Poštnin« plačana v gotovini^ MaričorsStl Cena 1 Din Leto lil. (X), štev. 128 Maribor, sobota 8. junija 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitnun ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 Velja mateSne, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Oln Teltfon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo In uprava: Maribor, Aiekaandrova cesta it 1^ Oglati po tarifu Oglate aprajama tudi egtaanl oddelek Jutra« v Ljubljani, Prelene«* «H* Ht4 Puniia Raiid prepeljan v kaznilnico PRIZIV BRANITELJEV RADI PREV EL1KE IN PRIZIV DRŽAVNEGA TO-ŽITELJA RADI PRENIZKO ODMERJENE KAZNI RAČIČU. V Madridu, prestolici Španije, se je 6. t. m. sestala trojica Sveta Lige narodov, ki je bila na zadnjem sestanku Sveta določena, da prouči predloge kanadskega zastopnika Danduranda in zastopnika Nemčije dr. Stresemanna, ki merijo na razširjenje zaščite narodnih manjšin. V pondeljek 10. t. m. pa se sestane tam celokupni Svet Lige narodov. Pripomniti je še treba, da se je nedavno v Madridu tudi vršil letni kongres društev za Ligo narodov, na katerem je istotako manjšinsko vprašanje igralo glavno vlogo. Manjšinski problem je danes os, okoli katere se suče sko-ro vsa mednarodna politika. Nedvomno bo tudi v sedanjem zasedanju Sveta Lige narodov glavna točka dnevnega reda. Trojica Sveta Lige narodov (Japo nec Adatsi, Anglež Chamberlain in Španec Ouioones de Leon) je imela v Londonu svoje konference in je izde lala poročilo, ki ga predloži Svetu. Poročilo odklanja skoro vse predloge Danduranda in Stresemanna: odklanja sestavo parlamentarne komisije v okrilju Lige narodov, ki bi se naj ba-vlla s problemom narodnih manjšin; odklanja ustanovitev posebnega odbora za študij manjšinskih peticij; odklanja potrebo pomnožitve odbora za manjšinske zadeve; odklanja vposta-vitev direktnega postopka med manjšinami in njihovimi vladami pred raz pravo v Ligi; pripušča samo možnost, da more glavni tajnik Lige občevati direktno z zastopuiki manjšin. To je stališče, kakršno so zavzele Mala antanta. Poljska in Grčija. Toda zgodilo se je medtem nekaj, kar bi moglo znatno spremeniti položaj na zasedanju v Madridu. Zastopnik Anglije po pravkar izvršenih volitvah ne more biti več Chamberlain ampak bo Macdonaldova vlada posla la svojega novega delogata. Kdo bo to, še danes ni znano. Eno pa je zna no, da zastopa Macdonald v vprašanju manjšin znatno drugačno stališče nego Chamberlain. Tudi liberalna stranka, ki bo v zunanji politiki podpirala delavsko stranko, odločno odklanja Chamberlainovo stališče in Pr|ca-kuje od Macdonalda, da ne bo odobri poročila trojice Sveta Lige narodov Liberalni »Manchester Guardian« smatra stališče Male antante naprarn manjšinskemu problemu za ofenzivo proti pravicam manjšin in proti temel nim načelom Lige narodov. Razprava v Madridu bo torej vse kakor zanimiva in je danes povsem negotovo, ali bodo sprejeti predlog trojice ali ne. Angleška delavska vlada bo imela takoj priliko pokazati svoje mišljenje o važnem problemu narodnih manjšin. Nemški tisk skuša v svoji kampaniji Proti Malj antanti pokazati stvar tako, da obstojata v vprašanju narodnih manjšin dva tabora: v enem so manjšine In vsi oni, ki se bore za manjšinska prava, s so. sovražniki BEOGRAD, 8. junija. Dočim sta Tomo Popovič in Dragutln Jovanovič takoj po oprostilni razsodbi zapnstiia sodno poslopje in bosta odpotovala vsak na svoj dom, so prepeljali včeraj popoldne Pu-nišo Račiča iz preiskovalnega zapora v caznilnlco. Puniša Račič je sicer izjavil, da je z razsodbo zadovoljen, kljub temu pa so priglasili njegovi braniteli ničnostno pri-rožbo. Branitelji so imeli včeraj popoldne daljše posvetovanje, tekom katerega je >llo sklenjeno, da bodo radi previsoke cazni vložili priziv na apelacijsko sodišče. Izdelava priziva je bila poverjena posebnemu odboru odvetnikov in bo izročena prizivnemu sodiSču v pondeljek. Toda tudi državni pravdnik bo vložil priziv, ker je mnenja, da je razvoj razprave dokazal, da je bila njegova obtožba popolnoma upravičena in da Je zato kazen prenizka. Ker pa prično v pondeljek v Beogradu sodne počitnice, se bo moglo pričeti prizivno postopanje šele v Jeseni, najbrže septembra meseca. Kakor se zatrjuje, pa tudi ni Izključeno, da se bo prizivno sodišče v tem slučaju sestalo izjemoma, da spravi ta proces čimprej z dnevnega reda. Zopet izprememba uelifcega župana u Zagrebu ZAGREB, 8. junija. Bivši policijski rav natelj dr. Josip Vragovič, ki je bil prvotno imenovan za inšpektorja v notranjem ministrstvu, je bil imenovan sedaj za pravnega referenta zagrebškega velikega župana. Istočasno se razširjajo vesti zopetni izpremembi v vodstvu velikega županstva. Dosedanji veliki župan doktor Milovan Zoričič bo