD prejelo drugo nagrado Športne unije Slovenije BOHINJ, KOSTELSKO -Minulo soboto, 24. avgusta, je Športna unija Slovenije podelila v Bohinju nagrade udeležencem drugega nagradnega natečaja za najboljši oglaševalski pristop k športno-rekre-ativni ali športno-turistični prireditvi ali k športno-rekreativ-nemu programu vadbe za leto 1995. Natečaj oz. tekmovanje je potekalo pod geslom “Šport za vse”, udeležilo pa se ga je preko 90 raznih športnih, turističnih, rekreativnih in drugih društev iz vse Slovenije. Razpisane so bile le tri nagrade v zneskih 80.000, 48.000 in 32.000 tolarjev. Prvo nagrado je prejelo neko društvo z območja Celja, drugo nagrado v znesku 48.000 tolarjev pa je prejelo Turistično športno društvo Kostel, ki je bilo ustanovljeno šele pred nekaj leti, vodi pa ga prizadevni dr. Stanko Nikolič. Nagrade je podelil državni sekretar za šport dr. Janko Strel. J. P. Dežje dirkače razvrstil po svoje Dež, ki seje ulil sredi druge dirke pred nastopom favoritov, je v ospredje potisnil dirkače v razredu N • Avstrijec s ferrarijem si je v prvi vožnji zagotovil končno zmago NOVO MESTO - Že po sobotnih treh uradnih treningih za nedeljsko gorsko hitrostno avtomobilistično dirko Gorjanci'96 je bilo jasno, da se bosta za zmago potegovala predvsem stari znanec Gorjancev Avstrijec Waldy Herman s formulo II in njegov rojak Walter Leitgeb z dve leti starim Ferrarijevim bolidom formule I, ki pa ima sedaj motor pripravljen v hondini delavnici za razvoj visoke tehnologije Muggen. Čeprav seje v njun boj vmešal dež, je tudi v nedeljo obveljal sobotni vrstni red - tako kot isti dan v Belgiji s Schumacherjem za volanom je tudi na Gorjancih zmagal Ferrari. Bolj kot med formulami pa je dež vplival na vrstni red med turističnimi vozili, ^otem ko sta v prvi vožnji premočno vodila edina predstavnika razreda superturizem Martin Črtalič s Peugeotom 405 in Mišel Zupančič z BMW 320i 16V, sta imela veliko sreče v drugi vožnji najboljša predstavnika skupine N Slavko Dekleva z BMW M3 in Anton Grum s toyoto celico GT, ki jima je tako kot vsem voznikom v pokalih clio in daihatsu uspelo progo prepeljati še pred nalivom. V istem razredu jima je bil po prvi vožnji blizu tudi najhitrejši voznik z našega konca Samo Valant iz Tržišča, ki je kljub že odsluženemu dirkalniku Nissan sunny GTI-R še vedno zelo hiter. Prav on je bil z gladkimi gu- mami za suho cesto na progi, ko se je nekaj sto metrov nad Koroško vasjo močno ulilo. Valanta sta dež in mokra cesta tako presenetila, da ga je odneslo povsem na levo bankino in ko je skušal obvladati vozilo še na desno stran v breg. K sreči je nato dirkalnik zasukalo in spet se je znašel na cesti, najprej na dveh in nato na štirih kolesih. Kljub izgubljenemu času in za dež neprimernim gumam je Samo dirko uspešno končal, v skupini N osvojil tretje, med turističnimi vozili peto in v skupnem vrstnem redu osmo mesto. V pokalu clio je zmagal Edvin Klančič iz ABC Šport nad Brankom Beiingarjem, tretji je bil najboljši PELIZONA DRUGA . ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Šent-jernejski in krški kasači so nastopili Na dirkah ob 34. kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni in v Lenartu. V Gornji Radgoni je bil Cetin iz Posavja z Jardom II v 3. dirki peti (1:20,1), v četrti dirki je bil Sentjernejčan Košak s Fin Keyem četrti (1:20,9), v dirki pa je bil Martič s šentjernejsko kobilo Pelizono drugi z zelo dobrim kilometrskim časom 1:18,3. Naslednji dan je bil Mars iz Posavja z Lucky Law v prvi dirki četrti (1:30,4), drugi Krčan Humek pa z Figar Asom v šesti dirki tudi četrti (1:23,9). KRKA TRETJA NOVO MESTO - Košarkarji Novomeške Krke so v Slovenskih Konjicah nastopili na 9. Ikovem Memorialu. Na prvi tekmi so bili v Prvem polčasu povsem enakovredni novemu prvoligašu Pivovarni Laško (36:36), v drugem polčasu pa s° ostali brez vseh treh centrov, blodiš in Rusič sta morala na klop *aradi petih osebnih napak, Stipa-l'ieev pa je na klopi ostal po namerni osebni napaki Tovornika. Tako °slabljene so Laščani na koncu Pfemagali s 83:63. Pri Novomešča-dih je največ točk dosegel Matjaž ®ajc, 17, pri Laščanih pa Tovornik, ‘K Tekmo za tretje mesto z Elek-•r° so Novomeščani dobili s 70:51 '^6:31), najboljši strelec pri Novo-d^ščanih pa je bil spet Bajc s 13 °dkami. Prvo mesto je osvojila Pisarna Laško, medtem ko je bil Najboljši strelec turnirja Šentjernej-^an Samo Plevnik, ki je igral za domači, drugouvrščeni Comet. SAMO VALANT velja za mojstra vožnje po mokri cesti, kjer njegov nissan sunny s pogonom na vsa štiri kolesa pelje kot po tračnicah. Čeprav Samo tokrat ni imel sreče, saj je dirko začel na suhi cesti in potem z brez-profilnimi gumami oh dežju skorajda končat v jarku, je tretje mesto v skupini N in 5. mesto v skupni uvrstitvi za državno prvenstvo dober dosežek. (Foto: I. Vidmar) MALO RAZBITIN - Letošnjo dirko na Gorjancih so le redkokdaj prekinili zaradi nesreče, saj je le nekaj vozil zletelo s ceste, večina pa jih je odnesla le z nekaj praskami in je tekmovanje lahko nadaljevala. Edini, ki je svoje vozilo obdelal bolj temeljito, je bil Avstrijec Johann Retschitzegger, ki je z mini cooperjem zletel s ceste ovinek pred Koroško vasjo. Čeprav je bil že tako majhen avto po nesreči še manjši, jo je voznik odnesel brez praske, na svoj račun pa so prišli številni gledalci, med katerimi je precej takih, ki pridejo na dirko prav zaradi nesreč. (Foto: I. V.) Novomeški nogometaši za drugo ligo Elan je sedaj Radio Krka - Prenovili so se organizacijsko in igralsko • Vrnila sta se Gorazd Plevnik in Denis Gruden - V enem letu v drugo ligo • Zmaga za dober začetek NOVO MESTO - Novomeški nogomet je kot kaže prebolel težko krizo, v katero je zapadel, potem ko je članska vrsta predlani izpadla iz prve, lani Pa še iz druge lige in ni prav veliko manjkalo, da bi moštvo pred začetkom Nnule tretjeligaške sezone popolnoma razpadlo. K sreči so se našli ljudmi ki so razpad in nazadovanje novomeškega nogometa zaustavili in si Ustavili višje cilje. 2 zmago na derbiju prvega kro-8* letošnjega tekmovanja v zahod-d* skupini tretje slovenske nogomet-• lige z 2:0 nad Taborom iz Sežane Je moštvo Radia Krka dobro zastavi-svoj pohod na prvo mesto v 3. ligi ,d s tem za napredovanje v višji ka-Ovostni razred. Prvi polčas srečanja vaštadionu pod Portovalom je minil *naku raztrgane in zakrčene igre, ,aJ so igralci obeh ekip sezono začeli Precej treme. Šele ko je na začetku rUgega polčasa Gorazd Plevnik rvi zatresel mrežo gostov, so sc 'Ovomeščani sprostili in začeli .dtati priložnost za priložnostjo, aUcz Gruden, ki se je vrnil iz Nak- lega, pa je zadel prečko. Končni izid srečanja je postavil Denis Perše, ki ima letos dvojno licenco in je (poleg v moštvu Radia Krka) tudi član prvoligaškega moštva Publikum. Poleg Plevnika, Grudna in Perše-ta so tokrat v dresu Radia Krka nastopili še nekdaj eden najboljših vratarjev v prvi slovenski ligi Ivica Pavič, Matjaž Mrak, Samir Hasana-gič, Damir Adrovič, Dragan Mila-novič, Sandi Bracovič, Andrej Ko-strevc in Bojan Žagar, na klopi za rezervne igralce pa so sedeli vratar Nikola Drkušič, Bogdan Mesojedec, Dejan Rodič, Andrej Kobe in Franci Perše. To je tudi večina igralcev, s novomeški dirkač Alojz Pavlič, četrti pa njegov sin Peter. V pokalu daihatsu nastopajo le trije dirkači, razred zase je bil tudi tokrat Vlado Očko, medtem ko je bil Brane Uhernik z Otočca tretji. Čeprav je dirko tudi letos uradno organiziralo ljubljansko podjetje Itinerar d.o.o., pa je večina dela obvisela na plečih Novomeščana Rudija Šalija, ki mu je pomagalo kar nekaj someščanov, med podelitvijo pa se mu je pridružil tudi minister Boštjan Kovačič. L VIDMAR KRKA - TELEKOM PODPISALA S FIATOM NOVO MESTO - Včeraj so predstavniki novomeškega kolesarskega kluba Krka - Telekom v Ljubljani podpisali štiriletno pogodbo s podjetjem Autocommerce oziroma Avto Triglav, kije izključni uvoznik vozil Fiat za Slovenijo. Pogodba predvideva, da bodo novomeški kolesarji v naslednjih štirih letih dobili 12 vozil - predvsem kombijev in karavanov. Vseh vozil ne bodo dobili povsem v dar, ampak jih bodo dve petini plačali, enak delež jih bodo dobili v uporabo, eno petino vozil pa bodo dobili kolesarji v trajno last. INTERIER V PUUU KRŠKO - Košarkarji krškega In-terierja so svojo pripravljenost pred začetkom prvenstva preizkusili na mednarodni poletni košarkarski ligi v Pulju. V skupini A so premagali avstrijsko moštvo WOCO s 87:54, Zadar z 78:71 in Zagreb s 76:63 ter izgubili s Telekompom iz Vinkovcev 55:78 in s češkim Štavexom z 61:64. V tej skupini so Krčani osvojili drugo mesto, tako da so se v zaključku lige za skupno tretje mesto pomerili s Kovinotehno Savinjsko iz Polzele in tekmo izgubili s 57:67 (33:36). V moštvu Interierja so se kol strelci najbolj izkazali Ivo Nakič, novinec v ekipi Američan Sullivan in Mišel Krajcar. TURNIR TROJK DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarski klub Dolenjske Toplice bo v soboto, 7. septembra, na igrišču pri osnovni šoli pripravil košarkarski turnir trojk. Ekipe bodo razdeljene v dve kategoriji - do 15. leta in nad 15. letom. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, prijave bodo sprejemali uro pred začetkom, kaj več pa vam bodo organizatorji povedali po telefonu (068) 65-510. Tomič v svetovnem polfinalu Mladi atlet novomeške Krke Aleš Tomič je solidno nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sydneyu NOVO MESTO - Prav tek na 1500 m je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Sydncyu ena izmed disciplin, kjer je bila konkurenca izjemno huda, podobno kot v večini srednje- in dolgoprogaških disciplin pa so tudi tu prevladovali temnopolti afriški atleti. V elitni druščini sc je Novomeščan Aleš Tomič dobro znašel, čeprav mu ni uspelo uvrstiti se v finale, pa je s polfinalnim izidom 3:47,25 in uvrstitvijo na 16. mesto med 38 tekmovalci izpolnil pričakovanja. Njegov naslednji veliki cilj je nastop na olimpijskih igrah leta 2000 v istem mestu. Aleš jc normo za mladinsko svetovno prvenstvo dosegel že spomladi, ko je postavil mladinski državni rekord, zato se je na svojo prvo veliko tekmo lahko pripravljal v miru, kar se je v Syd-neyu dobro videlo. Čeprav so v njegovem pripravljalnem taboru potihem upali, da bi se Aleš lahko uvrstil v finale in se tam morda vmešal celo v boj za višja me- sta, se je izkazalo, da letos za kaj takega še ni dovolj hiter. Afričani namreč precej zgodaj dozorijo in že pred 20. letom dosegajo izide, o katerih lahko večina starejših tekačev le sanja. V kvalifikacijah se je Aleš s 3:50,22 brez težav uvrstil naprej. Že polfinalni tek jc bil izjemno hiter, o uvrstitvi na mesta, ki vodijo v finale, pa je odločal dolg in hiter zaključek. Kljub temu, da se je Aleš približal svojemu državnemu rekordu, finala ni videl, po doseženem času pa mu je pripadlo 16. mesto. Kako huda je bila konkurenca, pove tudi izid zmagovalca finalnega teka. Za medaljo je bilo treba teči hitreje od 3:40, za zlato pa bi bilo treba premagati Kenijca Langata, ki je zmagal s časom 3:38,96. Glede na to, da so ponavadi na svetovnih prvenstvih ali olimpijskih igrah v tekih na srednje in dolge proge izidi nekoliko slabši, saj gre predvsem za uvrstitve, so bili sydney-ski teki na 1500 m zelo hitri. I. V. Omerzel tokrat nepremagljiv THje Krčani in Ljubljančan v boju za naslov državnega prvaka v speedwayu - Dramatičen razplet zadnje vožnje KRŠKO - Četrta letošnja dirka za državno prvenstvo v speedwayu, ki so jo v soboto zvečer pod žarometi stadiona Matije Gubca pripravili prizadevni člani AMD Krško, je pokazala, da najboljši krški tekmovalci razen Ljubljančana Grege Pintarja nimajo pravega tekmeca. Tokrat je z novim, Wiggovim motorjem na sceno stopil veteran 39-Ietni Krešo Omerzel, ki mu je letos prvemu uspelo, da je ciljno črto vsakič (petkrat) prevozil kot prvi. Tako se je med zmagovalci pridružil klubskima kolegoma Gerhard Lekšetu in Izaku Šanteju ter Ljubljančanu Pintarju ter prevzel vodstvo v skupnem seštevku državnega prvenstva. Motor, ki ga je pred tremi tedni Krešo Omerzel kupil od zmagovalca dirke za super nagrado drugega krškega spcedwayskega kluba Atom Angleža Simona Wigga, se je izkazal za zelo hitrega. Ze v prvi vožnji je namreč Šantej štartal bolje od Omerzela, a gaje ta kasneje zaradi hitrejšega motorja zlahka prehitel. V vožnjah prvega kroga so potem zmagali šc Lekše, Pintar in Lendav-čan Jože Koren. O zmagovalcu dirke je odločala 8. vožnja, v kateri je Omerzel, ki je štartal počasnje, šele po izjemno napetem obračunu premagal Lekšeta, kateremu je bil to edini poraz. Kljub tej zmagi se je Badel je zmagal v Dobovi Dobovčani so pripravili izredno močan rokometni turnir in premagali prvaka Pivovarno Laško katerimi se namerava uprava novomeškega nogometnega kluba pod vodstvom Marjana Dvornika uvrstiti v drugo ligo. Moštvo Radia Krka se je na novo sezono začelo pripravljati 20. julija, v tem času pa so odigrali tudi več pripravljalnih tekem - na turnirju v Podzemlju so zmagali, s 6:3 so premagali Mirno in z 1:2 izgubili z drugoligaškim moštvom Črnuče. Glede na prvo prvenstveno tekmo, na kateri so si gostje iz Sežane obetali lahko zmago in so bili po porazu precej razočarani, je novi trener Milan Petrovič, ki je pred leti v Novem mestu igral za takratno moštvo Studia D, ekipo dobro pripravil, zmago pa v novomeškem nogometnem taboru pričakujejo tudi v nedeljo, ko se bo Radio Krka v gosteh pomeril z ljubljansko Ilirijo. I. VIDMAR DOBOVA - Rokometaši zagrebškega Badla, hrvaškega državnega prvaka, so zmagovalci izjemno močnega rokometnega turnirja Dobova’96, domači prvoligaš je po porazu z Zagrebčani osvojil drugo mesto, slovenski državni prvak Pivovarna Laško je bil tretji, slovenjegraški Prevent pa četrti. Namen gostiteljev, da bi se oba državna prvaka srečala v finalu turnirja, se je izjalovil, saj so prvi dan turnirja prav domači rokometaši pripravili presenečenje in premagali Pivovarno Laško. Žmago so si priigrali takorekoč že v prvem polčasu, ki so ga dobili s 13:7, in čeprav so Celjani v nadaljevanju zaigrali resneje in bolje, je zmaga s 26:23 vseeno pripadla Dobovča-nom, zmagovalci drugega polfinalnega srečanja pa so bili Zagrebčani, ki so s 30:24 (13:16) premagali Prevent. Celjani so imeli težave tudi na srečanju za tretje mesto, ko so Slovenjgračane premagali tesno z 29:27(17:18). Srečanje za prvo mesto je bilo precej razburljivo in na meji pretepa. Domačini so začeli dobro, dobili prvi polčas s 16:13 in vodili do srede drugega polčasa, ko so Zagrebčani, nezadovoljni s sojenjem, zapustili igrišče in se vrnili šele po prepričevanju organizatorja. V nadaljevanju so gostje zaigrali kot prerojeni in si v zadnjih minutah priigrali visoko zmago s 35:27. Kljub temu so domači rokometaši zapustili izjemno dober vtis ter napovedali, da bodo tudi letos povsem pri vrhu prvenstvene lestvice. Najboljši strelec turnirja je bil igralec domačega moštva Mile Mija-činovič, tudi najboljši vratar je bil branilec domačih vrat Boris Denič, za najboljšega igralca pa so proglasili Slavka Golužo. I. V. moral Omerzel za skupno zmago še potruditi in prav v zadnji, dvajseti vožnji premagati še tretjega letošnjega zmagovalca dirke za državno prvenstvo Pintarja. Tu ni šlo vse gladko. Spet je bolje začel Omer-zelov nasprotnik, a ga je Krešo skušal prehiteti že v prvem zavoju. Pintar mu je za prehitevanje pustil premalo prostora in Omerzel je padel in si poškodoval zapestje leve roke. Čeprav so navijači zahtevali Ljubljančanovo diskvalifikacijo, je sodnik ukazal dirko ponoviti. Ponovno je bil Pintar na štartu spet hitrejši, a ga je Omerzel po dveh krogih prehitel in zasluženo s 15 točkami dobil četrto dirko za državno prvenstvo. S 14 točkami je bil drugi Lekše, Pintarje bil tretji s 13 točkami, Šantej z 12 točkami četrti, Koren z 11 pa peti. Šesto mesto je osvojil še četrti Krčan, Roman Špi-taler, ki nastopa za Atom, medtem ko je bil klubski kolega Tomaž Drnač, ki je po težavah z motorjem v prvi vožnji odnehal, ostal brez točk. Po štirih dirkah za državno prvenstvo v skupnem vrstnem redu vodi Omerzel (51), drugi je Lekše s točko manj, Pintarje tretji z 49 točkami, Šantej pa s 47 četrti. Špitaler si z 28 točkami deli 8. mesto. CERJAK V DECINAH KRŠKO - Na šahovskem festivalu v Dečinah na Češkem, na katerem so med 90 šahisti na A turnirju nastopili 4 velemojstri in 26 mednarodnih mojstrov, so igrali tudi slovenski šahisti. Zmagal je ruski velemojster Šerbakov, najboljši Slovenec pa je bil Mariborčan Fjo-dor Žugaj, ki je osvojil 66. mesto. Član šahovskega kluba Triglav iz Krškega Andrej Cerjak je nastopil na B turnirju, kjer je med 62 igralci osvojil 12. mesto. (J. A.) IC: ir" «tss»š 35 (2455). 2(). avgustu 1‘J‘Jft OKTOBRA NA SVETOVNO PRVENSTVO - Svetovnega prvenstva v praktičnem streljanju s pištolami velikega kalibra, ki bo v začetku oktobra v Braziliji, se bo pnič udeležila tudi slovenska reprezentanca, ki jo poleg štirih Ljubljančanov sestavljata tudi člana Revolver shooting kluba Krško Ludwig Dvojmoč in Samo Jakše iz Šentjerneja. Kljub temu, da ta šport zahteva precej finančnih sredstev, zaradi česar so naši tekmovalci omejeni pri treningu, selektor slovenske reprezentance Ludwig Dvojmoč upa na dobre uvrstitve, saj so tekmovalci na evropskih tekmovanjih že večkrat dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi strelci Evrope. DOLENJSKI UST v Šport iz Kočevja in Ribnice KOČEVJE - Odbojkarice Lika Tilie so 12. avgusta začele s pripravami pred novo sezono. Po lanskem neuspehu bodo dekleta naslednjo sezono nastopala v 1. B ligi, njihov cilj pa je, da bi se spomladi spet vrnila v.družbo najboljših. Odbojkarska zveza Slovenije že četrto leto poizkuša najti pravi tekmovalni sistem, a na škodo večine klubov. Če bodo po prvem krogu prve, bodo tekmovanje nadaljevale v prvi ligi. Ta čas trener Sašo Ivetič in njegova pomočnica Brigita Klun ne moreta računati na Majo Uran, kise je od kluba očitno poslovila, Katjo Hočevar in Sandro Akrap, priložnost pa bodo dobile mlade igralke. SODRAŽICA - V nadaljevanju tekmovanja v notranjski ligi so sodraški balinarji doživeli nepričakovani poraz proti igralcem iz Loža. Srečanje je bilo na začetku izenačeno, nesigurnost domačinov pa so izkorstili izkušenejši igralci Loža in zmagali z 10:4. Sodražani so lani igrali v ljubljanski ligi in tam zlahka zmagovali, nova liga pa je težja, zato so izidi tesnejši, Sodražičani pa so uvrščeni na sredini lestvice. V Sodražici bo 8. septembra državno prvensto v izbijanju za četverke. KOČEVJE - Na igrišču v športnem parku Gaj so nogometaši Kočevja na prvi tekmi v ljubljanski medobčinski ligi doma igrali z Jevnico in srečanje izgubili s 3:1. Kočevci so prvi zadeli mrežo, vendar v nadaljevanju niso'upoštevali navodil trenerja Rajšla in po nepotrebnih napakah obram- be prejeli tri zadetke. KOČEVJE - Minuli teden so se na pripravah zbrali najboljši slovenski namiznoteniški igralci. Ker Namiznoteniška zveza Slovenije sama ni pripravila republiških priprav, za to naj bi bil odgovoren kapetan reprezentance Borut Veren in strokovni svet, so igralci na trening v kočevsko športno dvorano prišli kar sami. Med udeleženci priprav je bil tudi Kočevec Gregor Komac, novi član novomeške Krke. Povedal je, da ima res dobre pogoje za delo in da se pripravlja za prihodnje olimpijske igre, ki bodo leta 2000 v Sydneyu. M. GLAVONJIC Primc spet preko 60 metrov Na mitingu v Novi Gorici je dosegel enega svojih boljših izidov - Cankar ogrozil rekord Milana Šimuniča NOVO MESTO - Medtem ko je večina slovenskih pa tudi drugih atletov, ki so nastopili na olimpijskih igrah v Atlanti, v precej slabši formi in dosegajo bistveno slabše izide kot pred časom, vse kaže, da edini dolenjski olimpijec, novomeški matalec diska Igor Primc, spet prihaja v formo šele sedaj, kar je še en dokaz več za napako, ko mu olimpijske norme, ki jo je dosegel že povsem na začetku poletne sezone, niso priznali vse do zadnjega trenutka. Na atletskem mitingu, na katerem je večina naših najboljših atletov nastopila precej sproščeno, je Igorju šlo kot že dolgo ne, najdaljši met pa je meril 60,94 metra. Tako je z enim izmed svojih najboljših izidov drugouvrščenega Italijana Pantona premagal za šest metrov. V teku na 400 m je članica novomeške Krke Tanja Klemenčič s 58,00 zasedla drugo mesto. Na tekmovanju je na nek način nastopil tudi bivši odlični troskokaš iz Dolenjskih Toplic Milan Simunič. Olimpijec Gregor Cankar, najboljši slovenski skakalec v daljino, se je namreč tokrat preizkusil tudi v Mi- lanovi disciplini, ki pa ji sicer ne posveča posebne pozornosti. Kljub temu je preskočil 16,05 metra in se s tem zelo približal državnemu rekordu 16,23 m, ki ga je Milan Šimu-nič postavil pred 10 leti. L V. KONDOVA DRUGA LEMBERG - V nedeljo so v Lembergu pripravili dirko v motokrosu za vse razrede in podmladek. Od Novomeščanov so vidnejše uvrstitve dosegli le tekmovalci v razredu do 80 ccm, kjer je bil Sašo Popovič četrti in Matej Žvan, oba sta člana Kobre, peti. V tekmovanju podmladka je bila v istem razredu članica motokluba Mel Natalija Konda druga. MOTOKROS V PRILIPAH ROKOMETAŠI LISCE SREDI PRIPRAV SEVNICA - Po petdnevnih bazičnih pripravah na Lisci člani moške ekipe RK Lisca trdo vadbo nadaljujejo spet v Sevnici. Vadijo dvakrat dnevno, dopoldne v fitnes-su, popoldne pa v domači dvorani. Na prijateljskih tekmah s trboveljskim Rudarjem in Preventom iz Slovenj Gradca, ki seje tudi odločil za priprave na Lisci, z RK Škofljica in rivali trebanjskega Akripola, skušajo Sevničani pod vodstvom trenerja Toneta Medveda obvladati nekatere taktične poteze. V nede- ljo so v lokalnem derbiju Trebanjci ugnali Sevničane v končnici tekme s 25:24, potem ko so domačini vodili večji del tekme. Za Akripol je največ zadetkov dosegel Šavrič - 10, za Lisco pa Čater - 9. Sevničani so do konca meseca predvideli še gostovanje pri prvoligašu v Dobovi in na Rogli, kamor je znani slovenski trener Bojan Levstik pripeljal na priprave italijanskega prvoligaša. Pred pričetkom prvenstva v prvi ligi bo RK Lisca pripravil v soboto, 31. avgusta, v Sevnici še Lovrekov in Sumejev memorial. Na Lovrekovem memorialu pričakujejo udeležbo prvoligašev Preventa (Slovenj Gradec), Delmarja (Izola) in Krškega. TABOR NA LOŠINJU KRŠKO - Šahovski klub Triglav Krško je sredi avgusta v počitniškem naselju Bučanje pri Nerezinah na otoku Lošinju pripravil šahovski tabor, na katerem je 40 šahislov pod vodstvom mednarodnega mojstra Zvonimirja Meštroviča in ob pomoči mojstrskih kandidatov Tonija Kosa, Marjana Božiča in Ludvika Cvirna izpopolnjevalo šahovsko znanje. Ob koncu tabora so v nedeljo, 25. avgusta, v sodelovanju s počitniško skupnostjo Krško pripravili turnir, na katerem sta si prvo mesto razdelila T. Kos in T. Kobe, 3. mesto sta si delila R. Volčanšek in T. Žnideršič, 5. pa S. Župevc in D. Kapš. (J. A.) PRIL1PE - AMD Brežice bo v počastitev 5l)-letnicc obstoja v soboto, 31. avgusta, na stezi v Prilipah pripravilo četrto letošnjo finalno dirko za pokal Alpe Adria v super-krosu v razredih do 80, do 125 in do 250 ccm. Nastopili bodo motokrosisti iz sedmih držav, med njimi pa tudi vsi najboljši slovenski tekmovalci. Prireditev se bo začela z dirko v razredu do 80 ccm ob 13.30. Glavni pokrovitelj je Opel Kruno iz Brežic. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 SUZUKI ALTO usnjen volan servo zavore bočne ojačitve,... NOVO! že za 13.690 DEM Novi modeli terenskih vozil SAMURAI novi tip od 23.990 DEM VITARA ’97 od 33.700 DEM BALENO ’97 1.3 GL 2x air bag central, zaklep, elektr. ogledala,. UGODNI KREDITI POTAPLJAČI BODO ČISTILI KRKO NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto bo letos že tretjič zapored pripravil ekološka čistilno akcijo Krka izvir -izliv. V soboto, 31. avgusta, in v nedeljo, 1. septembra, ter še naslednji konec tedna bodo čistili reko Krko na območju Novega mesta, svoj prihod pa je napovedalo tudi večje število potapljačev iz vse Slovenije, kot vedno pa bodo pomagali tudi veslači rafting kluba Gimpex in novomeški ribiči. Začetek akcije bo v soboto ob 9. uri na Loki. VESLAČI NA LOKI - V času mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu je bilo v Novem mestu več vzporednih prireditev. Potapljači novomeškegU kluba za podvodne aktivnosti so na Loki pripravili pravi veslaški praznik-Svoje znanje so pokazali mladi divjevodaši, v kratki regati so se pomerili rekreativci, največ navijanja pa je bilo slišati, ko so se v vlečenju vrvi pome rili veslači na gumijastih splavih. V finalu je Eldorado premagal veteran sko vrsto Straškega Gimpexa. Veslaško zabavo so nadaljevali člani rokot ske skupine Mercedes band, ki so svoj koncert zaključili precej po polnoči-(Foto: L V.) >MERKUR NOVOTEHNA Tehnični center Novo mesto, Rozmanova ulica 38, delovni čas: od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure radostno počutje obiskovalcev bo poskrbela Godba na pihala Novo mesto! PRENOVLJENO Merkurjevo franšizno prodajalno bomo slovesno odprli v soboto 31. avgusta, ob 9.30. Prvih 100 kupcev čaka prijetno presenečenje! Na dan otvoritve bo prodajalna izjemoma odprta do 15. ure. Obiščite nas zadnjo avgustovsko soboto! SEPTEMBRSKA PONUDBA PO PRIVLAČNIH CENAH OBOGATEN prodajni program: CM CO d) 05 >0 CM 5. $ CO CO o ročno in električno orodje ter stroji kmetijsko in vrtičkarsko orodje stavbno in pohištveno okovje vijaki in spojni materiali barve, laki in čistila vodoinštalacijski material material za centralno ogrevanje zaščitna sredstva za varstvo pri delu • bela tehnika • akustika b~ At O d) o fs iz co (0 -O o 2, 1 (d n TD D C o CL NOVI LASTNIK KRŠKEGA VIDMA: TROJANSKI KONJ, NOVINARSKA RACA ALI PAPIRNATI TIGER? 1. Podjetje ICEC, d. o. o., iz Ljubljane, ki je kot najugodnejši ponudnik na javni dražbi postalo lastnik tovarne celuloze in papirja v Krškem, je slovenska pravna oseba, registrirana v skladu s slovensko zakonodajo. 2. Kot novi lastnik se obvezujemo, da bomo zagotovili delo in pošteno plačilo vsem, ki so sedaj zaposleni v proizvodnji celuloze in papirja v Krškem, in se želijo zaposliti v naši družbi. Pri nagrajevanju delavcev bomo upoštevali veljavne slovenske kolektivne pogodbe in individualne pogodbe, uspešno delo pa bo prineslo še več zaslužka zaposlenim in njihovim družinam. 3. Družba ICEC, d. o. o., bo z dosedanjimi dobavitelji tovarne celuloze in papirja v Krškem nadaljevala poslovanje. To pomeni, da bomo tudi v prihodnosti predelovali odpadni les in celulozo iz slovenskih gozdov. 4. Z nakupom smo se zavezali, da bomo v petih letih ekološko uredili proizvodnjo celuloze in papirja. Krško in širše slovensko okolje bosta zato kmalu čistejša. 5. Kot slovensko podjetje bomo davke in prispevke plačevali v proračun slovenske občine in slovenske države. Od tega bomo imeli koristi vsi državljani Slovenije. Naša prihodnost ne obstaja le na papirju. Je pa tesno povezana z njim. ICEC, d. o. o., Ljubljana POTA IN ST# PRETEP MED BEGUNCI - V soboto, 24. avgusta, popoldne se je v begunskem centru v Črnomlju Ibrahim B., državljan BIH, pretepal z begunci. Ker je bil pijan in je obstajala verjetnost, da bo s kršitvami nadaljeval, je bil pridržan do iz-treznitve. Zoper njega bo podan predlog sodniku za prekrške. VZEL PIJAČO IN DENAR - V noči na 19. avgust je neznanec vlomil v okrepčevalnico na železniški postaji v Novem mestu in odnesel nekaj pijače ter denar. S tem je lastnika O. P. iz vasi Krka oškodoval za okoli 20 tisočakov. ZLATNINA ZADIŠALA - 18. ali 19. avgusta je neznanec v ulici Pod lipo v Črnomlju iz stanovanja ukradel več zlatnine in s tem lastnika M. S. oškodoval za okoli 200 tisočakov. VINJEN TRAKTORIST S CESTE BEDNJE-V sredo, 21. avgusta, ob 14. uri je I. L. iz Bcdnja vozil traktor po domačem kraju. Ker je peljal preblizu roba vozišča, je zapeljal s ceste in se prevrnil. V nesreči se je voznik lažje poškodoval, zato je bil odpeljan v novomeško bolnišnico. Policisti so ga preizkusili z alkotestom in namerili kar 3.07 promila alkohola v iz-dihnjenem zraku. po dolenjski deželi • Jernejeva sobota je bila očitno precej težka in policisti v Krškem so imeli kar precej dela z vinjenimi občani. Tako si je dal že popoldne duška 23-letni L. B. iz Velikega Trna. V gostišču Voglar v Leskovcu pri Krškem je razbijal inventar, zmerjal natakarico in jo celo pozival k fizičnemu obračunu. Seveda so bili o tem takoj obveščeni policisti, mladenič pa, ne bodi len, hitro z mopedom novim pustolovščinam naproti. Ni še minilo pol ure, že so ga policisti našli v bližini stadiona Matije Gubca. Fant je kaj kmalu ugotovil, da iščejo njega, zalo jih je pričel zmerjati in jim celo groziti, da jih bo pretepel. Seveda se ve, kdo ima moč - razgrajač se je pridružil policistom na postaji in jim delal družbo pozno v noč. • Težka noč je bila tudi za 29-letnim Boštanjčanom P. S. Tega so v zgodnjih nedeljskih urah policisti ustavili v Drnovem. Močan zadah po alkoholu je potrdil sum, da je voznik vinjen, saj je napihal 1,55 promila, zato mu je policist prepovedal nadaljnjo vožnjo. Kot nalašč pa je ta še naprej vztrajal na cesti ter čez uro in pol ponovno naletel na policiste. Ker ni najbolj razumel pomena loparja z napisom stop, so morali možje v modrem kar pohiteti za njim. Ko so mu razložili, da bo moral, z njimi na treznjenje, je spet hotel kar odpeljati. Tako se ni mogel izogniti fizični sili in prisilnemu gostovanju na policijski postaji. NAŠEL GRANATO IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE - 21. avgusta zvečer so bili policisti obveščeni, da je občan našel eksplozivno telo. Brežiški policisti so šli na Volčje, kjer jim je občan približno 200 metrov od stanovanjske hiše Volčje številka 20 pokazal eksplozivno telo. Pirotehnik je ugotovil, da gre za ncaktivirano protiletalsko granato kalibra 45 mm iz druge svetovne vojne. GASILCI SOBENJE VASI DOBILI BOLJŠO GASILSKO BRIZGALNO - Gasilsko društvo Sobenja vas, ki je bilo ustanovljeno na pobudo vaščanov leta 1932, je od sobote, 25. avgusta, bogatejše za gasilsko brizgalno z močjo 600 litrov na minuto. Prejšnja je bila stara že 28 let, bila je premajhna in zastarela, zato je ta, ki jo je nabavila Gasilska zveza Brežice, za tamkajšnje gasilce velikega pomena. Letos so namreč gasilci Sobenje vasi gasili že 6 požarov: pet na svojem območju in enega pri sosedih. Gasilsko društvo, ki šteje okoli 45 članov ■ vsaka hiša ima gasilca - je ob tem slavnostnem dogodku medse povabilo gasilce G D Obrežje, ki so izvedli predstavitveno vajo, domačini pa so poleg prevzema z blagoslovom pripravili tudi zabavo. (Foto: T. G.) Z MOTORJEM S CESTE - V sredo, 21. avgusta, ob 17.30 je 64-letni V. V. s Sel pri Semiču vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz Semiča proti Vrtači. Pri hiši številka 18 v Semiču je zaradi vožnje pod vplivom alkohola (policisti so mu z alkotestom namerili'2.04 promila alkohola v izdihnjenem zraku) vijugal po cesti, nato pa padel in se hudo poškodoval. Zdravi se v novomeški bolnišnici. IZSILJEVAL PREDNOST-V soboto, 24. avgusta, ob 20.50 se je I. R. iz Trebnjega z osebnim avtom priključeval na magistralno cesto pri Poljanah in zavijal proti Novemu mestu. Ko je zapeljal na magistralko, je pravilno po svojem pasu pripeljal voznik osebnega avtomobila G. P. z Jesenic, ki je kljub temu, da je močno zaviral in se umikal, trčil v avto. V nesreči sta se huje poškodovala voznik I. R. in potnik v istem avtu A. M. iz Trebnjega. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici. PREHITRO V OVINEK - V soboto, 24. avgusta, ob 21.15 je voznik M. V. iz Novega mesta vozil osebni avto od Škrjanč proti Novemu mestu. Pri Škrjančah zaradi neprimerne hitrosti ovinka ni mogel speljati in je zapeljal na levo stran ceste ter na travni usek, od koder se je prevrnil nazaj na cesto in obstal na strehi. V nesreči se je potnik J. M. iz Birčne vasi hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. MAGISTRA LKA ZAHTEVALA TRI NEDOLŽNE ŽRTVE - Minuli videni! je v naši državi resda minil brez nesreč s smrtnim izidom, žal pa j' btl tragičen ze ponedeljek. Magistralka MI v Krakovskem gozdu blizu Drnovega. kjer se je zgodilo že več smrtnih prometnih nesreč, je zahtevala kd' in življenja naenkrat vzrok pa je bilo prehitevanje v škarje. Ob 18.40 je 25-letna državljanka Bosne in Hercegovine, kije na začasnem delu >’ Nemčiji, vozila Opel Omego 2.6 od Ljubljane proti Obrežju. V Krakovskem gozdu je začela prehitevati tovornjak s polpriklopnikom, vendar nasprotit< prometni pas m bil prost na dovolj dolgi razdalji. V tem trenutku je nasproti pravilno po svoji strani pripeljal voznik golfa 5 Kletni D R s Semiš Ko je voznica opla (avto je bil naložen z vse mogočo prtljago: hrano, oblekami, otroškim kolesom...) opazila golfa.'je sunkovito zavila v desno i« zadela ob polpnklopnik tovornega vozila, zaradi trčenja s tovornjakom pa jo je odbilo m, levi pas. Voznik golfa je močno zaviral vendar čelne# trčenja ni mogel preprečili. Po trku je golfa odbilo v graben ob cesti (na desni). Voznik golfa ter njegova sopotnika 34-letni (i B s Senovega in b6• letni K. J. iz Dovikega so na kraju nezgode umrli, četrt, potnik, kije sedel na zadnjem desnem sedežu. 