baje imenovan za predsednika upravnega sodišča. Ime njegovega naslednika v tem slučaju pa se še ne imenuje. (Tlussolmijeue skrbi MILAN, 8. junija. Ministrski predsednik Mussolini je imel včeraj v zbornici govor, v katerem je z obžalovanjem u-gotovil, da je ostal ves njegov napor, da bi se dvignilo Število porodov v Italiji, brez uspeha. Posebno katastrofalno je letošnje leto. V prvih štirih mesecih se je rodilo samo 17.000, umrlo pa 90.000 ljudi. Mussolini je čisto odkrito priznal svojo veliko skrb za bodočnost in razvoj italijanskega naroda, ako bi bilo razmerje med rojstvom in umrljivostjo še v na prej tako katastrofalno. noma iz Francije. V afero pa je zapletenih tudi več uradnikov, ki so stanovali v najdražjih newyorških hotelih. Vodja družbe je francoski grof Polignot, ki je bil včeraj aretiran. Vrh tega je policija zaprla še 36 drugih oseb. Polignota so po zaslišanju izpustili, potem ko je položil 25.000 dolarjev kavcije. Zagovarja se (etn, da je zastopnik neke šampanjske tvrdke iz Ouebecka in so res našli pri njem več steklenic šampanjca, ki so bile za njegovo osebno potrebo. WASHINGTON, 8. junija. Radi velikih težkoč, ki so nastale v zadnjem času v izvajanju prohibicijskega zakona, je poslal predsednik Hoover zbornici predlog, da naj se sestavi poseben parlamentarni odbor, ki naj preišče, ali bo tudi še v bodoče mogoče izvajati prepoved vživanja alkohola v sedanji obliki, ali pa je po trebna izprememba. Katastrofa noue staube MILAN, 8. junija. V Busto Anizio Lombardiji se je porušila' neka nova stavba. Izpod razvalin so potegnili do-sedaj 12 mrtvih delavcev, katerih trupla so bila popolnoma zmečkana. Neprilifce protialkoholnega režima u Hmerifci NEWYORK, 8. junija. Prohibicijskc oblasti so aretirale veliko tihotapsko družbo, kateri so pripadali ugledni fi-finančniki, trgovci in industrijski, veči Sprememba voznega reda avtobusa Maribor—Ptuj. Na splošno željo občinstva se je z današnjim dnem spremenil vozni red avtobusne proge Maribor—Ptuj v toliko, da vozi avtobus zjutraj in zvečer nekoliko kasneje. Zjutraj je odhod iz Maribora ob 7.15 in zvečer ob 22.20, tako da ima večerni voz zvezo na graški, in ljubljanski osebni vlak. Kako je s kopanjem v Dravi? V današnjih policijskih prijavah so zabeležena tudi imena treh mladeničev, ki so se kopali v Dravi za tekstilno tovarno v Melju, — torej na nedovoljenem kraju. Kolikor nam je znano, je mestni magistrat mariborski prepovedal kopanje v obeh mestnih kopališčih od časa, ko so bili v Dravo izpeljani ;.avi kanali, ki mešajo v že itak kalno vodo vso mogočo nesnago, ki lahko nevarno inficira kopalce. Kljub tej prepovedi kopanje v omenjenih kopališčih ni prenehalo in tudi ni nikogar, ki bi kopanje preprečeval, čeprav je povsem razumljivo, da je taka nepre- vidnost mnogim kopalcem zelo nevarna. Policija preganja le kopalce, ki se kopajo v Dravi na nedovoljenih mestih, t, j. izven kopališč, dočim tolerira kopanje v kopališčih, kjer je z nesnago mešana voda zdravju prav tako škodljiva. Dokler pač ne bo dograjeno kopališče na Felber-jevem otoku, bi se : ač morali kopale! zadovoljiti s solnčenjem in osvežujočimi prhami, neubogljive neprevidneže pa bi se moralo v interesu zdravstva kaznovati. Čas kopalne sezone je nastopil, pa tudi čas, da se to vprašanje čim prej« uredi. — Veliko zanimanje za otroiko olimpijada. Jutri dopoldne priredi ISSK Maribor v mestnem parku I. Otroško športno o-limpijado. Število prijav in splošno zanimanje za prireditev, ki je prva te vrste v Mariboru, je daleč preseglo pričakovanja. Malčki od 3—12 let bodo v skupinah po letih tekmovali na skirojih, triciklih, triciklih, holenderjih, z obroči in v vrečah. Med sporedom bo svirala godba »Drave«. Vstopnina h koncertu in 'prireditvi znaša 1 Din za deco, 3 Din za odrasle in 5 Din za sedeže v glavnem drevoredu. Po zaključku prireditve se bo vršil otroški korzo. Zmagovalci bodo pre jeli darila in diplome. — Loterijska sreča Zagreba. Pri sedanjem žrebanju državne razredne loterije je imel Zagreb nenavadno srečo. Skoro vsi večji glavni dobitki so padli na srečke, kupljene v Zagrebu. Pr- vi večji dobitek je bil znesek 400.000 Wn, ki ga je zadel neki skromni krojač. Znesek 100.000 Din je zadel potem neki branjevec na Jelačičevem trgu; temu se je čez par dni pridružil neki član gledališkega orkestra z dobitkom 300j000 Din. Čestitljivem gledališkemu orkestru seje potem še enkrat nasmejala sreča. Njegov bobnar je zadel namreč 600.000 Dijt Obema na čast je treba povedati, da nobeden od njih ne namerava opustiti svojega poklica. Največjo srečo pa je imel vsekakor neki zagrebški trgovec, ki je zadel 1,200.000 Din, čeprav ima, kakor zatrjuje, samo polovico te sreče. — Kavarna „Evropa“ Dnevno