55-lelni P J. iz Krškega pa seje hudo poškodoval Ituilc poškodbe je dobila tudi voznica povzročiteljica nesreče m njen 6-letni sin, kije sedel na zadnjem sedežu, lažje pa se je poškodoval njen mol■ Aal se je tudi tokrat zgodilo, da so neprevidnost m verjetno utrujenost voznika z življenjem plačali nič krivi udeleženci r prometu Previdnost zitlO ne bo odveč. (loto: T. Gazvoda) Začetek novega šolskega leta je pred vrati in to je čas, ko bodo ceste spet polne najmlajših udeležencev v prometu, ki sc v svoji otroški razposajenosti in brezbrižnosti mnogokrat ne zavedajo nevarnosti, ki jim grozijo v prometu. O varnosti otrok na cestah največ govorimo ob začetku šolskega leta, čeprav bi bilo prav, da bi glede na možne posledice tovrstne problematike opozarjali skozi vse leto. Pa vendar, kaj o možnostih za večjo varnost otrok v prometu menijo naši bralci? MALČI PUNTAR s Senuš pri Leskovcu: “K večji varnosti otrok na naših cestah lahko največ naredijo vozniki z večjo mero previdnosti in strpnosti. Otroci so res nepazljivi, kar pa je predvsem pri najmlajših težko izboljšati, k oblikovanju pravilnega obnašanja otrok na cestah pa lahko več naredijo starši, ki naj otroke že zgodaj poučijo o nevarnostih. Za več reda pri voznikih bi lahko več naredili tudi policisti, ki bi morali kršitelje bolj strogo kaznovati.” BOJAN FIFNJA iz Šentjerneja: “Ključnega pomena jc vzgoja otrok. Seznanjanje najmlajših z nevarnostmi v prometu bi moralo postati sestavni del vzgoje tako v šoli kot doma, saj nekatere družine dogajanja na cesti jemljejo preveč zlahka. Če na primer 18-letnik vozi avto z 250 konjskimi močmi, to gotovo ni najbolj vzgojno. Pa tudi kultura šoferjev pri nas ni ravno na visokem nivoju. Te pa ljudem ne moreš vsiliti, potreben jc čas, da nam pride v kri.” MARJAN ŠEBJAN s Senovega: “Kot opažam pri nas na Senovem, je pogoj za večjo varnost predvsem urejena cestna infrastruktura s cestnimi oznakami in pločniki ter cestami vred, saj sedaj pri nas v času gradnje ceste pešci hodijo kar po cestišču. Potrebno bi bilo izboljšati tudi kulturo voznikov. Da ta pri nas ni najbolj na visokem nivoju, lahko takoj opazimo ob primerjanju le te v tujini. Vozniki bi morali biti na pešce, predvsem pa na najmlajše, bolj pozorni.” IRENA POTOČAR PAPEŽ z Mirne: “Za večjo varnost otrok v prometu lahko naredijo največ vozniki z bolj strpno vožnjo, pa tudi policisti s povečanim nadzorom v okolici šol in vrtcev. Pogosto se tudi otroci ne znajo prav obnašati na cesti, zato so še kako pomembni nasveti staršev in učiteljev v šoli-Posebno nevarnost predstavlja tudi pomanjkanje pločnikov, prehodov čez ceste in železniške tire ter nevarne poti v šolo, predvsem za tiste, ki morajo v šolo peš kilometer ali dva pu nezavarovanih cestiščih.” RAZGRAJAL V GOSTILNI’ četrtek. 23. avgusta, zvečer je D-iz Zilj pri Črnomlju razgrajal v stilni Golob v Vinici, žalil go*** nato pa oviral promet pred gostil1’1’ in žalil policiste, ki so bili poklic2111 v intervencijo. Ker je bil D. C. pij”11 je bilo pričakovati, da bo s kršitvat1’1 nadaljeval, zato so ga polici*'1 odpeljali v prostor za pridržanje f* policijsko postajo Črnomelj. Boter Franci Koncilija krsti novo vozilo Topliški gasilci že 115 let Ob 115-Ietnici PGD Dolenjske Toplice prevzem novega vozila ter odkritje slik sv. Florijana in gasilca DOLENJSKE TOPLICE - Nedeljsko slovesnost ob visokem jubileju Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Dolenjske Toplice bi kmalu preprečil dež, ob kate- Naj bo pot v šolo varna! Akcije policistov Novo šolsko leto je pred vrati, na to pa se aktivno pripravljajo tudi policisti po vsej Sloveniji, ki bodo udeležence v prometu opozarjali z medijsko akcijo s skupnim naslovom “Predvidimo!”. Akcija bo trajala od 30. avgusta do 6. septembra, vrh pa naj bi dosegla v ponedeljek, 2. septembra. Ministrstvo za notranje zadeve je v ta namen pripravilo letak, televizijski in radijski spot. Letak opozarja voznike, da so otroci na cesti nepredvidljivi, da otroci na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli; zato vidijo manj, imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok. Otrokova sposobnost predvidevanja zaradi neizkušenosti je manj razvita, niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. Letak opozarja, da otrok misli, da avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, otroci pa odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka. Policisti bodo letake delili voznikom in drugim udeležencem v prometu, predvsem v začetku septembra pa bodo povečali nadzor v okolici šol in vrtcev. rem pa so topliški gasilci ohranili pokončno držo in s svojo tehniko svečano odkorakali skozi Dolenjske Toplice h gasilskemu domu, kjer so pripravili kulturni program, blagoslovili novo vozilo ter odkrili sliki gasilskega zavetnika in gasilca pri delu. PGD Dolenjske Toplice, ki šteje 105 aktivnih in več podpornih članov, se ponaša z bogato gasilsko preteklostjo. Njihovi pradedje so ga ustanovili leta 1881 in že kmalu zbrali sredstva za nakup ročne brizgalne in 200 m gasilnih cevi ter uredili zasilni gasilski dom na mestu današnje slaščičarne. Predsednik PGD Vid Brezovar jc predstavil njihovo delo v minulem desetletju. Leta 1990 so nabavili novo kombinirano vozilo ter opravili zaključna dela na gasilskem domu in okolici. Leta 1993 so prvi v Sloveniji razvili nov slovenski društveni prapor. Leto Misneje so s pomočjo številnih pokroviteljev, podjetnikov, krajanov ter svojih in drugih gasilcev začeli zbirati ustrezna finančna sredstva za nakup novega gasil-, skega vozila in prikolice. Počastitve seje udeležilo mnogo visokih gostov: člana republiške gasilske zveze, predsednik in poveljnik novomeške gasilske zveze in veliko sektorskih kolegov. Boter župan Franci Koncilija je ključe kombija izročil predsedniku Brezovarju, ta pa jih je zaupal topliškemu šoferju Jožetu Kapšu, ki je takoj preizkusil sireno. Novo pridobitev gasilcev je blagoslovil domači župnik, prav tako pa tudi novo odkriti sliki sv. Florijana in gasilca pri delu na gasilskem domu. Odlikovanje gasilske zveze Slovenije 2. stopnje sta prejela Zalka Bučar in Vid Brezovar, Marjan Fink in Jože Kapš pa sta zaslužila gasilsko plamenico 3. stopnje. Za praznično vzdušje so poskrbeli učenci topli-ške osnovne šole ter moški gasilski PZ iz Šmihela. D. ŽAGAR NAPADLA SOSEDO BREZNIK PRI ČRNOM-IJU - V petek, 16. avgusta, ob 12. uri je S. V. iz Breznika pri Črnomlju na vaški poti v Brezniku napadla sosedo M. G. in jo s palico udarjala po glavi in drugod po telesu ter jo lažje poškodovala. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki vejja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke pbjavjjamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ati z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Veliki Kal se brani narkomanov bol. list št. 34, 22. avgusta Mediji v zadnjem času objavijo različne informacije o dogajanjih v zvezi z ustanavljanjem terapevtske skupnosti za zdrav-inje in rehabilitacijo zasvojenih prepovedanimi drogami v okvi-[** društva Projekt Človek na Vezeni Kalu blizu Šentvida pri Stični. . Predstavniki prebivalcev vasi \eliki Kal, Mali Kal, Velike Češ-tJtce, Male Češnjice in Petrušnja v?s, ki se nahajajo v bližini pred-v,dene lokacije terapevtske skupnosti, želimo predstaviti mnenje *rajanov in tako dopolniti predivo o stvari. Hkrati želimo tudi °dgovoriti na članek “Krajani Proti projektu Človek”, ki ga je "apisala ga. Bojana Cvahte, držaja sekretarka v Ministrstvu za Jelo, družino in socialne zadeve, J1 je bil objavljen 17.8.1996 na arUgi strani Dela. Opozoriti želimo, daje napačno mnenje, da vzpostavitev te dejavnosti na neposredno okolje ne vPliva negativno in da so bojazni odveč. Vsaj pri nas nikakor ni 'ako. Vsa dosedanja pojasnila "ls9 zmanjšala bojazni. Nekoliko je sicer zmanjšal strah pred Narkomani, zato pa je toliko večje jtezaupanje do tistih, ki si na vse Načine prizadevajo zanje poskrbe-'• Prikrivanje nakupa hiše in Predvidene dejavnosti v njej, .Umikanja in neizpolnjevanje ob-Jub - to je tisto, kar v naši sredini more biti dobrodošlo. V opisanem primeru je vprašaji s čigave strani se lahko očita pomanjkanje čuta do sočloveka. ~etudi sprva nismo bili vprašani ,a mnenje, kasneje pa ne sprejeti °t pravi sogovorniki, želimo jav-povedati, da terapevtske skupnosti v našem okolju ne maramo, j® so dokazali krajani, ki so brez 9cm s podpisom izrazili oster ”°test. Med prvimi so svoje pod-P,se dali neposredni sosedje -?ojaši, ki so šele sedaj izvedeli, za j gre. Zanje tako ne velja več, :0t je v članku napisano, da de-Wvnsoti ne nasprotujejo. .Preveč imamo problemov, s ka-biJmi moramo živeti vsak dan, da J lahko dopustili, da terapevtska jpnost na Velikem Kalu, postali eden izmed njih. Zato pričakujmo, da bo predsednik Vlade •jjkrbel, da bo Ministrstvo za J;*0, družino in socialne zadeve Pcnehalo z vsemi aktivnostmi na elikem Kalu. V zvezi s tem j^čakujemo čimprejšnje pisno Ugotovilo, kajti v nasprotnem jmmeru bomo primorani nadalje-z ostrejšimi protesti. .Odbor za nasprotovanje ustanovitve ^•Pevtskc skupnosti na Velikem Kalu: ZDRAVKO SADAR idr. Ostali bolj pozorni do živali list št. 33, 16. avgusta H ^rebrali smo novico o delu in gjtih veterinarske postaje v v.mmljii, o katerih je pripovedo-$ a dr. Jerneja Fabjan. Veseli hJb da obstaja ambulanta za a'c živali tudi na deželi. jMrokovno_delo dr. Fabjanove d0®r. Ivana Šinjora ter ljubezen v 'balih živali seje pokazala tudi šljfmeru, ki smo ga imeli z našim Ijjbinožnim ljubljencem, Karo- Hčerka vsako leto preživi počitnice v Vinici ob Kolpi skupaj s psom, ki uživa v senci na vrtu in rad plava v Kolpi. Ker je vsako leto več kopalcev, je za te užitke vse bolj prikrajšan. Huda poškodba, ki jo je dobil med plavanjem 9. avgusta od “nekoga” je zahtevala veliko znanja in potrpežljivosti od obeh zdravnikov, ki sta sodelovala pri kirurškem posegu. Zelo sta se potrudila za našega psička, da zopet veselo teka po vrtu in prestrašeno gleda ter zalaja v tuje ljudi. Obema se iz srca zahvaljujemo za pomoč pri poškodovanem psičku in vzpodbudne besede njegovi lastnici, ker jo je dogodek zelo prizadel, ter prijazne informacije, ki nam jih je po telefonu dal dr. Šinjor. Družina Lipold iz Ljubljane Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 34, 22. avgusta Odgovarjam na neresnične trditve Marice Jacmenovič v rubriki Halo, tukaj jc bralec Dolenjca. Ga. Jacmenovič se je podpisala le z inicialkama, o meni pa je natrosila laži in izkrivljeno resnico. Za preureditev stanovanja v trgovino z neživili v ulici Staneta Rozmana 3 imam vso potrebno dokumentacijo, izdano pri Oddelku za okolj* in prostor upravne enote RS Črnomelj. Vsa dela pri preureditvi so bila opravljena natančno po načrtu, kar je razvidno iz zapisnika Komisije za tehnični pregled. Neresnična je trditev ge. Jacmenovič, da mi spomeniško varstvo ni pustilo narediti vrat. Kot vsa ostala potrebna dovoljenja imam tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, da se vhod lahko prekrije z veže (v veži je dovoljena tudi postavitev primerno oblikovanih izložbenih vitrin!). Te veže oz. hodnika si pa nikakor nočem prilaščati, kot pravi ga. Jacmenovič. Res, da sem dal na lastne stroške popraviti omet hodnika in prebarvati skupna vhodna vrata, vendar le zaradi boljšega izgleda že precej dotrajanega in zanemarjenega hodnika. Vrata, o katerih piše ga. Jacmenovič kot o pregradi, sem hotel postaviti z lastnimi stroški in zato, da bi zakrila pogled na njeno neurejeno drvarnico. Dohoda na dvorišče pa le-ta ne bi ne zaprla ne ovirala. Tega stroška si ne bom delal, če bo ona uredila svojo razpadajočo drvarnico, tako da ne bo kazila skupnega dvorišča. Go, Jacmenovič naprošam, naj pusti stati kontejner za smeti vsaj 1 - 2 m stran od vhoda v trgovino. Stanovalcem hiše tako ne bo na poti, saj je veža velika, stranke pa pri vhodu v trgovino ne bodo vohale jpeprijetnega smradu iz kontejnerja, ki ga uporabljajo izključno stanovalci hiše. Tukaj izziva le ga. Jacmenovič, ki kontejner vztrajno pomika tik k vhodu v trgovino. Prostore za trgovino sem res dal v najem, vendar se kot lastnik zavzemam za urejenost in snažnost skupnih prostorov. Go. Jacmenovič opozarjam, naj o meni ne govori več laži, sicer jo bom sodno preganjal. FRANC ŽUNIČ Črnomelj Titova pot edina prava Dol. Ust št. 33, 22. avgusta Gospa Darinka Tratar očitno sploh ni prebrala mojega odgovora na njeno pisanje, saj se ji je verjetno zaradi tega zapisalo napačno tudi moje ime. Prav tako tudi ni odgovorila na nobeno izmed vprašanj, ki sem ji jih zastavil. Verjamem, da je po tolikih letih enoumja težko priznati nekatere napake, ki nam zaznamujejo sedanjost. Gotovo tudi zato ne more v tako kratkem času sprejeti resnice, ki se razkriva šele v zadnjih letih. Najbrž se tudi zato ne more sprijazniti s pismi bralcev, ki se z njo ne strinjajo. Gospa Darinka, morate priznati, da različnost mnenj manj škoduje slovenskemu narodu kot poboji, ki jih je opravljal Titov krog prav z namenom, da bi odstranil drugače misleče ljudi. Nobeno njegovo kasnejše deja- nje ni moglo izbrisati krvavih madežev, s katerimi si je umazal roke pri boju za oblast. Prav zato vas ne razumem, v čem naj bi bila njegova pot v prihodnost človeštva prava. Vaša “nastrojenost” proti Demosu in njegovim ljudem zanika vaši trditvi, da ste nepolitični tip in humanistični ateist. Iz vaših besed predvsem slednjega ni mogoče razbrati. Však, ki gre na volitve in glasuje za katerokoli stranko, JE politični tip. To pa vi tudi ste, iz vaših besed je tudi mogoče razbrati, kateri politični opciji pripadate. Z vsakim pismom, ki ga pošljete Dolenjskemu listu, svojo politično usmeritev samo potrjujete. Zato vam tudi ni prav, da je v slovenskem političnem prostoru večje število strank (registriranih je 24). Najbrž bi jih vi 23 ukinili, da bi lahko ostala pred vsakimi volitvami preimenovana stranka, ki se sedaj predstav- lja pod znakom modre mravljice (drugače pa nosi od prvih demokratičnih volitev že večkrat spremenjeno ime). Od kdaj vam je toliko za Slovenijo, če je vaš idol, tovariš Tito s komunistično partijo, ki jo jc diktatorsko vodil, onemogočal kakršnekoli javno izrečene misli o samostojnosti? Samostojnosti v Jugoslaviji ni moglo biti. Prav samostojnosti in osamosvojitvi Slovenije sta najbolj nasprotovali sedaj najmočnejša stranka in naslednica partije. Predvidevam, da vam je končno postalo jasno, da bi bili brez Demosa, ki je projekt osamosvojitve izpeljal, najbrž še vedno v balkanskem kotlu. Če me sprašujete, kaj je privedlo do vojn na tleh nekdanje Jugoslavije, vam lahko povem le lastno mnenje: nenaravnost tvorbe, imenovane Jugoslavija, ki jo je skupaj držal Tito. Tudi večina težav v gospodarstvu, povezanih z dolgovi v tujini, izvira iz njegovih časov, saj so očitno tuji bančniki nasvedli njegovi propagandi. Če torej odgovarjate na moje pisanje v časopisu, vam svetujem, da odgovorite na vprašanja, ki vam jih zastavljam, nc pa da vedno natrosite “floskule”, kijih lahko preberemo v vsakem marksističnem učbeniku. JANEZ NOVŠAK Nevoščljivost ali poslovna odličnost? Dol. list št. 33, 16. avgusta V zvezi s prispevkom “Nevoščljivost ali poslovna odličnost”, ki je bil objavljen v zgoraj navedeni rubriki v Dolenjskem listu št. 33 (2453) z dne 16.8.1996 in dodatnim komentarjem v številki 34 z dne 23.8.1996 v nadaljevanju podajamo: Delniška družba Terme Čatež dovoljuje oglaševanje na oglasnih panojih oziroma prostorih, ki so namenjeni oglaševanju, ponudnikom oziroma ponudbi, ki niso konkurenčni dejavnosti delniške družbe. Družba ne dovoljuje lepljenja plakatov po drevesih in obešanja obvestilnih reklamnih letakov po avtomobilih gostov. Ponudniki imajo možnost oglaševanja preko razglasa na poletni in zimski Termalni rivieri, na recepcijah posameznih hotelskih objektov in kampa ter na oglasnih panojih. Glede prepovedi vrisa broda na Savi mea Termami Čatež in Mostecem v brežiškem turističnem prospektu Vas obveščamo, da tovrstne publikacije pripravljajo pristojne službe občine, ki samostojno odločajo o vsebini publikacije, delniška družba Terme Čatež v takšnem primeru prispeva podatke o družbi in lasten slikovni material. Terme Čatež, d.d., niso nikoli ugovarjale vrisu broda v kakršno koli publikacijo občine Brežice. V zvezi z dodatnim prispevkom v številki 34 z dne 23.8.1996 pa Vas obveščamo, da se na pisanje v Vašem tedniku št. 33 danes oglašamo prvič. » Navedbe pisca prispevkov kažeta na nepoznavanje razmer v turistični dejavnosti občine Brežice. Če bi v Termah Čatež, d.d., razmišljali in odločali tako, kot navaja avtor prispevkov, delniška družba ne bi bila uspešna in turizem ne bi bila prednostna gospodarska dejavnost v občini Brežice. Zastavljeni dolgoročni razvojni cilji, vlaganja v infrastrukturo in promocijske aktivnosti družbe v naš kraj privabljajo številne do- mače in tuje goste. Tako so se Terme Čatež, d.d., razvile v drugo največje slovensko turistično središče, kjer gosti ustvarijo blizu 8 odst. vseh prenočitev v Sloveniji. S tem so v kraju ustvarjene mnoge priložnosti, za zaslužek. Terme Čatež, d.d., pomagajo pri razvoju kraja, krajevnih skupnosti, kulture, športa. Navedba, daje generalni direktor družbe g. Mokrovič preprečil vris broda v turistični prospekt Brežic, je pristranska in neutemeljena. Nasprotno, Terme Čatež so finančno pomagale pri izdelavi novega broda na Savi, zato je bil brod ob splavitvi obeležen z logotipom in napisom Term, ob ureditvi kompleksa Terme Čatež je bil postavljen smerokaz za brod na Savi. Ravno tako so Terme doslej vsako leto finančno pomagale vaški skupnosti Mostec, kakor tudi drugim vaškim in krajevnim skupnostim. Ta dejstva so dobro obveščenemu piscu prispevkov v Vašem tedniku zagotovo znana. Poslovna politika in doseženi rezultati delniški družbi zagotavljajo stabilnost, zato ji niso potrebna posredovanja, kot jih navajata prispevka v Vašem tedniku. Razvoj Term Čatež pomeni veliko priložnost za kraj in posameznike. Prepričani smo, da jo bodo sposobni in prizadevni znali korektno izkoristiti. Pomočnica generalnega direktorja za marketing in Predsednica komisije za promocijo OTZ Brežice: TINA SAVNIK, prof. Z enim strelom dva prašiča Dol. list št. 34, 22. avgusta Zunanjim sodelavcem Dolenjskega lista, ki velja za resen in verodostojen časnik, priporočam več natančnosti pri poročanju. Res sem z enim strelom zadel dva prašiča, vendar se je to zgodilo v Malem Logu pri Starem l ogu in ne v Mali gori, kjer bi me tamkajšnji lovci lahko obtožili celo krivo-lovstva. In še to: v lovskem jeziku se reče in piše, da divjad upleniš, ne pa pokončaš, pa četudi se v obeh primerih zgodi isto. SREČKO ERCEG LD Orehovica men, sadik, gnojil, sofinanciranje zavarovanje živine, osemenjevanje, dopolnilnih dejavnosti in nabave strojev v strojnih skupnostih. Regresiranje semen in gnojil je bilo po kg, brez omejitve, kar pomeni, da so bili opravičeni vsi kmetje, ne glede na velikost kmetije. Vsem je dobro poznano, da smo imeli leta 1992 in 1993 katastrofalno sušo in se je odbor skupaj s svetovalno službo izredno prizadeval, da je uspel pridobiti sredstva države za povrnitev škode po suši in to vsem lastnikom kmetijskih zemljišč, katera so bila prizadeta po suši. Skupni znesek teh sredstev je bilo prelco 25 milijonov tolarjev. To pomeni, da sc sredstva v preteklosti niso delila po obrazih, ampak vsem, ki so bili upravičeni. ALOJZ METELKO poslanec DZ Onemogočili bomo delitev pomoči po obrazih Dol. list št. 34, 22. avgusta Glede na ugotovitev predsednika OO SKD Trebnje g. Marjana Zupančiča, da so njihovi svetniki v občinskem svetu dosegli spremembo pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje, smatram, da predsednik OO SKD g. Marjan Zupančič nc pozna poteka priprave in vsebine omenjenega pravilnika. V 5. členu osnutka pravilnika je odbor za kmetijstvo pri Občinskem svetu Trebnje predlagal, da so upravičenci do interventnih sredstev vsi, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane. Občinski svet pa je na svoji seji spremenil 5. člen (na pobudo svetnika SKD), v katerem se navaja, da so upravičenci samo tisti kmetje, katerim je kmetijstvo poglavitna osnova za preživetje. S to spremembo pravilnika se je krog upravičencev bistveno zmanjšal, ne pa povečal. Glede na mnenje odbora, da 5. člen omenjenega pravilnika zožuje krog upravičencev, je odbor predlagal spremembo tega člena, katero občinski svet ni sprejel. DOLENJSKI LIST SVETOVNI ČASOPIS - Pa naj kdo reče, da v naši hiši nc skrbimo za reklamo. Dolenjski lisi so pelistavali že na vseh koncih sveta. Bralcem, prijateljem in vsem, ki jim denarno pomagamo pri različnih odpravah, ga pred odhodom v svet stisnemo v roke - malo za srečo, pa tudi zato, da nastanejo posnetki kot tale z Indijanko v Perujskih Andih. (Foto: Marjan Zver) Onemogočili bomo delitev pomoči po obrazih Dol. list št. 34, 22. avgusta V zvezi s člankom, ki je bil objavljen v vašem cenjenem časo-isu, v katerem občinski odbor KD Trebnje “ugotavlja”, da se bodo v bodoče sredstva za kmetijstvo, ki jih daje občina Trebnje, delila “pravično” vsem kmetom, ne pa po obrazih, moram povedati, da so omenjene ugotovitve sad globokega nepoznavanja razmer v preteklosti. Kot dolgoletni predsednik odbora za kmetijstvo občine Trebnje moram poudariti, da so se vsa leta delila sredstva v skladu s sprejetim programom in sklepi odbora. Večina sredstev je bilo namenjenih za regresiranje nabave se- Ugotavljam, da trditev OO SKD, da podpirajo poleg večjih družinskih kmetij tudi manjše, nc drži. Predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri OS Občine TVebnje MARJAN JEVNIKAR Kaj pa, če dežuje? Dol. list, št. 34, 22. avgusta Vsem, ki ste v torek, 13. avgusta, prišli na muzejske vrtove in zaman čakali na večer šansonov, se opravičujemo, ker je ta zaradi nestabilnega vremena odpadel. Vsaka oganizacija koncerta zahteva določene tehnične predpriprave (ureditev prostora, postavitev stolov, ozvočenje in osvetlitev) in ker je bilo jutro deževno in vremenska napoved slaba, se je organizator odločil koncert odpovedati. O tem so bili pravočasno obveščeni dolenjski mediji (Radio Krka, Sraka, Studio D in TV Vaš kanal), Dolenjski muzej (lokacija) in tehnično osebje (ozvočenje, osvetlitev in ureditev prostora). Organizator kulturnih prireditev ob svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu (Mestna občina) ni predvidela nobenega alternativnega prostora v primeru slabega vremena. Zato se še enkrat v imenu Petre Gačnik Božič, Branka Rožmana in ZKO Novo mesto vljudno opravičujemo. ZKO Novo mesto Zaničevanje za začetek Dol. list št. 34, 22. avgusta Te dni mineva ravno leto dni od izjave predsednika republike Milana Kučana, ki je v intervjuju za poljski časnik Gazeta Wyborcza na vprašanje, ali nameravat ponovno kandidirati za predsednika republike, dejal, da ne, razen, če bi “skrajna nacionalistična, celo fašistično usmerjena desnica postala tako močna, da bi to ogrozilo normalen razvoj demokracije v Sloveniji.” Ta izjava je bila zelena luč za številne, sistemu kontinuitete z nekdanjim komunističnim režimom naklonjene pisce in medije. Usul se je plaz člankov o nevarnosti fašizma in mnogi “analitiki" političnega dogajanja so v Janezu Janši kar preko noči odkrili znake nevarnega fašista in njegovo politiko ter stranko označili za fašistično. Uvodnik g. Marjana Legana sodi v ta krog. Glavna težava slovenske demokracije po njegovem ni kriza pravne države in kršenje ustave ter zakonov, marveč domnevni fašizem. Za g. Legana ni sporno to, da najvišji zakonodajni organ v državi ne spoštuje v ustavi zapisane pravice slovenskih državljank in državljanov, da na referendumu izrazijo svojo voljo o neki zadevi. Ne moti ga, da poslanska večina presoja ustavnost odločbe ustavnega sodišča, kar je ob dejstvu, da je ustavno sodišče najvišji varuh ustave v državi, paradoks brez primere. Ne moti ga tudi, ko ista skupina poslancev z odlokom vzame ljudem temeljno politično pravico in neposredno odločanje. Moti pa ga, ko Janez Janša takšne poslance označi za skorumpirane, kot da so s tem, ko so bili izvoljeni postali nedotakljivi in je njihova glavna naloga zgolj skrb za lastne interese. Ker g. Leganu kot argument za njegove trditve med drugim služijo tudi citati Adolfa Hitlerja, naj ga spomnimo, da se je fašizem pravzprav rodil v političnem sistemu, ki zaradi neodgovornih poslancev ni zbral dovolj moči in politične volje, da bi s spremembo volilnega sistema preprečil pohod fašizma na oblast. Poslanci nemškega parlamenta so bili namreč izvoljeni po proporcionalnem volilnem sistemu močno podobnem temu, ki trenutno velja v Sloveniji. O slovenski brezposelnosti, ki je med najvišjimi v Evropi, padajočih trendih v gospodarstvu, o lastninjenu, ki je nedvomno največji rop v zgodovini slovenskega naroda, propadajočih podjetjih in delavcih na cesti, brezpespek-tivnosti, s katero se soočajo mladi - o tem pa uvodnik g. Legana molči. NIKA DOLINAR Tiskovna predstavnica SDS V opomin drugim Kako smo ostali brez zadnjega osebnega dohodka in brez plačanih nadur Pozor in v opomin vsem tistim, ki so trenutno zaposleni ali pa se še mislijo zaposliti v gostilni Fabio v Žabji vasi! Tam ima gostilničarka Mira Antončič navado, da ko ji delavci odpovedo delovno razmerje in honorarno delo (odpoved dajo pač zaradi nje), še nadalje delajo nadure, če je to potrebno, da v tem času ona ne ostane brez delovne sile. Za delo in prijaznost pa se namesto plačila z njimi spre in jim pove, da zanje plače ni. Bivši delavci gostilne Fabio (podpisi v uredništvu) H Korenovim na žlinkrofe Na Turistični kmetiji Koren v Dolgi vasi v Žužemberku je po novem na voljo tudi 12 ležišč DOLGA VAS - Nekaj sto metrov pod žužemberškimi slapovi, kjer se Krka upehana razlije med zelene travnike, stoji Turistična kmetija Koren. Ta čudovit kraj pod žužember-škim gradom že šesto leto privablja goste od vsepovsod. Pri Korenovih se ukvarjajo z izlet-Del 1 niškim turizmom. Del hiše so preuredili v jedilnico, ki lahko pogosti 45 izletnikov, ki se na svoji poti ustavljajo tu. Ker obiskovalec na kmetih pričakuje domačo hrano, jim Jpžica Koren, ki vodi kmetijo, vedno postavi na mizo značilne domače dobrote: cmoke, štruklje, žgance s kislim zeljem, sezonske zavitke, prekajene postrvi, spečejo pa tudi pujska ali ovčko. Po receptu svoje mame naredi tudi odlične žlinkrofe. Za večje skupine Jožica s svojo hčerko, ki se ukvarja s predelavo mleka, pripravi raznovrstne skutine namaze z dodatkom jagod, malin, borovnic ali različnih zelišč. Za domače dobrote sta s hčerko s Ptuja prinesli že več priznanj; tako za krompirjev kruh, kmečko skuto, zeliščno skuto in liptovski sir. Posebno priznanje sta dobili tudi za pestro ponudbo in prijaznost. “Slovenci ne znamo ponuditi in prodati tisto, kar imamo. V sosednji Avstriji je več kmetij v vasi, ki mestnemu človeku ponudijo kos kruha in streho nad glavo, s tem pa še nekaj zaslužijo,” pripoveduje Jožica Koren, ki kakega velikega zaslužka v letošnji deževni sezoni prav gotovo ne bo imela. Pred-Iai........................ lansko pasje poletje pa je ob urejenem kopališču kar trlo gostov. Jožica Koren Korenova kmetija je odprta vse leto. Ljubitelji narave, miru in domačih dobrot, enodnevni izletniki, so najpogostejši obiskovalci. Najlepše je na kmetiji v poletnih mesecih, ko se gostje lahko kopajo v Krki, se po njej prevažajo s kajaki in raftom, ribarijo, nabirajo gobe, igrajo namizni tenis, urejene so tudi sprehajalne steze, lov na divjad, v hlevu pa je na voljo tudi kobila za ježo. Največ obiskovalcev pogostijo ob vikendih, zdaj, ko so novo bivalno hišo preuredili v turistične namene, pa jih bodo gotovo še več. Na voljo je 12 ležišč v dvo- in enoposteljnih sobah. Čez zimo bodo uredili še apartma, radi pa bi kupili tudi gorska kolesa, saj je povpraševanje po rekreaciji zelo veliko. D. ŽAGAR Ko gre pes na dopust Pasji “hotel” v Loški vasi sprejme več kot 15 psov LOŠKA VAS - Pred odhodom na morje mnogi lastniki psov in mačk zaupajo svoje ljubljence sosedom ali prijateljem. Če pa razumevajočih sosedov ni, so ugodna rešitev pasji “hoteli”, ki so iz leta v leto bolj zasedeni. Bradačevi iz Loške vasi pri Dolenjskih Toplicah so veliki ljubitelji psov in drugih domačih živali. Že od nekdaj je bilo pri hiši več psov in tako se je pred petimi leti porodila ideja, da bi osnovali oskrbo tudi tistih psov, ki jih lastniki nimajo kam dati v varstvo, ko se odpravijo na dopust. Tako so tudi psi iz tega konca dobili svoje pasje pribežališče, kamor se lahko “odpravijo na dopust” in ob dobri negi in hrani počakajo na vrnitev gospodarja. Pri Bradačevih “letujejo” ps z vse Dolenjske, celo iz Ivančni psi :njske, celo iz Ivančne Gorice in Krškega. “Hotel”, ki je odprt vse leto, je najbolj zaseden med zimskimi in poletnimi počitnicami ter ob praznikih. Dobro je, če lastniki vnaprej poskrbijo za rezervacijo, saj je povpraševanje veliko. Prostora je približno za 15 psov, če je potrebno, pa jih lahko sprejmejo tudi več. Psom je na voljo več pesjakov ter velik ograjen prostor, kjer se večkrat na dan sprehodijo. V pesjaku jih ob povratku vedno čaka sveža voda, počiščen pesjak in skleda kakovostne hrane. Veliko lastnikov prinese v začasni dom psičkovo odejico ali predmet, ki ga žival pozna in jo bo pomirjal. Na ta način živalim olajšajo ločitev od lastnika. Bradačevi delo z veseljem opravljajo, pa čeprav s tem ni zaslužka. V pesjakih imajo več svojih nemških ovčarjev, izšolane za varovanje oseb in premoženja ter reševanje, ki se ponašajo z zelo dobrimi uvrstitvami na tekmovanjih službenih psov v državnem in evropskem merilu. Samo oskrba enega znese 30 tisočakov na mesec. Poleg varstva in oskrbe opravljajo tudi šolanje, vzrejo, nakup in proda-Nudiio tudi m jo psov. Nudijo tudi nasvete in ostalo strokovno pompč. D. ŽAGAR PRED PASJIM ■HOTELOM" nikom. Bradačevi nemški ovčarji z oskrb- Za pet kovačev slovenščine, please! Nočem moralizirati, rad bi le, da bi se kdo nad vsem tem vsaj malo zamislil Po petkovem koncertu v Por-tovalu je imel najbrž marsikdo dovolj razlogov za zadovoljstvo. Nekateri izmed glasbenikov so se veselili verjetno ne ravno zelo priložnosti za pravi na- pogoste priložnosti za pravi nastop pred bolj ali manj dobrohotno razpoloženo publiko, drugi so uživali v samozadovoljno nekritičnem prepričanju o novi potrditvi svojega večnega lokalnega zvezdništva, spet tretji so si lahko če- pa so imeli dovolj še bolj nedolžne zabave vsaj z domiselno humornimi imeni nastopajočih skupin. O slišani glasbi si sodb ne upam deliti. Vsake oči imajo svojega malarja, pa tudi v vsaka ušesa ne paše isto mašilo. V zvezi s tem naj bo dovolj, da izrazim zgolj ,lokal-patriotično’ željo, da bi vsaj komu od nastopajočih zares uspelo uresničiti vsaj del visokoletečih načrtov. stitali za zares prepričljivo oprav-1 bržčas sta bila dob- ljen nastop. Inl re volje tudi organizator in njegova policijska pomoč, saj je del nenastopajočih glasbenih zanesenjakov presežek svojih mladih moči pohlevno sprostil le skozi sicer neokusno in bedasto poskakovanje ter miroljubno predodr-no prerivanje, ostali obiskovalci A če nad petkovim muziciranjem dobronameren poslušalec ne more imeti resnejših pripomb, so najmlajši nastopajoči vendarle uspeli dregniti v staro in žal pre-mnogokrat na novo odprto rano slovenske zabavne muzike! Človeka včasih prevzame občutek, da za nekatere slovenščina Prizor direktorja ni ganil Matura na Srednji šoli v Črnomlju zelo uspešna, počitnice pa je zmotila poplava v športni dvorani 3. avgusta zvečer se je nad Črnomljem razdivjalo hudo neurje s točo in ni se zgodilo prvič, da je bila športna dvorana v višini 8 cm poplavljena z odpadno vodo iz kanalizacije, saj je umazanija bruhala skozi sifone in straniščne školjke v garderobah. Nudil se je naravnost grozovit prizor, ki pa gospoda direktorja črnomaljske komunale ni toliko ganil, da bi bil pripravljen resneje priskočiti na pomoč. Klicu na pomoč so sc prijazno odzvali gasilci, ki so koristno uporabili novo opremo in šele po petih urah uspeli izčrpati vso vodo. Ob enaki nesreči nekaj let nazaj je šola zahtevala pregled izvedbe kanalizacije, vendar so strokovnjaki na koncu ugotovili, da je vse v mejah normale in nam svetovali, naj pridno praznimo greznico. Ob takih primerih tudi to ne pomaga; pomagala bi le ustrezna ureditev kanalizacije v Loki, ki je poddimenzionirana za tako veliko naselje. Vsaka poplava v športni dvorani zapusti pravo razdejanje, ker umazanija prodre v vse kotičke, zidovi so prepojeni z vodo, zato odpada omet, uničene so vse blazine, vratna krila, zaščitne obloge, pohištvo in pod v kabinetih učiteljev. Kaj bi šele bilo, če bi bil v BILO JE PRED STO LETI Mesto brez vode Izbral Miloš Likar Že mnoga leta si prizadeva Novo mesto pridobiti vodovod z dobro pitno vodo. Pregledovali in zasledovali so vodne vire strokovnjaki za studence, a vse je bilo brez vidnega uspeha. Slednjič smo le uspeli na pomoč poklicati deželnega inženirja gospoda Vladimirja IIraškega, ki je strokovnjak za vodne zadeve. Ta je začel že delati poročilo in načrt. Skrb za zdravo pitno vodo v Novem mestu in okolici je silno imenitne važnosti. Pomankanje dobre pitne vode je zakrivilo, da je razcvet mesta v marsičem zaostal in bo tudi še v prihod ne, ako se v kratkem temu v okom ne pride. Da se pa to ni že prej zgodilo, se nikakor ne sme občinskemu zastopu očitati; krivda je le v tem, ker so tukaj nenavadno neugodne razmere v naravi in je nemogoče rešiti stvar brez neprimerno velikih stroškov in temeljitega strokovnjaškega razmot-rivanja. Pred nekako štiridesetimi leti si je mesto s tem pomagalo, da je dalo napraviti pri mestnem mlinu pri jezu pum-po, ki žene vodo na glavni trg v vodnjak. Ta voda pa ima v sebi polno nesnage in bi se jo moralo za pijačo in kuho sploh prepovedati. Po mnogih skušnjah se je pokazalo, da potrebuje prebivalec na dan okoli sto litrov vode. Tako bodo znašale skupne potrebščine na dan 400.000 litrov, to je poprečno 4,6 litra v jedni sekundi. Dolenjske novice IS96 dvorani ustrezen pod in ne pula-stik, ki bo v nekaj letih dotrajal? Srednja šola je torej med počitnicami doživela dva pomembna dogodka, od teh je bil vsaj eden razveseljiv. To je bila razglasitev rezultatov mature, ki so presegli pričakovanja učiteljev. Maturo je uspešno opravilo 93 odst. od neuspešnih pa imajo 3 dijaki po en popravni izpit, 1 pa popravlja dva, padel ni nihče. Le 5 dijakov je zbralo od 10 do 12 točk, 22 jih ima od 13 do 17 točk, 16 od 18 do 22 in 9 od 23 do 29 točk. Med tista 2,06 odst., ki so dosegli 30 do 34 točk, se letos ni uvrstil nihče, vendar to ne zmanjšuje splošnega uspeha. Povprečna ocena pri materinščini je malo nad republiškim poprečjem, enako pri matematiki, pri angleškem jeziku na osnovni ravni pa visoko odstopa navzgor. Ti rezultati končno potrjujejo, da ni več elitnih in podeželskih šol. Predvsem pa smo veseli teh rezultatov zaradi dejstva, da se na našo gimnazijo