koncert damske kapele po8 vodstvom priljubljenega kapelnika gosp. Glumpaka. Ceni. občinstvo opozarjam, da sem kavarno prevzel sam in da se bom potrudil cenj. goste v vsakem oziru zadovoliti. Za obilen obisk se priporoča 1353 Joalp C!tel manjšin. Mala antanta — pravijo — je v drugem taboru. To jc zavijanje dejstev In resnice. Države Male antante nimajo povoda, odklanjati izvrševanja obvez, ki jim jih nalagajo glede manjšin mirovne pogodbe, zakaj one storijo celo še več, nego so po pogodbah dolžne. Pač pa je gotovo, da je vse razpravljanje o manjšinskem problemu iluzorno, dokler se .obveze za zaščito manjšin ne razširijo na vse države in dokler bodo sodile o postopanju n. pr. držav Male antante proti narodnim manjšinam države, kakot ie Italija, ki po mirovnih pogodbah nima nikakšnih obvez napram narodnim manjšinam in jih zato z vso brutalnostjo zatira, ali pa Nemčija, ki ima sicer obveze, pa jih ne izpolnjuje. In če bo Macdonaldova delavska vlada hotela v tem vprašanju res kaj dobrega storiti za človeštvo In za pravice tlače nih, bo njena prva dolžnost, da se spusti v borbo proti enostranostl manjšinskih obveznosti, ki more in mora voditi samo do ncusneha in ki zastruplja razmerje mod manjšinami in obveza nimi državami. Nezgoda na železnici. V petek sta pri jutranjem vlaku pree postajo v Slov. Bistrici iztirila zadnja dva vagona in se prekucnila v jarek kraj proge. V enem vagonu so bile deske, drugi pa je bil službeni. Škoda Je bila samo materijalna ter so že tekom dneva vagone zopet dvignili in progo o-čistill, tako da promet sploh ni bil oviran. Na kraj nesreče je prišla tudi takoj komisija, ki je ugotovila vzrok nezgode In škodo. Rlzlko dela. V falski elektrarni uslužbeni 29 letni Franc Cebej je dobil pri delu vsled močnega zračnega in vodnega pritiska tel-ke notranje poškodbe. Ponesrečenca so odpremill v bolnico in je prav malo upanja, da bo še kdaj za delo sposoben. — Zopet slučaj izginotja. Včeraj, 7. t. m. je prijavil vpokojeh! železničar F. Babič, da mu je pred 5 dnevi neznanokam izginila njegova 49-letna Žena Marija. Ni Izključeno, da se il je pripetila kaka nesreča. Mariborskim dnevni drobiž Letošnja gradbena sezona STAVBE, KI SE NE BODO GRADILE. — LETOŠNJE HIŠE, PREUREDITVE IN ADAPTACIJE. Ob letošnjem novem letu je izgledalo, da bo nastopajoča gradbena sezona v Mariboru ena izmed najbolj živahnih v povojnih letih. Obetalo se je, da se bo zgradila v Frančiškanski, Marijini in Kopališki ulici velika trinadstropna palača, v kateri bodo nastanjeni podružnični u-radi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, zdravniški ambulatoriji, novo mestno kopališče itd. Poleg tega je bilo projektirano, da se zgradijo poleg glavnega kolodvora velike palače za carinarnico, kolodvorsko pošto itd. Po teh projektih bi se bilo zazidalo samo. na omenjenih dveh mestih nad 30,000.000 Din in Maribor bi bil od tega imel neprecenljive ‘kčristi, dobil bi pa bil tudi čisto drugo, veliko bolj velikomestno zunanje lice. Posebno stavba za frančiškanskim samo stanom bi bila ena največjih in najlepših v Mariboru, ako sploh ne največja in najlepša. Toda to so bili samo načrti. Niti eno niti drugo poslopje se ne bo gradilo, odnosno se vsaj ne'bo gradilo v tako impozantnem obsegu in na prvotno določenem prostoru. Vzrok, da se ti toliko obetajoči projekti ne bodo izvršili, pa tiči v pomanjkanju kredita, s katerim bi pri gradnji teh palač morala sodelovati mestna občina. Poslopje pri glavnem kolodvoru se misli graditi v manjšem obsegu, ono za frančiškanskim samostanom se pa po dosedanjem stanju stvari sploh ne bo zgradilo, ampak bo okrožni urad zidal svojo hišo sam, menda nekje za Pokojninskim zavodom in tudi to v mnogo manjšem, kakor prvotno projektiranem obsegu. Ne vemo sicer, ali je vse to že definitivno sklenjeno in se ne da nič več rešiti in spremeniti, mnenja pa . smo vsekakor, da bi bili merodajni krogi .pri mestni občini dolžnj poizkusiti vse, da bi se potreben kredit dobil in da bi se stavbe izenačile po prvotnih načrtih. Ako to zares in nikakor ni mogoče doseči letos, potem naj se doseže vsaj to, da mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota; 8. maja ob 20. uri »Oča Bo« štjan«. Ljudska predstava. Zadnjikrat. Pr! globoko znižanih cenah. Nedelja, 9. maja. Zaprto. Nedeljska predstava v marib. gledališču {»Oča Boštjan«) odpade radi nenadno nastalih zaprek. Mariborske doklade, naklade in davščine Ministrstvo za finance je odobrilo proračun mestne občine mariborske in pobiranje sledečih doklad, naklad in davščin: 'A'. Za mestnl*Sklad? 1.) 100% doklado na zemljarjjKj po predpisu letal 1928 ; 2.) 30% dok&do na zgradarino po predpisu leta 1928; 3.) 100% doklado na pridobni-no, družbeni davek po predpisu 1. 