vpisujejo tudi učenci z zelo povprečnimi rezultati v osnovni šoli, saj smo doslej le dvakrat omejili vpis. Ravnateljica: prof. GABRIJELA VIDIC MEHELČIČ Po petih letih evforije konec, ostale le obljube Črnopotočani ob zaupanje DRAGA, ČRNI POTOK - O problemih te vasi je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Stare težave so se še povečale, ko je tik pred vasjo po rečici Cabranki stekla državna meja in so, takrat še v občini Kočevje, začeli načrtovati cesto, ki bi naselje povezala s Slovenijo po slovenskem ozemlju. Žal je navdušenja po petih letih konec, saj so-ostale le obljube, Zgodb in zgodbic, ki se dogajajo tem ljudem, je veliko. Naj opišemo le eno, ki je za nekatere življenjskega pomena, to pa je prodaja lesa. Socialne stiske silijo ljudi, da pač posegajo v gozdove. Lesa pa ne morejo spravili s tega območja drugače, kot da gredo preko hrvaške meje. Zatakne se že na bližnjem mejnem meddržavnem prehodu na Podplani-ni, ki takšne tovore ne sme spuščati, enako pa se godi vaščanom Podplanine in Pungerta, kjer je državna cesta v dolžini kakih 5 km zaprta za tovorni promet do vasi Trava. Kam torej z lesom, se sprašujejo ti ljudje, še zlasti vaščani Črnega Potoka. Prodaja na Hrvaško ni mogoča, v notranjost Slovenije pa ni ceste. Ti prebivalci sicer razumejo, da bi bila cesta velik strošek za državo in morda iz ekonomskega vidika neutemeljena. Saj bi obe cesti, iz Črnega Potoka in del republiške, pomenili že kar podvig v strmem in plazovitem terenu. A kljub temu menijo, da se vsi do njih obnašajo skrajno ignorantsko, medtem ko sosedje, recimo na reki Čabranki, počno, kar se jim zahoče. Njim pa oblast uradno onemogoča človeku dostojno preživetje. A. KOŠMERL kljub svoji častitljivi starosti in junaški trdoživosti ni dovolj zrela za zabaviščne odrske deske! Pa mi tukaj sploh ne gre za besedila tujih popevk. Original je pač, zlasti če je zapakiran v strogo muzič-no formo, vse prej kot lahko uspešno ponašiti. Preživeli bomo tudi poskuse nekaterih, da bi svoje lastne misli oblekli v zven tujih besed - saj bi nam sicer utegnil še kdo očitati, da je znal tudi kak Beckett svojo materinščino zamenjati za drug jezik pa da je tudi sam Prešeren napisal marsikatero tudi po nemško. Če se komu zdi, da bo z angleščino bolj “zažgal” kot z besedo, s kakršno ga je nekoč mama prvič poslala po kruh, mu to velikodušno spreglejmo. Sila neprijetno pa je, ko prične ta manira uhajati iz glasbenih meja! Prepričan sem, da so že tudi vrli mladi dolenjski muzikantje na kakšnem od slovenskih koncertov naokoli potikajočih se tujih glasbenih zvezd zaznali tisto prijetno, čeprav samo po sebi resda neumno, toploto v ušesih in okoli srca, ko se je takšen nedosežni zvezdnik potrudil in po aplavzu nerodno izdavil: “Hvala!" Po naše, seveda! % Kaj pa ti na koncertu sredi Novega mesta stori nadebudni dolenjski mladec, ko se sam dokoplje do mikrofona in mu občinstvo vzpodbudno zaploska?! Ja, seveda sc zahvali, ampak - po angleško! Zakaj bi po domače, če pa znamo tudi nekaj tujega jezika! Ne, saj ne mislim moralizirati: vse, kar bi zapisal, smo že neštetokrat slišali. Verjamem tudi, da je do omenjenih grehov na petkovi prireditvi prišlo bolj zaradi (še) neosveščene malomarnosti kot zaradi zavestne jezikovne ignorance. Hotel sem jih le priklicati v spomin, da bi se morda ob njih kdo od mladih glasbenikov malce zamislil. Pa ne le muzikantje, svoj odnos do slovenščine in slovenstva bi moral kdaj pa kdaj premisliti tudi še kdo drug. ANDREJ ŠURLA Dolnja Težka Voda APLAVZ NI OBVEZEN Smo pač podežebni Mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad v Metliki so v polnem razmahu. Predstave so dobro obiskane, razen... Ja, razen takrat, ko se pojavijo na odru izvajalci resne glasbe. Med gostovanjem Godalnega orkestra Glasbene mladine Slovenije Dolenjske Toplice 96 je bilo na grajskem dvorišču reci in piši, dvajset gledalcev. Malce manj kot na odru nastopajočih. Prejšnji vSičer, ko so na tem istem odru “hrople" legendarne POPolnočne kočije, pa so organizatorji prodali preko tristo vstopnic. Če pričakujete, da se bom razpisalo “nevzgojenem in poneumljenem občinstvom, se globoko motite. Besedi tudi ne bom izgubljal okrog skomer-cializiranega in poamerikani-ziranega časa, ko smo že tako podivjani, da se nočemo poglobiti vase, da nam je “visoka " umetnost tuja, da smo pač podeželani, ki ne sežemo dlje kot do kranjske klobase in frajtonarice. Stvari bom poenostavil do enostavnega. Poletje je čas, pravšen za oddih in lahkotnost. Za razkazova- nje golih in manj golih teles. "P Ce že je v takšnem vzdušju komu do resne glasbe, naj si jo poišče: na CD, v glasbeno razvitem in osveščenem središču, po radiu, televiziji, kje drugje. Grajska dvorišča (manjše občine, ki nimajo za kulturo niti toliko cvenka, da bi zadostile normativom glede števila knjig na število prebivalstva) si gostovanj, na katerih lahko povezovalec programa pozdravi vsakega posameznega gledalca po imenu in priimku, pač ne morejo privoščiti. In to še posebno, če vemo, da je izvedba celotnega projekta odvisna tudi od števila prodanih vstopnic. Visoka umetnost gor ali dol, to so dejsfra, ki izničijo vsako filozofijo, pa če nam je prav ali ne. TONI GA ŠPERIČ VRNILI SO SE S POLJSKE - Plesalci folklorne skupine KUD Ot0f Župančič iz Artič so se v ponedeljek skupaj s skupino ljudskih pevcev d domačega kraja in godčevskim triom vrnili z desetdnevnega mednarof' nega folklornega festivala gorskih dežel r Zakopanem na Poljskem. S p‘l' si in običaji ob ličkanju koruze so se izvirno in uspešno predstavili na tek movalnem delu festivala, poleg tega pa so z napornim programom sod1 lovali r pouličnih povorkah in predstavah ter na različnih koncertih P1 turistični pokrajini na jugu Poljske. Ob vrnitvi v Artiče so jim domačitj1 pripravili prisrčen sprejem, na katerem jih je pozdravil tudi tajnik občin*P zveze kulturnih organizacij Franc Kette. Artiškim kulturnikom se je z thf dnevnim obiskom na Poljskem pridružil tudi brežiški župan Jože Avšič, P se je s tamkajšnjimi lokalnimi in pokrajinskimi oblastmi pogovarjaD izkušnjah pri lokalni samoupravi ter o možnostih sodelovanja. (Foto: * D. G.) Zadruga RESA z.o.o. po sklepu upravnega odbora razpisuje prosta dela in naloge: VODJE GRADBENE OPERATIVE Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: - diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir arhitekture, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju komercialno tehničnih del ali gradbene operative. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati morajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogoje? in opisom dosedanjih del poslati v roku 15 dni od dneva objave? javnih glasilih na naslov: RESA z.o.o. Krško, CKŽ 67 8270 Krško Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v roku 10 dni p° poteku roka za oddajo prijav. 1 MODNI KOTIČEK Zagorela polt Brezskrbno kopanje v morju, sončenje na vročem poletnem soncu in lepa, zagorela koža so sanje vsakega dopustnika. Zal pa je danes prevelika izpostavljenost soncu lahko usodna ne le za našo lepoto, temveč tudi za zdravje. Modni strokovnjaki že nekaj sezon zapored prisegajo na bledico. In kljub vse pogostejšim primerom kožnega raka ter številnim opozorilom o nevarnostih sončenja se ljudje z morja vračajo “lepo” zagoreli. Če se na dopust šele odpravljate, ne bo odveč nekaj nasvetov za varno sončenje. (1) Zaščitno kremo, mleko ali olje nanesite na kožo vsaj trideset minut pred sončenjem. (2) Bodite pozorni, iz kakšnih materialov so stkana vaša oblačila. Temne, gosto tkane obleke vaj lahko zaščitijo pred soncem, medtem ko lahka, platnena oblačila prepuščajo sončne žarke. (3) Ne pozabite, da v senci niste popolnoma varni, saj se ultravijolična svetloba odbija od tal in od vode. (4) Nekatera zdravila povečajo občutljivost za vplive sonca. Posvetujte se s svojim zdravnikom in se oskrbite s sredstvi, ki lajšajo opekline. (5) Ne pozabite si zaščititi oči. Ne varčujte denarja pri nakupu sončnih očal, ki vas bodo učinkovito varovala. (6) Otroci naj nosijo pokrivala, majice, sončna očala. Namažite jih z netopljivo kremo visokega faktorja in popijejo naj veliko tekočine, da ne dehidrirajo. Dobro je vedeti, da je sonce najbolj nevarno, ko so sence kratke in temne, ko je nebo Izrazito modro in tudi kadar se skriva za oblaki, ki lahko Prepuščajo tudi do šestdeset odstotkov nevarnih žarkov. Varno dopustnikovanje! JERCA LEGAN Nerezine spet take kot nekoč? Počitnice na “slovenskem” otoku hrvaške obale - Ali so Slovenci nostalgični? NEREZINE - Številni slovenski državljani so počitnice preživeli, ali pa jih še bodo, ob hrvaški obali. Javnomnenjska raziskava, ki so jo pred kratkim opravili v Turistični zvezi Slovenije, je pokazala, da so Slovenci zainteresirani za oddih v sosednji državi, ker preprosto obstaja nekakšna nostalgija po starih časih brezbrižnega počitnikovanja na Jadranski obali; slovenska podjetja in tudi državljani pa so še vedno lastniki številnih počitniških zmogljivosti in zasebnih hiš oziroma stanovanj. Počitniška skupnost Krško, ki v svoji sestavi združuje 105 podjetij, je pred 20. leti v Bučanju pri Nerezinah na otoku Cresu na 17 hektarjih grmičevja zgradila sodobno naselje, v katerem je 417 objektov. Tretjina počitniških hišic je v lasti podjetij iz krške občine in Posavja, manj kot tretjina iz dolenjske regije, ostale so od drugih podjetij iz Slovenije. V lepo urejenem naselju, nekakšnem slovenskem otoku na hrvaški obali, se je letošnji obisk po petih letih močno zvišal. V začetku avgusta so imeli več kot 1.800 nočitev na dan, kar je več od zmogljivosti (1.600 enot). Gostje se torej počasi, a zanesljvo vračajo. “Leta 1992, ko je bilo stanje v vseh pogledih nejasno tudi glede lastnine objektov, smo imeli od 25. aprila pa do oktobra 80.000 nočitev, kar je polovica najboljše sezone pred vojno. To leto ni bilo slabo. Za turiste je bilo prej dobro, saj so imeli dovolj prostora, mir in počitnice brez prizvoka velike turisitčne industrije, je po- vedal Mirko Štajner, direktor Počitniške skupnosti Krško. Do konca julija so imeli 72.000 nočitev, kar je za 70 odstokov več kot lani. Tako se bližajo rekordnemu obisku iz leta 1989, ko je bilo pri njih 140.000 gostov. Cene določajo lastniki v skladu s svojo poslovno politko. Skupnost je organizirana po potrebah komercialnega turizma, vendar poslujejo kot počitniški dom. Poleg čiste obale in primerne infrastrukture, za počutje skrbi 17 delavcev, je organizirano zanimivo kulturno zabavno življenje. Ali seje v prihodnje bati, da ta prelep kotiček hrvaške obale, na katerem je sicer največ Slovencev, ne bo več dostopen slovenskim gostom? “Takšno razmišljanje je špekulativno, vprašanje pa politično,” Mirko Štajner PRIJETNE POČTINICE - V domu Društva prijateljev mladine Krško i> Bučanju na otoku Cresu poteka druga zdravstvena kolonija. Vpr\’i izmeni je bilo 110, v drugi pa 56 otrok iz krške občine. Otroci z zdravstvenimi težavami se učijo plavati, ukvarjajo se z različnimi športnimi aktivnostmi, prirejajo kulturne prireditve, obiskali so nekatere pomembne kraje, se vozili z ladjo... Denar za kolonijo so zagotovili starši sami, pri nekaterih pa je pomagal Zavod za zdravstveno varstvo, ki je prispeval polovico denarja. Na fotografiji: Po napornem dopoldnevu so se uačenci zbrali ob kosilu. (Foto: M. Gla*onjič) Začarano stanovanje št. 74 ^jko Šajnovič, dolgoletni iskalec pravic Romov in reševalec svoje stanovanjske problematike, odgovarja Miranu Riflju, ki ima v občini na skrbi gradnjo romskih objektov O Rajku Šajnoviču, bivšem ^edsedniku dolenjskega rom-*ega društva Rom, pesniku in rMivnem borcu za zaščito pravic bOmov, smo že veliko pisali, ^jub temu Šajnovič še danes piše Pr?testna pisma in trka na vrata Pristojnih, njegova stanovanjska Problematika pa se kot zakleto Ri v začaranem krogu in nima eene začetka ne konca. : Eni pravijo, da ima preoster ivZ?^, orogi. da sitnari po časo-P'sih, tretji pa, da je edini, ki piše esnico o Romih. Sam pravi o poi, da v ciganskem življenju l[ha sreče: “Se vedno sem Ro-?°ro čororo - reven cigan.” Saj-Ovič se je prejšnji teden spet -glasil v uredništvu in v svojem, strani dolgem, pismu opisal ^ojo “umazano in prekleto sta- Motor 2,5 L Cena: 41.738 DEM * Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 45.237 DEM CHRYSLER LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6% Pooblaščeni prodajalec: BABIČ EVALD s.p. Tovarniška 7, 8270 Krško tel. 0608/ 21 307, faks 0608/ 21 307 t: JJ JJ ’ 00 oj i? y o c/3 to Oh *-> l ! Industrija in rudniki nekovin KREMEN NOVO MESTO, p o. Rozmanova 9, 8000 Novo mesto podaljšuje javni poziv upravičencem do interne razdelitve in notranjega odkupa delnic podjetja. Javni poziv je bil prvič objavljen v časopisu Dolenjski list in v Uradnem listu RS, št. 20/96 z dne 12.4.1996. Javni poziv za predložitev lastninskih certifikatov, potrdil in gotovine za vpis delnic interne razdelitve in notranjega odkupa se podaljša do 31.10.1996. Vse dodatne informacije dobite na sedežu podjetja po telefonu 068/322-315. TENISKI CENTER 0T0CEC TENIŠKI TURNIR MEŠANIH DVOJIC - Teniški center Otočec bo v nedeljo, 1. septembra, na svojih igriščih na Otočcu pripravil turnir mešanih dvojic. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri, prijavite pa se lahko po telefonu (068) 322 607 ali pa uro pred začetkom turnirja. Prijavnina znaša 1.500 tolarjev in vključuje tudi topli obrok. 12 SNEGOLOVE ZA VAŠO STREHO IZDELUJEMO IN MONTIRAMO KOVINSKA GALANTERIJA Šmajdek Bojan, s.p. Stranska vas 33 Tel. 068/79-509 ŠKRATI NA KROFIČKO NOVO MESTO - Idejni oče gorjanskih škratov Robert Rudman bo izpolnil svojo obljubo in pripravlja izlet namenjen samo škratom, ki bodo v nedeljo, 8. septembra, gorjanske košenice zamenjali za strmejše poti Savinjskih Alp. Povzpeli se bodo na 2083 m visoko Krofičko (Grofičko). Izlet bo vsakega udeleženca stal tisoč tolarjev, prijave pa zbira Robert Rudman sam po telefonu (068) 25-835, ali pa na srečanju planincev na Gorjancih. V soboto, 31. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Kristanova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do t6. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. uie: pekarna Matka Žužemberk, prodajalna Glavni tig od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ute: Mercator Dolenjska, Samopostrežba od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21 ure: trgovina Prima V nedeljo, 1. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni Irg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Pagovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel. PC Ločna, Nakupovalni center od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do It. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Straža: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Market • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do tl. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima begrad.. gradbeništvo • trgovina • inženiring 8340 Črnomelj, Zadružna cesta 14 vam nudi „ NAKUP STANOVANJ V ČRNOMLJU obstoječi adaptirani stanovanjski blok na Grajski 3 in 5 ENOSOBNA, DVOSOBNA IN TROSOBNA STANOVANJA • Centralno ogrevanje na plin • Vseljivo do konca leta 1996 Informacije: tel.: 068/52-255, 52-217 ri< Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p. o. vabi k vpisu v jesenske TEČAJE TUJIH JEZIKOV * Splošni in poslovni tečaji za odrasle * Tečaji za otroke in mladino Prijave in informacije RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341 I PIAVA LAGUNA I HOTELI - APARTMAJI - KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLA VE LAGUNE NISO DRAGE! OD 24.VI1I. OZ. 31.VIII.1996 PA SO ŠE CENEJŠE! CENE POLPENZIONA V NEKATERIH OBJEKTIH B KATEGORIJE: od 24.VIII. dalje od 31.VII1. dalje Paviljoni Bellevue 33 DEM 28 DEM Hotel TVirist 38 DEM 33 DEM Hotela Delfin in Albatros 41 DEM 37 DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! 11 I 1 DNEVNI NAJEM APARTMAJEV: od 24.VHI. dalje od 31.VIII. dalje 49 DEM 39 DEM 55 DEM 46 DEM 79 DEM 51 DEM 95 DEM 72 DEM Citadela (2 osebi) Bellevue (3 osebe) Astra (4 osebe) Vile Špadiči (6 oseb) NOVO V 1996. LETU! • BAZENI V KAMPIH: ULIKA (naturist), ZELENA LAGUNA IN BIJELA UVALA! • NIŽJE CENE PIJAČ IN A LA CARTE HRANE! • OBNOVLJENI HOTEL ZORNA! IN FORMA CIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: PLAVA LAGUNA, POREČ Tel.: 00385/52/410-101, 410-202 Fax: 451-044 l)2^j — odkupimo delnice PETROLA, KRKE in PIVOVARNE LAŠKO — trgujemo z delnicami TERM ČATEŽA, LISCE, MERCATORJA, KOLINSKE, PINUSA in SLOVENIJALESA na Ljubljanski borzi INTARA. PRAVA IZBIRA Telefon: (061) 137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061) 173-44-80 AVTO KLINIKA, d.o.o. Novo mesto, Foersterjeva 10 •n* 068/ 323-035 Uradni zastopnik za športno opremo JWEX (vzmeti in zračni filtri) r & JOMDC SPORTfllJ&t / CLEANING KIT I s. Poohlaietr. /**topniW i* tvttovanj«, mont*»o m *»rvi* mobitel. ŠMARJE 13, SS310 ŠENTJERNEJ Ul.: 06M1-11«, ta: OM/Š1-I1S P.E. Novo m«»to Ljubljanska 27 -BTC tal 068/323-000 V VIZIJI smo se odločili, da omogočimo vpis certifikatov in njihovih ostankov do izteka roka njihove veljavnosti. Od 1. avgusta lahko vložite certifikat v pooblaščeno investicijsko družbo DPB VIZIJA1, d.d., na naslednjih vpisnih mestih: • sedežu Zavarovalnice TIUA, d.d., Seidlova cesta 5, Novo mesto • predstavništvih TILIE v Kočevju, Kopru, Kranju, Črnomlju, Ljubljani, Metliki, Trebnjem in Sevnici • poslovalnicah TILIE v Tržiču, Škotji Loki, Radovljici in Šmarju pri Jelšah • na sedežu VIZIJE, Novi trg 5, Novo mesto • Dolenjskemu listu, Glavni trg 24, Novo mesto • Studiu D, Seidlova cesta 29, Novo mesto • vseh PE PTT Novo mesto in pošti Kočevje Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 8000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. »misije v DPB Vizijol, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizijel, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. V SPOMIN FRANCIJU DRNOVŠKU iz Trebnjega Mineva peto leto, odkar nas je zapustil, spomini pa so ostali živi in sveži. Vsi njegovi ZAHVALA Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo ponovno umrli z nami in v nas. (T. Pavček) V 91 iletu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta TEREZIJA ŽELJKO roj. Grlica s Kuzarjevega Kala 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom, govornikom za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za * lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama VIKTORIJA KRALJ iz Dol. Medvedjega sela 5 Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in v dobre namene. Posebna zahvala g. kaplanu za obred, g. Majerju za besede slovesa in vokalnemu kvartetu Stična. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 87.letu starosti je tiho zaspala naša draga mama, stara mama in teta NEŽA MATOH iz Biške vasi pri Mirni Peči Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje, pokojni mami darovali cvetje, sveče, sv. maše in jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala zdravniškemu osebju bolnišnice Novo mesto, pogrebnemu zavodu Novak, g. župniku za svečano opravljen obred, cerkvenemu zboru za sodelovanje in zapete žalostinke, govorniku in Društvu upokojencev za udeležbo v sprevodu. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Sava, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Radenska, Luka Koper, Petrol, Helios, Cestno podjetje Celje. RAZVOJNA DRUŽBA, Tomšičeva 3, Ljubljana. Tel.: 125-10-14, 125-70-56. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO, d.o.o, Krško, CKŽ, tel.: 0608/21-522, MIRNA: Promles, tel.: 068/49-235. ČRNOMELJ: Štrucl, tel.: 068/51-523, NOVO MESTO: d.i. MARKETING, tel.: 068/28-694,341-522 ZAHVALA 18. avgusta smo se poslovili od naše drage mame, stare mame, prababice in praprababice ANE STARIHA roj. Weiss Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje ter poklonjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem in trobentaču. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 85.letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, stric in tast LUDVIK KREVS z Vel. Kala 11 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala PGD Mirna Peč, SZ, delavcem servisa Krevs, pogrebnemu zavodu Novak, obema govornikoma ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse življenje si garal, vi? za dom, družino dal. Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu starosti po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in sin SLAVKO PRHNE iz Cerpvega loga 12 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Lužarjevim in Zupančičevim, g. Vivodincu, vsem gasilcem, govorniku g. Jakšetu za ganljive besede, delavcem tovarne pohištva Podgorje ter g. župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marija, sin Robi, mama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete ROZALIJE TOMAŽIN roj. Starc iz Dol. Impolj - Studenec pri Sevnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, pokojno pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu, g. župniku z Vel. Trna za opravljen obred, g. Tončku Starcu pa za sodelovanje pri obredu. Hvala tudi Pogrebnim storitvam Oklešen in Damjanu za zaigrano Tišino. Žalujoči: hči Anica, sin Lojze, hči Tilka z družino in sin Tone z družino ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LEOPOLD VODNIK iz Gor. Podboršta 17 pri Mirni Peči ZAHVALA V 70. letu starosti je nehalo biti srce naše ANTONIJE VUKŠINIČ iz Želebeja pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala tudi podjetjema Akripol in Vezan les za venca in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo družini Rozman, šmihel-skim pevcem za zapete pesmi in g. župniku za molitve na domu in lepo opravljen obred. Vsi njegovi Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, kolektivom Komet Metlika, Beti Metlika in IMP Ljubljana za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta iflK ANA KIRM s Sela pri Mirni ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata IVO KOLOVRAT iz Krmelja 30 a Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem za zadnje slovo, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvalo smo dolžni osebju zdr. postaje Mirna, g. dekanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, 8®:.^°8arjeviza poslovilne besede, g. Ambrožu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali, jo spremili na zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje in nam kakorkoli pomagali. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Še posebna hvala GD Krmelj in ostalim gasilskim društvom, predstavnikom ribičev in Rdečega križa, g. Osovnikarju in g. Močniku za besede slovesa, pevcem in g. Francu Kosu za pomoč in organizacijo pogreba ter vsem, ki ste dragega moža in očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Žalujoči: žena Majda, sinovi Zdenko in Ivan z družinama TA TEDilM tedenski koledar 1 A r\ r ] p A - TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM D A l) \J U UWU A - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - PREKLICI - ČESTITKE - ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE Četrtek, 29. avgusta - Janez Petek, 30. avgusta - Rozalija Sobota, 31. avgusta - Rajko Nedelja, 1. septembra - Tilen Ponedeljek, 2. septembra - Štefan Torek, 3. septembra - Dora Sreda, 4. septembra - /alka LUNINE MENE 4. septembra ob 21.06 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 29.8. do 1.9. (ob 19. in 21. uri) ter 2.9. (ob 21. uri) akcijski film Eraser. 4.9. (ob 21. uri) akcijski film Barb Wire. ČRNOMELJ: 30.8. (ob 20. uri) Koncert MPZ. 31.9. (ob 20. uri) film Mesečina in Valentinovo. 1.9. (ob 18. in 20. uri) ljubezenska komedija Pozabi Pariz. KOSTANJEVICA: 31.8. (ob 20. uri) film Na smrt obsojeni. 1.9. (ob 20. uri) akcijski film Kritična točka. METLIKA: 30.8. (ob 20. uri) ljubezenska komedija Pozabi Pariz. 1.9. (ob 18. in 20. uri) film Mesečina in Valentinovo. NOVO MESTO: Od 29.8. do 1.9. (ob 17. in 19. uri) terod 2. do4.9. (ob 17., 19. in 21. uri) komedija Tajni agent 000. Od 29.8. do 1.9. (ob 21. uri) grozljivi film Čarovnice. čestitke kupim MIMICI STRITAR iz Vel. Podloga želi za rojstni dan vse najboljše sestra Olga z družino. 9332 kmetijski stroji KMETOVALCI! Agroizbira Kranj ugodno nudi rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat, Štore, cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, nas pokličite. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. AGROIZBIRA KRANJ, Slavko Prosen, s.p., Smledniška 17, * (064)324-802. 8491 TRAKTOR Univerzal 340, 310 delovnih ur, zadnji pogon, ugodno prodam S (0608)70-071. 9107 TRAKTOR Štore 402, kosilnico Gorenje Muta z obračalnikom in starinsko pohištvo prodam. S (0608)82-387. 9148 ŽETVENI KOMBAJN Class Europa, širina kose 2.20 m, s silosom in hidravličnim volanom, v zelo dobrem stanju, prodam. « (068)89-143. 9161 PRIKOLICO domače izdelave za manjši traktor ali motokultivator, 14 KM, prodam. « (068)75-133. 9176 SILOKOMBAJN, mlado kravo simentalko, brejo, kalač za drva in prešo prodam. ® (068)25-148. 9204 TRAKTOR ZETOR5211. letnik 1986, 1500 delovnih ur, lepo ohranjen, prodam. * (068)73-337. 9207 MULTIKULTIVATOR D, 15 KM, s prikolico na pogon in volanom ter ostalimi priključki, dobro ohranjeno, prodam. * (068)83-597. 9211 KOMBAJN za izkop krompirja prodam. (068)45-421. 9248 ČELNI traktorski nakladalec, malo rabljen, ugodno prodam ali menjam za avto ali kosilnico. * (0608)43-009. 9257 TRAKTOR Zetor 6211, star 5 let, prodam. * (068)22-314. 9260 TRAKTOR Deutz ali Ferguson kupim. V račun dam kobilo hanovranko, staro 2 leti in pol. * (068)81-183. 9280 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, dobro ohranjeno, menjam za vino, grozdje ali žganje. * (068)42-527. 9281 TRAKTOR, 35 KM, prodam ali menjam za živino. * (0608)89-034. 9312 SILOKOMBAJN in pajka Šempeter prodam. ® (061)778-141. 9322 POLHOVO MAST kupim « (068) 85-778. 9156 BIKCA SIMENTALCA ali teličko simentalko, staro 10 dni, kupim. « (068)49-(068)27-848. 701. 9187 KNJIGE za 1. letnik trgovske šole kupim. « 9190 NOV ali rabljen štedilnik, 2 plin, 2 elektrika, desni, širine 50 cm, kupim. « (0608)59-449. 9199 TELE, staro 10 dni, kupim. « (068)42-956. 9222 KOZLA za pleme kupim ali vzamem v zakup. S (068)68-137. 9235 2 TELIČKA, stara 10 dni, kupim. « (068)25-083. 9278 motorna vozila LADO SAMARO, Rivo, Karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 7613 R 4, let. 88, prevoženih 60.000 km, reg. do 6. marca 1997, prodam, « 25-027. R 19 CHAMADE GTS, letnik 1992, registriran do 7/97, 70.000 km, lepo ohranjen, prodam, a (068)83-458. VECTRO 1.6 i, letnik 1991. kovinsko sivo, CZ, prodam za 15.900 DF.M. Marija Brunskole, Maverlen 6, Črnomelj. 9109 126 P, letnik 1990, registriran do 2/96, prvi lastnik, 50.000 km, prodam, a (0608)62-682. 9110 KADETT 1.6 i, letnik 8/91,5V, radio s kodo, CZ, strešno okno, prodam, a (068)60-155. 9111 AVTOMATIK kupim za 400 do 500 DEM. a (068)26-525. 9116 GOLF D, letnik 1991, registriran do 2/97, dobro ohranjen, rdeč, prodam, a (068)42-294, popoldan. 9117 JUGO 45 E, letnik 1986, ohranjen, ter motor za Z 750 prodam, a (068)49-326. CALIBRO 2 i, letnik 4/95, popolna oprema, magmarot briljant barve, prevoženih 33.000 km, prodam, a (0608) 75-003, popoldan ali (0609)631-49. 9126 VISO 11 RE, letnik 11/85, registrirano do 11/96, prodam za 2300 DEM. a (0608)81-251, dopoldan. 9127 126 P, letnik 1987, prodam, a (0608)70-262. 9130 OPEL KADETT 1.6, letnik 1990. prodam. a (0608)59-171. 9131 R 9 GTL, letnik 1983,122.000 km, nov 5 stopenjski menjalnik, registriran za celo leto, prodam za 3000 DEM. a (068)83-431. 9132 GOSTILNA NA' HRIBU IMOVO MESTO /i DOLENJSKI LIST IZDAJA TELJ: Dolenjski lisi Sovo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko c mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mati oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice in zahvale 324-006; telefai (068)322-898 Elektronska pošta: dl@insert.si Internet: http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi. Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. CITROEN AX TRE letnik 1988 prodam. ® (068)23-882. BMVV 316, letnik 12/86, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (068)45-212. 9133 GOLF D, letnik 1989, nckaramboli-ran, lepo ohranjen, kupim, a (0608)84-443. 9136 Z 750 ugodno prodam, a (068)41-068. 9142 JUGO 45, letnik 1985, registriran do 15.2.1997, odlično ohranjen, in R 4 GTL, registracija potekla 3.8.1996, ugodno prodam, a (068)57-750. 9144 GOLF D. letnik 1985, radio, registriran do 3/97, prodam a (068)64-310. 126 P, letnik 8/90, prodam, a (068)21-218. 9147 ŠKODO, letnik 1980, in Z 101, letnik 1981, vozno, neregistrirano, prodam, a (068)47-191. 9149 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, pro-dam ali menjam za golf. Franc Hudoklin, Leskovec 15, Brusnice. 9155 Z 128, letnik 1986, prodam. Lešnjak, Novomeška 21, Straža. 9157 MARUTI 800, letnik 2/94,28.500 km, bel, prvi lastnik, registriran do 2/97, ugodno prodam a (0608)32-913. 9158 R 4, letnik 1990, ugodno prodam, a (068)81-520. 9164 LADO SAMARO 1300, letnik 9/88, dobro ohranjeno, prodam, a (0608)56-570. 9174 JAWO 350, letnik 1986, ugodno prodam. Boštjan Murn, Korita 1, Dobrnič. 126 P. letnik 1990, registriran do 4/97, rdeč, prodam, a (068)73-766. 9183 R 5 GT TURBO, letnik 1/89, črn. sončna streha, registriran do 9/97, prodam za 8900 DEM a (068)65-283, Andreja. 9193 VW KOMBI kason, letnik 1972, registriran do 4/97. prodam za 1600 DEM. a (068)322-706. 9197 CLIO 1.4 RT, letnik 1995, registriran do 8/97, kovinsko rdeč, klima, zračna blazina, prodam a (068)316-157 ali 78-235. 9198 VISO 11 RE, letnik 1986, registrirano do 5/97, lepo ohranjeno, ugodno prodam. a (068)41-132. 9200 MINI 1000, letnik 1978, v voznem stanju, neregistriran, prodam, a (068)49-643. 9201 OPEL KADETT 1.3 S karavan, registriran do 31.7.1997, originalni prtljažnik, vlečna kljuka, dobro ohranjen, prodam za 6900 DEM a (068)65-431. 9202 GOLF D, letnik 1988/89, prodam, a (068)75-003. 9215 ALFA ROMEO 33 1.3, rdečo, letnik 1986, registrirano do 2/97, prodam, a (068)51-950. 9218 R 4 GTL, letnik 1991,50.000 km, prodam, a (068)22-324. 9225 126 P, letnik 12/90. registriran do 20.1.1997. prodam, a (068)84-220. 9226 126 P. letnik 1987, registriran do 2/97, in Lado, letnik 1986, registrirano do 7/97, prodam, a (068)22-614. 9229 PEUGEOT 405 GR1 1.8 Luks, dodatna oprema, letnik 3/93, 65.783 km. ohranjen in garažiran, prodam, a (0608) 64-109. 9231 GOLF JGLD, letnik 1984/85, S paket, 5 vrat, 5 prestav, registriran do 6/97, prodam, a (0608)70-465 ali (0609)625-406. 9232 GOLF JXD, letnik 1989, prodam, a (068)83-626. 9237 OPEL ASTRO 1.4 karavan, club oprema, 50.000 km, lepo ohranjeno, prodam. a (0608)77-347. 9241 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 1991, model 1992, ohranjeno, 70.(XX) km, registrirano do 18.2.1997, prodam, a (068) 52-585. 9242 GOLF JX D. letnik 8/89, 3V, ohranjen, kovinske barve, prodam, a (068) 22-864. 9244 R 4 GTL, letnik 1987, prevoženih 80.(XX) km in alfo 33, letnik 1987, prevoženih 118.000 km, prodam a (068)84-237. 9246 Z 750, belo, letnik 1985, registrirano do 5/97, prodam za 500 DEM. a 341-500. 9249 MARUTI 800, letnik 1993, rdeč, lepo ohranjen, prodam, a (068)22-043. 126 P, letnik 1989, rumen, prodam, a (068)76-013, popoldan. 9261 JUGO 45, letnik 10/89, bel, 63.000 km, dobro ohranjen, prodam, a (068) 26-944. 9266 PEUGEOT 309, letnik 1988, 132.000 km, registriran do 8/97, prodam za 8300 DEM. V račun vzamem avto do 2000 DEM. a (068)43-985. 9270 JUGO KORAL 45. letnik 2/89, zelo dobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam. * (068)68-035. 9272 VW HROŠČ, letnik 1975, registriran do 5/97, črn, avtoradio, zvočniki, prodam za 1200 DEM. Jože Celič, Ljuben 108, Uršna sela. .9273 R 4, rdeč, letnik 10/91, prodam, a (068)42-824. 9274 Z 128, letnik 1988, registrirano do 3/97, prodam a (068)58-368, int. 30, dopoldan. 9275 R 4 GTL, let. 1991, prodam a 21-212 po 19. uri. HYUNDAIPONY 1.3 LS, letnik 1991, prodam, a (068)89-547 ali 89-548. MERCEDES 300 D. tip 123, odlično ohranjen, prodam, a (068)65-036. R 4, letnik 1986, registriran do 6/97 prodam, a (068)76-545. 9287 MERCEDES BENZ 190 D, letnik 1989, črne kovinske barve, z veliko dodatne opreme, prodam, a (068)76-387. •TESTNO VOZILO NEXIA GTX 1.5116V, 3 vrata, nova Cena ugodna! "S 068/26-077, 341 -300 • FIAT TIPO 1.4IE letnik 1992, 49.000 km, prodamo Cena: 12.700 DEM S 068/26-077, 341 -300 HYUNDAI S COUPE 1.5 LSi, letnik 1992/93, ugodno prodam. ® (068)24-791. 9290 GOLF JX D, letnik 8/88. kovinsko siv, lita platišča, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-688. 9291 BMVV 320, letnik 1976. prodam za 2500 DEM. ® (068)68-706. 9294 HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990/91, z vso dodatno opremo, prodam za 8400 DEM. ® (068)27-564. 9295 GOLF, letnik 1986. prodam. ® (068)76-163. 9296 OPEL ACORD 20 S, letnik 1979, 2. lastnik, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)61-172. 9298 R 4 GTL. letnik 1992, in 126 P, letnik 1987. prodam. ® (068)25-489, po 15. uri. 9299 ACCENT LSi prodam ali menjam za cenejše vozilom Z 101 poly. letnik 1988, prodam. ® (068)42-848. 9310 FIAT REGATO 70, letnik 1984, odlično ohranjeno, prodam ali menjam za la-do nivo. H (068)64-118 . 9311 CITROEN AX. letnik 12/93, prodam. S (068)22-046. 9317 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 24.7.1997, prodam. ® (068)22-886, popoldan. 9318 BMVV 316 i, letnik 1989, registriran do 4/97, nujno prodam. Marija Slave, Pod-boršt 26. Šentjanž. 9320 JUGO 45 AX, letnik 1988. rdeč. registriran do 1/97, ugodno prodam. ® (068)42-671. 9325 ALFA ROMEO 33 1.3 S. letnik 1989. odlično ohranjeno, prodam. ® (0608)89-042. 9330 LADO 1300. letnik 1993, registrirano do 8/97, prevoženih 39.000 km, rdečo, 5V. prodam za 7300 DEM. ® (0608)79-514. 9336 NOVO, NOVO! Posredniška prodaja vozil, fine ears, d.o.o., Bajčeva 6, Novo mesto (pri cerkvi v Šmihelu). ® in fax: (068)26-157. 