1928; ’4.) 400% oziroma od 15. aprila 1929 — vina in vinskega mošta, upoštevajoč 5% izgubek; 5. doklado k pristojbini od prenosa nepremičnin iz pogodb med živimi, lin sicer eno tretjino pri nezazidani in eno desetino pri zazidani površini; 6.) samostojno doklado na sadjevec od lil 5 Din; 7.) samostojno naklado na pivo od 1 lil 60 Din; 8. samostojno naklado na navadno žganje od hektoliterske stopnje alkohola po 20 Din in samostojno naklado na po-slajeno žganje in 'likerje nad 20 stopinj alkohola po 10 Din; 9.) samostojno naklado od vsake steklenice šampanjca po 25 Din; 10.) 10% gostavščino od najemninskega kosmatega donosa hiš; U.) 6% kanalsko pristojbino od najemninskega kosmatega donosa hiš; pri poslopjih, ne-zavezanih gostavščini, se odmeri kanalska pristojbina letno s 50 p od vsakega rj^ratnega Inetra zazidano ploskve; 112.) davščino na vozila; 13.) 20% davščino na razkošje; 14.) 12% enotni vese« lični, davek za vsako vstopnico; 15.) davšuno od prirastka na vrednosti nepremičnin; 16.) 30% davščino na preno« EišČa; 17.) pasji davek, za vsakega psa po Din 100 pri čemur čuvaji niso izvzeti; 18.) 1% naklado na požarne kosmate se zidanje odgodi do takrat, ko bo kredit na razpolago, mogoče do prihodnjega ali pa celo do poprihodnjega leta. Kajti bolje je, da se zida po prvotnem načrtu čez eno ali dve leti, kakor pa da se vsa ta vprašanja rešijo polovičarsko. Kajti, kar se bo zdaj zamudilo, se potem ne bo več dalo popraviti. Vsled ponesrečenja izvedbe teh. velikopoteznih načrtov, bo letošnja mariborska gradbena sezona bolj mršava. Večjih stavb letos sploh ne bomo dobili, ako ne upoštevamo Vlahovičeve dvonadstropne vogalne hiše na Aleksandrovi cesti in nove stavbe na vogalu Glavnega trga in Zidovske ulice. Vse, kar se bo poleg teh dveh stavb gradilo, bodo le manjše pritlične ali pa enonadstropne stanovanjske hiše in vile na periferiji in pa sanatorij g. dr. Černiča v Gosposki ulici. Večje preureditve bodo povečava poslopja hotela »Črni orel« in kavarne »Astorija«, dočim bo manjših adaptacij več. Prav tako pa so pričeli mnogi hišni posestniki že zdaj s prenavljanjem pročelij svojih hiš, drugi se pa pripravljajo, tako da bo nekatere naše ulice dobile vsaj na zunaj čednejše lice. Novost za Maribor bodo trgovski paviljoni na oglu Frančiškanske ulice in Trga svobode na Scherbaumovem svetu in pa pri Trgovskem domu v Cafovi ulici. V Frančiškanski ulici so zunanje že dovršene nove garaže, g. Tavčar je pa pri svoji vili pričel odstranjevati zemljo, da bo napravil vrata in okna v suteren-ske prostore, katere misli preurediti v trgovske, odnosno obrtne lokale. S tem se bo Frančiškanska ulica znatno razširila in bo tudi na zunaj mnogo pridobila. V splošnem pa bo letošnja gradbena sezona, posebno kar se tiče stanovanjskih hiš, precej nepovoljna. Kriza, ki nas še vedno muči in ki ima za posledico neprimerno višanje cen stanovanj, s tem nikakor ne bo rešena in čakati bo treba zopet — boljših časov. premije; 19.) 100% z višek tržnih pristojbin. B. Za mestni vodovod: 20.) 4% vodovodno naklado od najemninskega kosmatega donosa hiš, pri čemur se zaračuni ona množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih po 1 Din, ob večji porabi vode pa po 2 Din za kubični meter; pri okoliških občinah se zaračuni za prosto vodo 2 Din in za večjo porabo vode 3 Din. C. Za gradbeni fond: 21.) davščino na tovornino po naredbi velikega župana mariborske oblasti z dne 30. septembra 1924 ; 22.) samostojno doklado 1 Din od vsakega potrošenega litra vina,, upoštevajoč 5% izgubek. Preložitev vajeniške In pomočniške razstave. Vsled tehniških ovir je vajeniška in pomočniška razstava preložena in bo o-tvorjena 28. t. m. ob 10. dop. v dvorani »Union«. Razstavljeni predmeti se bodo sprejemali 24., 25. in 26. t. m. Ocena razstavljenih predmetov pa se bo vršila dne 27. t. m. Razstavljalci se opozarjajo, da naj bodo za razstavo določeni predmeti sigurno gotovi do določenega časa. — V soboto 8. t. m. KONCERT na vrtu Narodnega doma Godba na pihala in petje. Prvovrstna vina in dobra jedila. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča Marija Drčar, re-stavraterka. # 1330 Motnje v želodcu in črevesu« ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franc Jožefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, satlkarjih in hemoroidalno bolnih. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- - £098 Avtobusi za turiste. Od jutrišnjega dne bo mestno avtobusno podjetje oskrbovalo vsako nedeljo in sleherni praznik redne avtobusne vožnje iz mesta do vznožja Pohorja. Prometna ugodnost je namenjena predvsem turistom, posetnikom Pohorja. Avtobus bo odhajal z Glavnega trga ob 4., pol 5. in 5. zjutraj. Nedeljski turistovski avtobusi bodo vozili do preklica. — Spremembe posesti. V Poljski ulici je Jernej Fidler prodal Francu in Frančiški Staleker iz Gušta-nja hišo št. 12. za Din 120.000. — Pivovarna »Union« je prodala magistru farmacije Petru Albaneže hišo št. 1 in 5 v Novi ulici za Din 380.000. Fran in Julijana Karner sta prodala nadpoštarju Vladku Fabijanu na Teznu hišo št. 8 v Beograjski ulici za Din 110.000. Iz pravoslavne cerkvene občine. Radi odsotnosti g. prote Trbojeviča jutri, v nedeljo, služba božja v pravo« slavni kapeli odpade. Današnji živilski trg je bil bogat, kakor se spodobi sedanjemu letnemu času. Solate v izobilju. Cena zmerna; za dva in pol dinarja dobiš solate za 6 člansko družino dovolj. — Tudi kolerabce so se popravile v splošno zadovoljnost. — Posebno častno so bile zastopane naše zgodnje gobe, med katerimi so jurčki briljirali. Cene so bile dokaj umerjene: Lepi kupčki po 2.— do 2.50 Din. Domače črešnje so se dobile že po 4—6 Din liter, jajca po Din 1.25—1.50 komad, krompir Din 10.—14.— merica. — Piščanci, ki doživljaja sedaj visoko sezono, so se dobili par po Din 35—50. — Zajčki komad od Din 12.50 dalje, kozlički Din 120—150. — Na špeharski trg je dospelo vsega le 21 Špeharjev, ki so pripeljali na trg 52 zaklanih svinj. Slanina, po kateri je bilo veliko povpraševanje, se je dobila od Din 21 do 25 kilogram. Meso je obdržalo stare cene. — Na Trgu Svobode pa sta bila seno in slama v veliki stagnaciji. Povpraševanja je bilo malo. •*- Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je preminula v Selnici po dolgi bolezni v 63. letu starosti gostilničarka in posestnica ga. Frančiška Doppler. Pogreb priljubljene pokojnice se bo vršil v pondeljek 10. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče v Selnici ob Dravi. — Zadnja pot Karla Pavlina. Včeraj popoldne se je vršil pogreb mladega športnika Karla Pavlina, ki je preminul na posledicah poškodb, katere je dobil pri nogometni tekmi v Sombo-ru. Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni mariborski tovariši in tisoči občinstva. Pogreb je bil veličastna manifestacija sočustvovanja in priljubljenosti, ki jo je vžival pokojnik kot športnik, znanec in tovariš. Križ so nosili športniki v dresih, nato so sledila moštva mariborskih klubov: tri garniture SK Železničarja z venci kluba in Medklubskega odbora. Sledili so resni in mrki športniki »Maribora« z dvema vencema, nato športniki »Rapida« z venci, za njimi »Svoboda«. Krsto jo spremljalo častno spremstvo športnikov v dresih, za njo sorodniki in predstavniki športnih organizacij in klubov ter množice občinstva. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki klubov iz Sombora, Subotice in Vin-kovcev, ki so prinesli vence in cvetje. Vence sta poslala tudi »Primorje« in »Ilirija«. Sprevod sta spremljali dve godbi in pevsko društvo »Železničarjev«. Ob odprtem grobu so se od tovariša poslovili športniki v ginljivih govorih, pevski zbor pa mu je zapel žalostinko v slovo. Ni bilo očesa, ki bi se ne orosilo pod mogočnim dojmom veličastnega pokopa. — Iz sodne službe. Sodniški izpit s prav dobrim uspehom je napravil avskultant pri mariborskem okrožnem sodišču g. Aleksander Trampuš. Čestitamo! — Čudna nezgoda. Neprevidnost zahteva včasih prav ču» dne nezgode. — Včeraj je 15 letna šivilja vajenka Milka Ratajčeva imela to smolo, da je prišla s kazalcem desne roke pod iglo šivalnega stroja, kateri ji je dvakrat »preštepal« kazalec. Rešilni oddelek ji je moral nuditi prvo pomoč — Popotnik z »rešpetlinom« nam piše: Slednjič sem nekaj poročal h svojega dnevnika o izletnih spominih iz Slovenskih goric, tukaj še nekaj drobtinic: Mahnil sem je proti jugu mimo Hra-stovca, pa zavil preko Sv. Lenarta na izhod ob avtobusni progi na Radence. Mi' mo »Črnega lesa« pred graščino Hrastovec me je v dušo zazeblo ob spominu na kmetske povesti, kako so »nekdaj v starih časih« tukaj zlikovci prijemali in oropali voznike. Pa sem se spomnil besed, ki so še žal zelo aktualne: »Duhov groba ni se bati, bati zlih se je ljudi, v kojih se pošastna duša skriva in na plen preži.« A danes »Črni les« ob Sv. Lenartu ni več strašilo, ampak vedrilo. Mimo Hrastovca! Graščina!... Mračno sanjavo v nas gleda... Stare slave razvalina nje dvorane zdaj zaseda. — Tu je grofov silna moč kmetov bla obroč... Ruska tu zdaj bežna raja se odmika bolševizmu, želo strupa ko zasaja — v dom po laži-katekizmu. — Volge vala šum je vroč vzdih v nebo vpijoč... Ruski begunci stanujejo tu in imajo baje svojo gimnazijo. Dalje Sveti Lenart, mični trg, samo v osrčje malo več nakita za »blažena leta nedolžnih otrok«. Od Sv. Trojice nav* kreber proti vzhodu! Cesta se vije naprej po cvetnem dolu. Vijuga se v upa-nosnem zelenju, hlastno duša vedrost pije! Mehki dih božjega stvarstva me boža iz gajev in sadovnjakov liki tolažilni an* geji* Venci drevja okol’ hiš — mali paradiž ... Lični hramčki —. lišp brežičkov — se prijazno v pot bleščijo, pa gorice rodnih gričkov — trte sladki sok zorijo, Kamor se oko ozre, vse v nakitu je. — Kdor premeri poti sveta, kras prirode da si riše, med spomine duša vneta kras goric Slovenskih piše — kot spomin najlepši si, dni da mu vedri. — Tu se duša slaja siti zdravega iz božje roke. V tej krasoti zmagoviti — duh v neba se dviga loke, v čara sen se zatopi, radost ga poji... Tam okrog svetnikov stoli — v to gričevje valovito blagoslov dele okoli. — Cerkvice njih slikovito zrejo na lepoto to — ko nebes oko. — Prekmurje z vasmi pretkano tam v ravan se razprostira —> s trgi, mesti obsejano, slika rajska se odpira. Tu je Budimpešte tlak — dih dušil na$ v mrak To so moji utlsi na poti do Radencev. Ni mi bilo treba nastaviti »rešpetlina«, vse sem videl in pil z golimi očmi. Kako se imajo Radenci, poročam drugič. Nebo se temni na jugozapa« du, daleč od tam rohni neurje. Hitim nazaj proti Mariboru, da še tam malo pobrskam z »rešpetlinom« in daljnosluhom. Samo še prej povem doživljaje na poti nazaj: Že grmi tam na zatoku. Kjer grmi, tam rado vdari... Joj, blisk križa na oboku! Dobri Bog nas treska vari! ___________ Mrak postaja, glasno »Ave« zvon razglaša v tiha sela. — Bliski švigajo liki žareče kače na jugozapadu. Neurje grozi bližje in bližje. Zdi se, ko da srd rohneče sem od Soče se oglaša. Boli bratov sem kipeče šum neurja k nam prinaša, že s?m krovom na vrhu pri Sv. Trojici. Brišem in sušim »rešpetiin« in daljno-sluh; jutri pa hajd naprej k Sv. Urbanu, da usmerim oba na Maribor. Opozorilo izletnikom v Celje, k prireditvi Jugoslov. Matice. Vsi izletniki imajo ugodnost polovične vožnje na ta način, da uporabijo celo vozno karto do Celja tudi za nazaj s potrdilom, da so prisostvovali slavnosti, ki ga dobijo y Celju. Streljačka družina v Mariboru ' opozarja vse strelce, da so vršijo strelske vaje za tekmo, pri kateri sodelujejo streljačke družino iz cele države, odslej naprej vsako nedeljo in praznik od 8.-12. in od 14.—18. ure na vojaškem streljišču v Radvanju. — 1343 Jadranaie opozarjamo, da je vožnja v Celje polovična. — 1344 POZIV. V Mariboru nikdar manjkajoči hudobni Jeziki izkoriščajo mojo sedanjo usodo z raznimi Izmišljenimi In nesramnimi obrekovanji. Ker moja čast to nikakor ne do« pušča, ter si tudi na ugledu ne dam škodovati, bora proti vsaki taki osebi sodno postopal. Dotlčno pa. ki čutilo z menoj, prosim, da rac v tem oziru podpirajo. 1348 VILKO WE1XC -Bitka« (La Bataille). Dramatizacija (avtor je Pierre Frondaie) je malo uspela. Od romana, ki mestoma na prav nežen, zelo dramatičen način — včasih spominja od daleč na P. Lotija — opisuje življenje modernih Japoncev, njihovo raztrgano notranjost, ki se, priklenjena na starodavne tradicije, ne more prilagoditi evropski površni civilizaciji, je ostalo prav malo, komaj ime in zunanji okvir dogajanja. Tako je v tej prireditvi za oder od romana odpalo sko-ro vse, kar je dobrega, domala prav ves umetniški njegov značaj, preostalo pa le golo in grobo ogrodje, preračunjeno na zgolj teaterske efekte. Da se je delo navzlic tem hibam moglo vzdržati na velikih odrih, bo najbrž bolj zasluga Farrč-rejevega romana, ki nudi v nastopajočih junakih igralcem dovolj možnosti, da se izžive, nego dramatske popolnosti Fron-daiejeve predelave. Zgodba je preprosta: visok japonski pomorski častnik s’:-ša od angleškega atašeja, znanega mornaiiškega strokovnjaka izvabiti skrivnost zmage. Med Angležem in ženo japonskega markiza se razvije Ijubavno razmerje. Mož sumi, a korist domovine stoji visoko nad privatno usodo. V noči pred odhodom na morje spozna soprog, da ga žena vara z zasovraženim tujcem, ki odide z njim kot opazovalec na njegovo ladjo, znano oklo-pnico »Nikko«. Med bitko pri Cušimi je Anglež neutralen opazovalec. Ko Japonski že trda prede in je markiz Jorisaka težko ranjen, zahteva od Angleža, naj on prevzame vodstvo bitke. Ta se kot neutralec brani poseči v potek vojskovanja. Ko ga nato umirajoči v oklopnem stolpu spomni na njegove odnošaje do markize Mitsuko, spozna Anglež, da mu je vse znano. Z besedami: »Gentleman pošteno plača svoj dolg« zasede angleški častnik poveljniško mesto — in zmaga je Japoncem zagotovljena. Svoje junaštvo plača Anglež s smrtjo. Režiral je g. C. Debevc in treba priznati, da je poleg »Kroga s kredo« in »Lepe Vide« to njegova najboljša režija v tej sezoni. Nekatera mesta v delu so res dihala prav japonsko rahlo in nežno življenje, kakor si ga seveda mi Evropejci predstavljamo. Da ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti, je