9339 obvestila NESNICE, mlade jarkicc, pasme hi-sex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni.Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cepin. Mostec. Dobova, ® (0608) 67-578, in Anita Janežič, Slcpšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 7899 KOKOŠI NESNICE ter jarkicc prodajamo in sprejemamo naročila za bele piščance ter odkupujemo koruzo. Metelko, Hudo Brezje, ® (0608)89-038 . 8821 SPREJAMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375 . 9163 PIŠČANCE, kilogramske, ter rjave jarkicc prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068)42-524. ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke. ® (068)44-662. 9334 posest NEDOKONČAN vikend, primeren za stanovanjc ali za druge namene, z izvirom vode in telefonom, na Ravniku pri Šentrupertu, prodam. Janez. Trlep, Ravnik 83, Šentrupert. 9113 NEDOKONČANO HIŠO na Stari Bučki pri Škocjanu, 260 m2, 1500 m2 zemlje, prodam za 58.000 DEM. « (061)13-15-102, po 19. uri. 9121 V KARTELJEVEM podam 1 ha travnika, * 324-221. 9124 NEDOGRAJENO HIŠO, 7 x 9 m, znotraj izdelano, zunaj neometano, centralno ogrevanje, 800 m2 zemlje, prodam « (068)59-357, Radoviča 10 a. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:......................... Pošta:................................. Naročniška številka:..'............ Podpis: Datum: NA GRABROVCU pl Metliki prodam vinograd, 740 trt, z načrtom za vikend. «(068)50-101. 9129 KMETIJO na Smuči pri Kočevju, primerno za ovčerejo ali konjerejo, s 16 ha zemlje,'starejšo hišo in z gospodarskim poslopjem, prodam. « (061)852-467. v 9175 NA GAČAH, zraven smučišča, prodam opremljen vikend. « (068)75-528. 9186 V SEVNICI prodam novo podkleteno hišo s 700 m2 zemlje, vodo, elektriko, plinom, lahko dvodružinska. « (061) 441-552. 9196 MONTAŽNI VIKEND 4 x 4,prodam. ® (068)81-616 od 19.-21. ure. 9227 V MALEM LIPOVCU pri Dvoru prodam 2 parceli, cca 25 a. Elektrika in asfalt do parcele. « (068)87-565. 9243 VEČJO gradbeno parcelo v Dragi pri Šmarjeških Toplicah prodam. « (068) 24-310, zvečer. 9264 NOVO HIŠO na Otočcu, 400 m2, opremljeno, možnost obrti, prodam. « (0609)633-456. v 9283 KMETIJO na Homu pri Šentrupertu, 3.5 ha, prodam. « (0608)84-467. 9301 V OKOLICI Novega mesta, Trebnje- ga ali Ivančne Gorice kupim starejšo hišo za nadomestno gradnjo ali parcelo. « 324-528. 9304 VEČJE ZEMLJIŠČE, po možnosti za nadomestno gradnjo, ob prometni cesti na Dolenjskem, kupim. « 323-824. 9309 V NOVEM MESTU, lrča vas, prodam hišo, 2. gradbena faza, 171 m2, parcela 937 m2, 15 m dolga garaža, primerna za obrtno dejavnost. « 324-326. 9316 VINOGRAD z zidanico na Dcbcncu prodam. S (068)47-389. 9321 UGODNO PRODAM zemljo z. gospodarskim poslopjem v Dol. Leskovcu pri Brestanici. « (0608)70-236. 9331 VINOGRAD, 11 a, z vrisanim stavbnim zemljiščem, v Borštu pri Ajdovcu, prodam. « (068)87-553. 9335 V OKOLICI NOVEGA MESTA prodamo bife s trgovino, skladiščem in hišo ali ga damo v najem. « (0609)633-553. 9341 prodam ELEKTRIČNI AGREGAT (1000 W) in plinski hladilnik (plin. 12 V. 220 V), prodam. ® 23-368. INDUSTRIJSKI šivalni stroj Singer, šiv raven in cik- cak. ugodno prodam za 1200 DEM ® (068)85-773. 9105 DVA 150- litrska nova hrastova soda z vratci prodam. ® (061)852-357. 9108 KLIMO Tadiran. malo rabljeno, ugodno prodam. ® (0608)84-040. 9112 TELICO, staro 11 tednov, prodam. ® (068)79-847. 9114 BELO VINO prodam ® (0608)84-212. 9115 LESENE GAJBICE za krompir prodam. ® (068)42-108. 9118 200 L cvička prodam. ® (0608)32-930. 9119 VEČJO KOLIČINO cvička prodam. ® (0608)87-611. 9120 MALO RABLJEN industrijski over-lock Brothcr prodam ® (068)49-665. 9122 SLIVE na rasti, cca 1000 kg. prodam. ® (0608)21-067. 9123 MALO RABLJENI hrastovi ka-di, 12 in 4 hektolitrov, prodam. S (0608) 62-620. HRASTOVA metrska drva ugodno prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. ® 58-068. 9135 ZAKONSKO POSTELJO, kompletno. z jogijem, prodam ® (068)51-423. PRALNI STROJ WA 906 X, še v garanciji, in električni bojlcr. 80 1, ugodno prodam ® (061)865-078. 9139 ŠPORTNI otroški voziček Marela prodam za 2000 SIT. ® (068)28-080. 9140 SODE za vino (110, 135, 160 in 280 1) in električnega pastirja prodam. ® (068) 41-191. 9|4i DIATONIČNO HARMONIKO Žve-glič. duri cis. lis, h, malo rabljeno, prodam za 2700 DEM. ® (0608)88-146, zvečer. 9146 VINO. letnik 1995, prodam. ® (068)48-505. 9150 3000 KOM. novih nerabljenih betonskih strešnikov Mediteran, rdečih, ugodno prodam ® (068)60-020. 9151 MALO RABLJEN štedilnik na trda goriva in 10 dvoletnih oleandrov prodam. ® (068)76-334, Kristina Hočevar. Močvirje 5, Bučka. 9152 10 M bukovih drv in telico sivko A kategorije, staro I leto,prodam. S(068)23-674. 9153 10 M3 borovih hlodov prodam. ® (068)73-634. 9154 ŠTEDILNIK na trda goriva, star 2 leti, prodam. ® (068)47-724. 9162 ETAŽNO centralno peč Emo 23 ugodno prodam. ® (068)84-325. 9169 GRUST ZA HIŠO, 3- brazdni plug za 100 DEM, kultivator, mešalec za seno, prešo in sode prodam W (068)40-005. STISKALNICO za grozdje, 1001, litoželezno, in suha bukova drva I. klase prodam. ® (068)65-110. 9172 LADIJSKI POD (obloge), smreka, bor, širine 5.7 in 9 cm, brune in zaključne letve, prodam. Družinska vas, ® 73-587. 9173 ZIDAKE BH 4 in polnilce za strope ugodno prodam ® (068)42-601. 9177 INDUSTRIJSKI owerlock Singer ugodno prodam ® (068)44-553. 9179 10 PUJSKOV, starih 10 tednov, prodam po 300 SIT/kg ® (068)73-317, po 20. uri. 9182 DOBRO VINO, zelo malo škropljeno, prodam. ® (0609)637-277 . 9184 DVE FRIZIJKI v A kontroli, stari 17 in 13 mesecev, prodam. ® (068)324-097. MIZARSKO tračno žago, namizni rezkar, novo prešo, 601, in novo smrekovo gredenco prodam. Jurka vas 37, Straža. 9188 TELE - BIKCA, starega 7 dni, in rešetke za hlev podam. ® (068)24-641. 9189 2350 KOM. betonske strešne opeke prodam. ® (68)47-298. 9191 CISTERNE in pnevmatske preše iz nerjaveče pločevine prodajamo. ® (068) 53-320 ali 51-644. 9192 OTROŠKI AVTOSEDEŽ ugodno prodam. Stanka Podobnik, Pugljeva I. Novo mesto. 9194 KRAVO po izbiri ter bikca in teličko simentalko, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. « (068)76-081. 9205 LESEN KORUZNJAK z gosto kovinsko mrežo, dolžine 11 m, prostornine 20 m3, prodam. ^« (068)65-203. 9206 JAGENJČKA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. « (068)89-584. 9209 DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B, znamke Železniki, ter osebni avto golf, letnik 1981, bencinar, prodam. « (068) 40-761. 9210 TELICO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. « (068)42-702. 9212 2 VINSKA SODA, 18001 ter 8001, poceni prodam. « (0608)78-206. 9213 KVALITETNO rdeče vino in šmarnico prodam. « (068)85-836. 9216 RDEČE IN BELO VINO, molzni stroj Alfa Laval in suha drva prodam. *& (068)44-655. 9217 BREJO SVINJO in kravo simentalko z drugim teletom prodam. Janez Cimerman, Dobravica 33, Šentjernej. 9219 6 M3 bukovih drv in kravo prodam-«(068)89-513. 9220 OMARO za otroško sobo prodam # 5000 SIT. * 325-238. 9221 SILOKOMBAJN Vihar 40 prodam-® (068)83-387. 9223 DOBRO belo vino, žganje in globok kombiniran otroški voziček prodam. ^ (068)22-467. 9228 ŠIVALNI STROJ Cikcak v omarici, peč Kuperbuš, mešalec za beton in kombinirano peč za kopalnico prodam. ^ (068)75-135. 9230 5 TEDNOV starega bikca, križanega simentalca, sivca, prodam. « (0608)81-895. 9233 TRIFAZNO cirkularno žago, prodam-«(0608)87-700. 9234 ETAŽNO PEČ 23 za centralno ogrevanje, novo, prodam 20% ceneje. ^ (068)65-470. 923® PRAŠIČE, težke od 60 do 110 kg, m 126 P, letnik 1987, prodam. S (068)81-453. v 9238 GARAŽNA in dvoriščna vrata na motorni pogon z daljinskim odpiranjem prodam. ® (068)42-982. 9239 KOZLIČKA, starega letp in pol, te' enega plemenskega prodam. « (068)78-332. 9240 2 PRAŠIČA, 100 do 130 kg ter v polena nažagana bukova drva prodam in pripeljem na dom. « (068)21-605. 9245 STISKALNICO za grozdje, tip Vil' mes, 750 I, prodam ® (065)552-029. 9247 VINO zelo ugodno prodam. ^ (068)42-864. 9250 1000 KG ovsa prodam po 40 SIT. ^ (068)65-503. 9254 ODOJKE, žive ali klane, in polovico klanega teleta prodam. « (068)42-720.^ KROMPIR za ozimnico, z dostavo, prodam. S (068)89-079. 9256 TRANSPORTER, 5 m, na kolesih, prodam. « (068)81-118. 9259 DOMAČO svinjsko mast prodam. ^ (068)81-144. 9262 SYNTHESIZER Yamaha PSR 48,5 oktav, z adapterjem in slušalkami, pro-dam ® )068)65-405, Maja. 9263 SVINJO, na koncu brejosti, ter hrastove sode in kadi prodam. « (068)42-759. 9261 BREJO KRAVO prodam. Janez Gazvoda, Dolž, Šolska c. 52. 9267 HRASTOVA SODA, 418 1 in 350 I. 'n tiskalnik A3 ugodno prodam. « (068) 52-519, zvečer. 9268 GAJBICE za krompir ugodno pr^ dam. « (068)49-113. 9269 KRAVO, staro 6 let, lepo rejeno, Zj zakol, prodam. S (068)76-0X2. 927® DOMAČO svinjsko mast prodam. ^ (068)81-144. 927' TELICO, brejo 9 mesecev, prodam ajj meniam za bika. « (068)85-819. 9285 ČISTOKRVNO PUDLICO, staro mesece, cepljeno, prodam. « (068)325' 016, popoldan. 9288 2 LOVSKA PSA, nemška prepeličarja z rodovnikom, stara 3 mesece, prodam-« 322-308. 9292 3 TELIČKE, stare 15 dni, prodam. ^ (068)75-504. 9293 TELICO, brejo 9 mesecev, pšenico i*1 stare konjske sani prodam. « 322-834 9300 ŠIVALNI STROJ Bagat Višnja, omarici, prodam. «(068)24-063, zvečh 2 LETI staro hidravlično stiskalnih za grozdje, 350 I, prodam ® (068)52' 805. 930? VINO ŠMARNICO in žganje prodaj * (068)26-449. 9)0* KRAVO SIVKO, drugič brejo. phj dam « (068)85-860. 9307 PRAŠIČE, težke 50 do 120 kg, P^' merne za zakol ali nadaljnjo rejo, phj dam «(068)41-013. 930* 2 TELIČKA, črno-bela, stara 7 dj prodam. «(068)84-341. 93*' 20 M hrastovih drv prodam. * (068)51 -283, v četrtek in petek od 15.^ 16. ure in v soboto in nedeljo od 19. d| 20. ure. 93» CD VOKMAN Sony, s slušalkami^ adapterjem, prodam za 200 DEM. f (0608)87-873. 93» NERABLJENO 120-basno harnu^ ko Melodija ugodno prodam. « (061?, 34-803, zvečer. 932? LOVSKE TROFEJE (medvedovo Ih žo, petelina, srnjaka, raco, rogove jtK na) prodam. « (0608)61-072 . 93- ŽGANJE (sadjevec) in 2 mladi ndno nrnthim « 93' ugodno prodam. « (068)42-253. 9.-^ a H' C razno službo išče V ČRNOMLJU oddam poslovni prostor, 200 m2, primeren za proizvodnjo ali trgovino. Naslov v oglasnem oddelku. PROSIM GOSPO, s katero sva se srečala 3. 8. na srečanju upokojencev v Dolenjskih Toplicah, če odda svoj naslov Pod šifro: :>DOLENJEC«. 9143 V RUŠČINO iz slovenščine prevajam *n natipkam vse vrste besedil ali diktatov. »(0608)65-096. 9195 POLAGAM umetni in naravni kamen, silikatno opeko ter škarpe. ® (068)73-337 . 9208 Labrador samički z odličnim rodovnikom iščeta prijaznega lastnika. »(066)31-739. 9214 NAJEMNI LOKAL, 60 m2, na Dilan-Čevi ul., z odkupom investicije oddam. ® (0609)633-456. 9282 POD GORJANCI dobite v zapuščenem vinogradu slive, ringlo in črne robide. ® (068)50-325. 9286 POZOR! Ugodno, hitro! Foto Lujo. Kandijska 25, Novo mesto, v neposredni bližini PC Mercator. Koristnikom mesečnih vozovnic in šolskih izkaznic nudimo kvalitetno fotografiranje in takojšnjo izdelavo fotografij po konkurenčnih cenah. Se priporočamo za obisk. Parkirni prostor zagotovljen. 9297 SUHOMONTAZNO prenovo oken, brez poškodbe fasade in ometa, izvaja Božičnik, Sevnica, ® in faks: (0608)82-945. 9329 IŠČEM FANTA, starega 12 do 15 let, da mu dam sodnijsko zapisati hišo, zemljo in obrt, da bo lastnik po moji smrti. Šifra: »TAKOJ«. 9333 PRIPRAVA in asfaltiranje dvorišč, polaganje robnikov in tlakovcev. Minerstvo >n asfalterstvo Jože Brodnik, Gor. Kadence, Novo mesto, ® 23-877. 9340 službo dobi TRGOVSKO PODJETJE Zrno zaposli za potrebe svoje trgovine na Ranču trgovca tehnične stroke za nedoločen čas. » (0608)75-410 ali 75-086. 9159 ZENSKO srednjih let za celodnevno *ego iščem. ® (068)27-342, od 20. do 22. Ure. REDNO ali honorarno zaposlim dekleta za delo v videoteki in za šankom. Ponudbe osebno v videoteki Flash, Šefova 6 a, Novo mesto, vsak dan od 18. do 19. ure. ŽENSKA za pomoč v gospodinjstvu in čuvanje starejše osebe dobi delo. ® (068)65-047. 9167 PRODAJNO SERVISNI CENTER *aposli avtomehanika z enoletno prakso nedoločen čas. ® (068)44-373, dopoldan. 9168 RAČUNOVODJO z izkušnjami za dejo v Črnomlju zaposlimo. Vako, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 56. ® (068)52-°73 ali 53-273. 9203 V OKREPČEVALNICI zaposlimo dekle, lahko pripravnico gostinske smeri. » (0609)643-707 ali (068) 65-194. 9224 PIN - BIRO zaposli monterja centralne kurjave. ® 324-355. 9252 ČE STE NATAKARICA ali natakar, 'ahko tudi pripravnik, in želite redno zaposlitev, pokličite na ® (068)73-511 ali ?3-391. 9253 REDNO ZAPOSLIMO simpatično natakarico ali kuharico. ® (068) &1-188. BISTRO TotalČek zaposli natakarico. * 324-323. 9302 DEKLE za strežbo dobi delo ob vikendih v okrepčevalnici. ® (068)65-611 sli2!-279. 9314 Uveljavljeno podjetje Išče področne zastopnike za trženje blaga in storitev. Dobro plačilo. Tel. 061/168-40-40. Prima Marketing Partner Poslovna enota Krško iščemo svetovalce za trženje prostovoljnih pokojninskih programov za območje Posavja in Dolenjske. Nudimo izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Informacije po tel.: 0608/22-893 vsak delavnik dopoldan. DELO za pripravništvo, smer šiviljstvo, iščem. ® (068)83-779. 9180 SLUŽBO v gostilni (pomoč v kuhinji) iščem. Hrana in stanovanjc v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 9271 HONORARNO DELO s 30- letnimi izkušnjami v knjigovodsko - računovodskih poslih iščem. ® (068)73-468. 9337 stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE na Racini 10 prodam. ® (0608)81-110. 9160 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v centru Krškega, prodam. ® (0608)31-335. 9178 V NOVEM MESTU prodamo renovi-rano in opremljeno dvosobno stanovanje. ® (068)322-282. 9342 unicar,dno (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rent a car** Rozmanova 19, S1 068127-174 PROLES, d.o.o. NOVO MESTO Izdelujemo in prodajamo hrastov klasični parket dimenzij: 21 x 450 x 70 21 x 300 x 50 21 x 250 x 50 « 068/323-186 mobitel: 0609/619-135 Reklamna akcija Mladi v prometu, akcija za osnovnošolce Za reklamiranje projekta Mladi v prometu, akcija za osnovnošolce potrebujemo več pogodbenih delavcev (študentov, upokojencev in ostalih). Vse informacije dobite po telefonski številki 062/301-141 ali 061/131-6034. Prijavo pošljite na naslov AS FASHION DESIGN, Jadranska 27, 2000 Maribor ali AS FASHION DESIGN, Dunajska 51,1000 Ljubljana. | TELEVIZIJA NOVO MESTO | Ica^all s Trdinovega vrha na kanalu RADIO 104.5 ,05-9 -mk- 107.3 V y y \J 107.5 91.2 OGNJIŠČE ..........4.... : 1 tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 ji ®vf.:...........' DOLENJSKI LIST vos čeirikou prijatelj GIMNAZIJA NOVO MESTO OBVESTILO DIJAKOM GIMNAZIJE NOVO MESTO Zaradi adaptacije Gimnazije bo v šolskem letu 1996/97 potekal pouk na ŠOLSKEM CENTRU NOVO MESTO, Šegova ulica 112. Začetek pouka bo 2. septembra 1996 ob 14.15. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občinah ČRNOMEU, METLIKA, SEMIČ, KRŠKO, BREŽICE, TREBNJE, NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ IN ŠKOCJAN Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občinah Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil splošno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) v dneh od 2.9.1996 do 15.11.1996. Program in načrt deratizacije7a posamezno občino, ter natančna navodila in opozorila, bosta objavljena pravočasno in povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, telefon 324-253 ENA, d.o.o. šola tujih jezikov Marjana Kozine 49a, 8000 Novo mesto, tel./fax. 068/341-434 Tečaji angl., nem., fr., it., rušč. za otroke, mladino in odrasle. Vpis po tel. med 10. in 16. uro. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. k------- Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:___________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna š(evilka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1996. j. * »ui uv J(Kny: Datum: Podpis: 35 (2455), 29. avgustu 1996 V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako zelo boli. Leto je za nami, brez tebe in vendar s teboj. Naše misli, naša srca so prostor, kjer bivaš ti in na grobu tvojem lučka spoštovanja vedno gori. 30. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama,stara mama, sestra in teta ANTONIJA SEVER iz Tomažje vasi Hvala vsem, kiji prižigate sveče, postojite ob njenem grobu in jo imate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Sredi delaje mnogo prezgodaj, v 48. letu, odšel od nas JANEZ REPŠE šofer pri podjetju Gorjanci, doma iz Šentruperta Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju na Golniku in v Kliničnem centru - gastro-kirurškemu oddelku in Onkološkemu inštitutu, še posebej pa prof. dr. Stanku Repšetu in mag. Slavici Sešek. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izražamo hvaležnost, ker ste pokojnega zasuli s cvetjem, podarili sveče, darovali sv. maše, materialno pomagali in izrekli besede tolažbe. Se posebej prisrčna hvala podjetjema Gorjanci in Rotrg, Čebelarski družini, Osnovni šoli Šentrupert in Srednji ekonomski šoli v Novem mestu, za poslovilne besede predstavniku Gorjancev g. Mikcu, predsedniku čebelarjev g. Kurentu in ravnatelju šole g. Zupanu, moškemu pevskemu zboru iz Mokronoga in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi, ki jih je imel pokojnik najraje, g. kaplanu Simončiču za človeško topel obred in vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih stali ob strani. V tolažbo nam je, ker ste ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, zato vsem naša iskrena zahvala! V žalosti: žena Jožica, otroci Boštjan, Urška in Tanja, mama in ostalo sorodstvo Šentrupert, 25. avgusta 1996 ‘oNftS) LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in ieasing! (DOLENJSKI LISTI POPRAVEK V razpisu za pridobitev sredstev subvencij za pospeševanje razvoja podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje za leto 1996, objavljenem v Dolenjskem listu 16. avgusta, je prišlo do tiskarske napake. Pri točki 11 sta bili izpuščeni dve alinei, in sicer: obrazec BON-3 za podjetja, ki imajo odprt ŽR pri Agenciji za plačilni promet, sklep banke ali drugega posojilodajalca o odobritvi posojila in amortizacijski načrt. Prosimo za razumevanje! I . ^l|# Razvojno izobraževalni m\ocenter Novo mesto p.o. sprejema prijave za vpis v IZREDNI ŠTUDIJ 1996/97 * VISOKA UPRAVNA ŠOLA Liubliana * FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Krani * EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor Prijave in informacije RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po rt 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, rt 061/210-174 in 061/126 20 70. KOPALNICE Tt (068) 322-879 NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTC Novo mesto. ŠTUDENTSKI TABOR ANKARAN Posezonsko znižanje cen - 39% manj za prenočevanje. Še lahko izkoristite posezonsko ponudbo, če se odpravljate na ekskurzijo, izlet ali kratek oddih. Pokličite nas: rt 061/271-471, 066/528-045 RAČUNALNIŠKA ŠOLA ZA OTROKE Vpis v začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno stopnjo za šolsko leto I 1996/97 vsak dan od 7.30 do 15. ure. Pričetek šole 16.9.1996. Informacije: I.S.E.R., Jakčeva 12, Novo mesto, flr 068/342-434 DELNIČARJI KRKE! ® 061/312-563,13-776-13 DELNICE KRKE serije G odkupujemo po 6.000,00 SIT za delnico. Odkupujemo tudi delnice ostalih podjetij iz privatizacije. Pokličite nasl Factor banka, d.d., Ljubljana DOLENJSKI LIST PORTRET TEQA TEcIlMA Helena Zalokar Biti ravnateljica šole, v katero vsako leto 1. septembra vstopi več kot 750 dijakov, prav gotovo ni enostavno. Še bolj pa, če gi;e za novomeško Gimnazijo, ki jo letos poleg običajnega vzgojno-izobraževalnega dela čaka kar dvoje pomembnih dogodkov: praznovanje rojstnega dne - dočakala je namreč prav častitljivo starost 250 let - in celovita prenova stavbe. Z veseljem, obilico energije in s pomočjo kolegov, kot rada pove, to uspeva Kranjčanki Heleni Zalokar, ki je ravnateljica Gimnazije Novo mesto leto in pol, na šoli pa vztraja že veliko dlje. “Prav letos, ko praznuje druga najstarejša slovenska gimnazija, praznujem tudi sama 20 let tukajšnjega službovanja, ” pove. To ni njeno prvo delovno mesto. Po vzgojiteljski šoli v Ljubljani je delala kot vzgojiteljica v Metliki, ob delu pa je doštudirala pedagogiko, sociologijo in STM. 1. september 1976 je bil Helenin prvi šolski dan na novomeški Gimnaziji. Dijake je poučevala pedagogiko in STM, zadnjih 8 let pa je bila pomočnica prejšnje ravnateljice Vasje Fuis. Tako je to delo dobro spoznala.Čeprav je kot ravnateljica dovolj zaposlena z urejanjem organizacijskih in formalno-pravnih zadev, pa v razred še vedno stopa tudi z redovalnico v roki. Poučuje maturitetno skupino sociologije in je mentorica mladim raziskovalcem, če pa je kadrovska stiska, tudi nadomešča. Pravi, da gre rada v razred, ker hoče z dijaki še vedno imeti neposredne stike, kar je zelo pomembno. Dobrih kolegiulnih odnosov pa ni prekinila tudi s sodelavci, s katerimi dobro sodeluje, še posebej s svojo pomočnico Natalijo Petakovič. “Včasu, ko šola doživlja statusne spremembe, ko se pripravljamo na praznovanje 250-letnice in obnovo šole, ne smemo zanemariti pedagoške plati. Ta je še posebej pomembna, saj je na naši šoli vedno veliko nadarjenih učencev, ki se zelo uspešno udeležujejo občinskih, državnih in mednarodnih tekmovanj. Ni področja, na katerem ne bi bili med prvimi. Naši dijaki urejajo svoj časopis Stezice, igralske sposobnosti lahko preizkušajo v gledališki skupini Teater 250, športne r raznih krožkih itd. Zanimivo je, da so se prav v letošnjem jubilejnem letu še posebej izkazali", ponosno pove ravnateljica. O tem zgovorno priča tudi podatek, da jih od 139 letošnjih najboljših slovenskih maturantov, ki jim bo priznanja podelil dr. Slavko Gaber, 10 prihaja z dolenjske gimnazije. Podobno je bilo tudi leta nazaj, saj se je v 250-ili letih na šoli izobraževalo veliko število dijakov, izmed katerih so nekateri kasneje postali vrhunski strokovnjaki, doktorji znanosti, priznani umetniki itd. To pa se bo še lahko nadaljevalo, saj bodo pogoji za delo na Gimnaziji Novo mesto prihodnje leto, ko bo stavba prenovljena, obogatena z novimi prostori in opremo, veliko boljši, tako za učitelje kot učence. Helena Zalokar ve, da k spremembam na bolje veliko prispeva prav jubilejno leto in tudi zato bo praznovanje 250-let-nice Gimnazije v prihajajočih mesecih še posebej slovesno. LIDIJA MURN SREČANJE ČLANOV SLOW EOOD-A NOVO MESTO - Dolenjsko gibanje Slow food v tem poletnem času pripravlja srečanje dolenjskih in primorskih članov. To bo na Primorskem in sieer v petek, 30. avgusta. Ob 16.30 bo na programu ogled kleti Vinako-per, ob 18. uri pa skupno omizje v restavraciji Primorka v Strunjanu. Menu bo seveda v znamenju primorske kuhinje. Prostih mest je za vsako stran 30, zato so rezervacije obvezne. Do 25. avgusta imajo prednost člani gibanja. Za dolenjsko omizje sprejema rezervacije Mira Kos v restavraciji Kos na tel. št. 068/28-371. ki organizira tudi avtobusni prevoz. • Zagamanost je ena od lastnosti mojega naroda. (Mislej) • Če je oče skop, je njegov otrok zapravljiv. (Francoski pregovor) • Odsotnost ubije ljubljeno osebo ali ljubezen. (Quilard) KLIC V SILI • Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Prava pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na telefonsko številko 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro). • TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068/44-293. • ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v IJlici Mirana Jarca 8. • SEVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali sle v stiski, lahko pokličete na telefonsko številko 0608/ 41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro. • LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Romi na Ruperč Vrhu so noč in dan v strahu - Ena gospa kot maskota - Janša je ljudski junak - Kritika na račun prvenstva in dirk - Laž ima telefonsko številko Tisto, kar se je v zadnjem “ha-loju” zgodilo na začetku, bom povedal na koncu. Kot poučno zgodbo in opozorilo. Hrvatičev Nace, Rom z Ruperč Vrha, seje spet oglasil. Zadnjič je razgalil svoj primer v zvezi z njivo, ki jo on s svojo družino že desetletja obdeluje, pa se boji, da jo bodo sedaj pozidali. “Zupan mi je rekel, da to ni po zakonu in da morajo njivo pustiti pri miru. Ampak varnega se pa še ne počutim. Zadnjič je predsednik krajevne skupnosti Birčna vas na sestanku rekel, da če bo kakšen Rom ubil krajana, bodo pobili vse Rome do enega, tudi otroke. Je to prav in po zakonu? Sem upokojenec z 32 leti delovne dobe, sinovi delajo tako kot krajani, pošteno živimo, pa smo noč in dan v strahu. Bi prosil organe, da to čim prej rešijo!” Njegova sokrajanka Marija iz Birčne vasi se je na dežurnega novinarja obrnila s prijaznim predlogom. “Dolenjski list je zelo zanimiv časopis, ki ga rada preberem, najraje pa Novomeško kroniko in Eno gospo. Po moje je ta r A Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli, te bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. “ena gospa” zelo poštena, tudi ostra in pikra, a korektna, stvari pove na kratko in udarno. Mislim, da bi jo lahko porabili kot maskoto, naj bo na majicah, kapah ipd. Več ko bo heca in šale, manj bo med ljudmi zamere in sovraštva.” Bralec Tomšič iz Bodganje vasi pri Žužemberku pa seje razburjal zaradi zadnjega klicaja - komentarja na 1. strani, češ daje zaničljiv do Janše. “Janša je bil, je in bo ljudski junak. Pa še to: Dolenjski listje pisal, da so leta 1941 italijanski avioni bombardirali Žužemberk, kar pa je čista laž. Ko so Italijani okupirali Ljubljansko pokrajino, ni padel niti en sam strel.” (Kdaj je Dolenjski list pisal o tem, pa Tomšič ni povedal.) Njegovega sokrajana Zmaga iz Žužemberka pa motijo čisto druge stvari. “Zakaj novomeška televizija kar naprej ponavlja filme?” se sprašuje Zmago. “Kaj ne bi v tem času raje vsak teden predstavili kakšen dolenjski kraj? ’ Marjana iz Novega mesta pa ima več pripomb v zvezi z organizacijo spremljajočih prireditev ob svetovnih kolesarskih prvenstvih v Novem mestu. “Na Turistični zvezi mi niso znali povedati, kje se dobijo vstopnice za kulturne prireditve v času svetovnih prvenstev. Nek ženski glas mi je svetoval, naj kličem na občino. Tam sem dobila nekoga, ki prav tako ni nič vedel. Hoteli smo si ogledati nastop folklorne skupine. Na plakatih, in tudi nikjer drugje, ni bilo objavljeno, kje bo ta skupina nastopila. Mislili smo, da na Glavnem trgu, kjer se je zbralo še nekaj nam podobnih. Nič. Šli smo na Novi trg. Nič. Pred Tilio. Nič. Ko smo končno ugotovili, daje nastop na Loki, je bilo vsega že zdavnaj konec.” Mihela iz Podgrada pa sc je razburjala, ker ni bilo nikjer objavljeno, kdaj bo zaradi dirk v soboto in nedeljo zaprta gorjanska cesta. Bralka Ana iz Ljubljane, sicer rojena blizu Dolenjskih Toplic, pa Darinki Tratar iz Šmarjete, ki po njenem “zagovarja rdeče pobijalce”, svetuje, naj s tem preneha. “Sram naj jo bo, njo, tistega Ruk-šeta izpod Gorjancev in njima podobne! 36 let delovne dobe imam, pa se ne morem preživljati s pokojnino. Kdo je tega kriv? Ve se, kdo je med vojno začel pobijati, rdeči, ti so krivi vsega!” Ko pa bi morala vrla Ana povedati, kdo v resnici je, je korajžno odložila slušalko. Sedaj pa zgodba z začetka. Že prejšnji četrtek je klicala ženska iz adlešičkega konca in dežurni novinarki postregla zgodbo o neki prodajalki, ki z mavcem na nogi hodi v službo, tako dobi bolniško, plačo in še zavarovalnino, poleg tega pa še vozi avto, traktor in tako ogroža druge. Njo naj bi že zrinila s ceste. Ker seje kolegici zgodba, predvsem pa oseba, zdela sumljiva, je v prejšnjem “haloju” ni objavila. Ogorčena ženska je telefonirala še enkrat in se tudi jasno in glasno predstavila: Mojca Ad-lešič iz Adlešičev. Tokrat pa je dežurni stvar vzel bolj zares. Izkazalo se je, da te ženske ni oziroma da sije neka druga sposodila to ime, da bi tako prikrila svojo pravo istovetnost in izkoristila rubriko ter dežurnega novinarja za neka, kot kaže, osebna obračunavanja. Če bi ji bilo res toliko do tega, da bi opozorila, na zlorabo, bi predstavila s pravim imenom, kajti znano je, da v tej rubriki na željo bralca ne objavimo celega imena, ampak samo kratice. Vsekakor pa moramo mi poznati njegovo pravo identiteto, saj se le tako lahko zanesemo, da je njegovo sporočilo verodostojno in da stoji za njim. Ženska, ki seje predstavila kot Mojca Adlcšič, je v resnici klicala s telefonske številke, ki pripada drugemu priimku iz vasi pri Adlcšičin, ki je - slučajno? - tudi priimek liste ženske z mavcem na nogi, o kateri je tekla beseda. A. B. Turšičev najlepši slovenski vrt Med 65 slovenskimi vrtovi zmaga k Turšičevim v Župečo vas pri Cerkljah ŽUPEČA VAS PRI CERKLJAH OB KRKI - Ko sta sc Zinka in Stane Turšič pred kratkim odpravljala na morje, sta sc dogovorila, da si bosta šla po povratku ogledat listi vrt, ki bo na natečaju revije Jana za najlepši slovenski vrt zmagal. Da vidita, kakšna so merila in da dobita kakšno novo zamisel. Pot do tja in nazaj ni bila posebno zapletena. Iz Vrsarja sta šla naravnost na domači vrt, ki si je po mnenju strokovne komisije, ki so jo sestavljali predstavniki Semenarne Ljubljana, Arboretuma Volčji Potok, Gardenie in cvetličarstva Eli iz Ljubljane ter strokovnajak za vrtnarstvo Slavko Zgonc, med 65 vrtovi zaslužil naziv najlepšega vrta v Sloveniji. V Župeči vas, kjer je sicer veliko zelo lepih in urejenih hiš z vrtovi, je Turšičeva hiša z vrtom nekaj posebnega. “Vrta se ne da uredili v enem letu,” pravi Zinka, ki z možem in hčerkamrrvrtu in hiši daje sedanjo obliko pravzaprav že 20 let, ko so začeli graditi hišo, posebno pa še zadnjih 14 let, odkar živijo v njej. “Nobena stvar se ne sme graditi brez načrta, gradnja brez načrta pa jc tudi najbolj draga,” pravi Stane, ki je gradbenik po poklicu in so zato ideje na vrtu, kot so ribnik, kamin, vrtna uta, velika zidana posoda za vodo pa tudi načrt hiše, plod njegovih idej. Bivalne prostore in vrt povezuje velika urejena terasa, ki se poleti spremeni v pravi zračni dnevni prostor, s pogledom na vrt, ki jc pravzaprav od zgodnje pomladi do pozne jeseni odet v cvetje. Komaj izgine sneg, že pokukajo na piano prvi telohi, potem žafrani, narcise, hiacintc in številni tulipani. Pa vrtnice, lilije, forzitija, perunike, irisi ali v jeseni verbene ter številne druge enoletnice, drevje, grmičevje ter rože, ki jim Zinka, sicer dobra poznavalka cvetja, ne ve imen. Po hiši se napletata bršljan in divja trla in če bi marsikdo pomislil, daje škoda fasade, Stane odgovori, da mora biti vse, kar zgradiš, podrejeno človeku. Zinka se zaveda, da imata z možem lep vrt, vendar da bo izbran za najlepšega, si niti pomis- 1 liti nista upala. Nagrada jima jc sedaj spodbuda in obveza za naprej. Zinka že razmišlja, kako bo prihodnje leto zasadila vrt, njen mož pa v šali dodaja, da se boji, da bo zaradi prevelike skrbi za vrt začelo propadati gospodinjstvo. T. GAZVODA SAD VEČLETNEGA DELA - Vrt Turšičevih je strokovna komisija ocenila kot sodobnega, zasnovanega v skladu s časom. Poleg cvetličnega vrti je še zelenjavni vrt, za katerega Zinka pravi, da ga bo prihodnje leto skrčili■ (Foto: T. G.) Plesno-zabaviščna restavracija T A i I /N l A IVU 11 I M I M I 1 I I ■ f-1 ■ I VJ N/ .v> 15* KRKN ZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC'' • klimatizirana restavracija • senčna terasa • dnevni meni 990 SIT • nedeljska kosila 1.300 SIT • bogata izbira sladic • poslovna kosila in večerje • plesni večeri ob petkih in sobotah Informacije in rezervacije te!.: 068/321-830 Vrnila seje A: "Kaj si pa tako klavrn in pobit?" B: “Oh, saj vendar veš, da mi je žena pred tremi tedni ušla... " A: “In ti si zaradi tega klavrn in pobit?" B: "Ne, ampak zaradi tega, ker se je davi vrnila. " Vojaški raport Stotnik: "No, ali je mesto že mirno?" Vojak: “Mesto je mirno, ampak ljudje še delajo šunder. ” TUDI ONE SO PREDSTAVILE SLOVENIJO - V času svetovnega mladinskega prvenstva v kolesarstvu & pozornost zbujala tudi brhka dekleta, ki so bila nepogrešljiva pri razlasitvenih slovesnostih. Predstavniki U.C-I-so celo izjavili, da so dekleta najbolj simpatična, kar jih je kdaj v tej vlogi nastopalo na tovrstnih prireditvah, Vsekakor so bila zelo zaposlena s poziranjem raznim domačim in tujim fotografom. Od leve proti desni stojij0' Maja Vučkovič, Marjeta Logar, Nuša Planinc, Anita Šobar, Nataša Podkrižnik, Maja Šimec in Helena Dremelj-Vse so članice manekenske agencije Helena modcls iz Novega mesta, ki jih te dni pošilja na delo v tujino v priznati modne agencije. Obleke, ki so jih nosile, je sešita članica skupine Nuša, obutev je prispevala Kopitarna iz Sevnici, prevoz na prizorišča tekmovanj pa je zagotovil Eminem iz Novega mesta. (S. M.) ŠE EDEN NOVOMEŠČAN NA SVETOVNEM PRVENSTVU - Preteklo soboto je nekako odmaknjeno potekal čast ing za izbor predstavnika Slovenije na izboru Mister WorUl 1995 v organizaciji iste agencije, ki pripravlja prireditev Miss sveta. Laskavi naslov slovenskega mistra si jc priboril Novomeščan Mare Vraničar, sicer član manekenske agencije Helena models iz Novega mesta, v okviru katere deluje tudi fitness center v prostorih Gimnazije Novo mesto. Tako si je Mare priboril pravico in dolžnost zastopati slovenske barve na svetovnem izboru, ki bo od 5. do 17. septembra potekal na turističnem področju v Amaliji v Turčiji. Dober odgovor Neki gospod najde svojega vrtnarja pod košatim drevesom ležečega, akoravno je imel mnogo opravilu. Razdražen zakriči gospod: "Lenuh, ti nisi vreden, da le sonce obseva. " "Radi lega sem se ulegel v senco, ” odgovori vrtnar. Pač nemogoče Zdravnik (bolniku, o katerem misli, da ima tifus): "Najbrže ste zavoljo vode oboleli. Kdaj ste pa pili zadnjikrat vodo?" Bolnik: "To bo že kaka tri leta. ” Dobra služba Prva soseda: "Veš, naša Micka je dobila službo kuharice pri svetnikovih. Oh, in se ji tako dobro godi! Lahko rečem, da se ji med in mleko cedila. " Druga soseda (hudomušno): "Že mogoče, že, kadar na ognjišču lonec prevrne. ” N_____________________________________________________________ s