krivo pomanjkanje sredstev in pa morda premalo časa za intenzivnejše študiranje. Jorisako, dosledno in res dovršeno izklesani tip čistokrvnega Japonca, je zares odlično podal v sijajni maski g. Skrbinšek. Njegovo kreacijo je šteti med najboljše, kar smo njegovega videli pri nas. Celo glasovnega pretiravanja, v katero često pade, ni bilo opaziti. Dober drug mu je bil g. Lipah kot podrejeni častnik Takamo-ri. Dočim je v prvem bil vtelešen Japonec moderne dobe, jrepojen navidez z evropsko civilizacijo, je bil drugi kakor potomec junaških samurajev, neizprosen sovražnik vsega tujega. Markizo Mitsuko Jorisaka je predstavljala ga. Šariče-va. Take nežne vloge njeni naravi oči-vidno zelo prijajo. K~kor Haitanga, tako je tudi v tej vlogi čuteče in nežno ljubeče žene pokazala svojo veliko igralsko umetnost. Angleškega atašeja sira Fer-gana je v sijajno obliki kreiral g. Levar. Z go. Šaričevo sta v ljubavni sceni v drugem dejanju dosegla nesporno velik uspeh. Tudi ostali nastopajoči, tako g. Kralj kot francoski slikar Felzo in ga. Mira Neffatova kot preglasna ameriška miljonarka Mrs. Hockley sta se dobro podala v celoto. Tudi odersko je bila vprizoritev prav dostojna. Japonski interieuri so bili prav okusno delo gledališkega scenografa. Zanimiva je bila tudi scenična rešitev tretjega dejanja, ki se vrši v oklopnem stolpu bojne ladje med bitko. Kolikor je z našimi skromnimi močmi bilo mogoče, je bila tudi ta naloga častno rešena. Skratka, treba reči, da ;e »Bitka« navzlic mnogim pomanjkljivostim, ki so bolj v delu samem nego v vprizoritvi, dosegla prijazen sprejem pri občinstvu. D. Otroško truplo u tramuaju V nekem vozu budimpeštanske električne cestne železnice, ki je bil nabito poln, so našli nenavaden zaboj. Ko so namreč na končni postaji potniki izstopili, je opazil sprevodnik na klopi velik zaboj, iz katerega je visel kos krvavega platna. Sprevodnik je izročil zaboj kontrolorjem, ki so ga takoj odprli in našli v njem krvavo truplo v fino perilo zavitega dojenčka. Policija je uvedla obširno preiskavo in je dosedaj ugotovila toliko, da je otroka umorila neka dama, ki pripada višjim slojem. 1 Meja te film Je kapitel 1 Foliji aamialeke, rokopise ta ■cmerijo na film; vnovči jih, predaj jih. Poakusi avojo eposohnost v filmu. Inkorlstl filmsko industrijo. — Ker ne vel, vpralaj« »KOMPAS** reklamni in Informativni zavod, Beofred, poltnl predel 433. — Prospekte pošiljamo braaplalao» ake priloilte mamko za odfovor. 1341 Po desetletnici sokolskega slauja u Studencih Proslava desetletnice studenškega Sokola, ki se je vršila minulo nedeljo, seje razvila v prav prisrčen praznik ne samo sokolske ideje, ampak tdui narodne in državne misli za Studenčane in Mariborčane. Vsa prireditev je bila tako iskreno domača, slovenska in obenem sokolsko bratska, kakoršne smo doživljali v svojem navdušenju le prvo dobo ob in po prevratu. Zato je umestno in tudi potrebno, da se ob osmini te lepo uspele prireditve še nekoliko pri njej pomudimo. Saj je zdaleka presegala okvir navadnih društvenih prireditev bodisi z ozirom na njen potek, kakor tudi na kraj, kjer M je vršila. Dasi je bil naš Maribor koncem minulega in prve dni tega meseca že skoro prenasičen in utrujen od runih velikih prireditev, vendar se je odzval v Jako častnem številu ter pohitel v naše Studence, kjer so bila še oelo nekaj let po preobratu zelo vroča tla. Modna sokolska četa je odkorakala v povorki izpred Narodnega doma z godbo na čelu v Studence, simpatično pozdravljena od občin-stva. Po izmenjenih pozdravnih govorih pred Sokolskim domom je odšla na prostorno telovadišče, kjer j« bilo zbranega že dokaj domačega občinstva in so prihajale še vedno nove gruče. Razen Mariborčanov so se slavlja udeležila v večjem številu zlasti sokolska društva Sv. Lenart v Slov. goricah, Konjice, Oplotnica, po zastopnikih pa Ruše, Hoče, Prevalje, Črna, Križevci, Ormož, Murska Sobota in Trbovlje. Samo ob sebi se razume, da je bilo vodstvo mariborske sokolske župe zbrano polnoštevilno. Opazili pa smo tudi prav odlične zastopnike iz odvetniških in drugih krogov. Zelo številno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem posameznih točk, ki so pokazale, da mariborski in studenški Sokol prav sistematično gojita telovadbo v vseh panogah. Posebno hvalo pa zaslužita naša olimpijska prvaka br. Štukelj in Primožič, ki sta nastopila na bradlji in ju je občudovalo občin* stvo tudi raz oken, ceste in kjerkoli Ja mogel najti kdo kakšen kotiček in prostorček v bližini. Po končanem vsporedu se je razvila med občinstvom neprisiljena zabava. Lep, dasi nekoliko vetroven pomladanski dan, dobra in cena postrežba ter splošno ugodno in prijetno razpoloženje je družilo občinstvo, da se je le nerado razhajalo v poznih urah in se popolnoma razšlo proti polnoči. Prireditev v Studencih je pokazala, da je sokolska ideja zdrava, močna in v naših razmerah naravnost potrebna. Zdi as, da je naše Sokolstvo zopet našlo samo sebe, da mu je pogled jasen in čist boU kakor pa mu je bil v onih letih, ko fe visoko plamtela strankarska strast in mu ga zastirala in ovirala njegov polet Želimo mu le, da v tej mirni in nerazburUl- vi dobi čvrsto stopa po začrtani poti za visokim ciljem. Zakaj življenje — posebno pa še naš narod in država — rabita krepkih, zdravil ljudi na duš! in telesu. Le zdrav, krepak rod z nezlomljivo voljo, le tak ima bodočnost. Zato vam vsem. bratje hi sestra, ki sta nam vlili v nedeljo v Studencih novfH u* pov in nad — hvala in sdravol in Literarne nagrade drugod pri nas NAGRADE ZA LEPOSLOVJE V ZAPADNIH DRŽAVAH. - DRŽAVNE, SAMOUPRAVNE IN MESTNE NAGRADE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM IN POLJSKEM. MarJfiorsft V FC F P "UK Mra > ..tn mm Literatura in umetnost sta bili v vseh časih kulturnega razvoja človeštva dve prvovrstni gonilni sili, brez katerih bi se ne bili nikoli povspeli na sedanjo višino. Zanimiva je politična, verska, socijalna in gospodarska zgodovina starih Grkov, a bila bi že davno pozabljena, ko bi ne bili njihovi pisatelji in umetniki zapustili novim dobam in narodom svojih nesmrtnih del. Velika in mogočna je bila in je Rusija, a bila bi ostali Evropi neznana, azijatska zemlja, ko bi ne bila rodila Puškina, Dostojevskega, Tolstega, Gorkega in neštetih drugih pisateljev, ki so jo s svojimi velikimi deli predstavili kulturni Evropi, da je nad njo ostrmela začudena in se ji poklonila. Ako pa sta literatura in umetnost tako veliki, važni in odločujoči sili v kulturnem in občem življenju narodov, je dolžnost teh narodov, da skrbijo za njun razvoj in razcvit, samo po sebi umevna stvar. Dandanes, ko nas je ■ zmaterijalizira-nje povojne družbe privedlo v krizo kulturnega in etično-duševnega razvoja, čutijo potrebo po vršenju te dolžnosti v kulturnem evropskem svetu še veliko bolj kakor kdaj prej, in posledica je, da se prirejajo že skoraj po vseh državah tedni umetnosti, kulture, razširjenja lepe knjige itd. Toda ne samo konzum, tudi produkcijo skušajo danee dvigniti v vseh kulturnih državah in zato vidimo, da se leto za letom ustanavljajo nove literarne In umetniške nagrade. V Franciji n. pr., ki je v vsem bila vedno na prvem mestu, so se predvojnim vsakoletnim literarnim nagradam pridružile v zadnjih ■letih še mnoge nove, in kar je še bolj značilno, ustanavljati so jih pričela celo provincijalha mesta! Enako kakor v Franciji pa je tudi drugod na zapadu: v Španiji, Angliji, Belgiji in v skandinavskih državah. Slovani do najnovejših časov nismo imeli nobenih ustanov za literarne in u-metniške nagrade, a zadnja leto smo, razen nas Južnih Slovanov, stopili skoraj na prvo mesto, češkoslovaška je u-Btanovila najprej veliko državno nagrado,' ki jo bo vsako leto podelila najbolj-. šira Disateljem svoje države za najboljša dela, in izvzela ni celo niti Nemcev. Prav tako kakor češkoslovaška, je ustanovila velike literarne nagrade tudi poljska država, pridružili pa sta se ji v novejšem času še Rusija in celo Bolgarija. Toda ni jostalo samo pri tem; zgledu osrednjih vlad so sledile posebno na Poljskem in češkoslovaškem tudi lokalne samouprave in mestne občine. Inicijativo je dala za to mestna občina v Varšavi, ki je prva razpisala nagrade po 10.000, 8000 In 5000 zlotov za najboljša poljska literarna dela varšavskih pisateljev. Var-Savi pa so sledile še mestne občine v Krakovu, Lodžu, Lvovu itd. Po tem zgledu je že lansko leto razpisala prve literarne nagrade tudi prestolnica Češkoslovaške, zlata Praga; letos pa so bile razpisane take nagrada v Pragi po 10.000 in 5000 Kč, v Brnu po 10.000, 6000 in 4000 Kč ter v Bratislavi po 10.000, 8000 in 5000 Kč. Tako bodi dobili češkoslovaški pisatelji letos poleg državnih nagrad še 8 nagrad mestnih občin, v skupnem iznosu 58.000 Kč ali okroglo 145.000 dinarjev. In kako je pri nas? Naša osrednja vlada doslej še ni določila stalne ustanove literarnih nagrad, temveč razpisuje od časa do časa po tri nagrade, toda tako majhne, da se ne dajo niti od daleč primerjati celo z nagradami češkoslovaških, kaj še poljskih mest! In to je vse! Od naših samouprav ali mest se še nihče ni spomnil, da bi votiral vsaj skromno svo-to za literarne nagrade. Niti Beograd niti Zagreb niti Ljubljana niti katero drugo mesto! In vendar se nahaja tudi naša literatura v krizi, in še v mnogo večji kakor češkoslovaška, poljska ali katera druga. Ako pomislimo na dejstvo, ki smo ga omenili uvodoma in ako upoštevamo, kako je baš nam potreben kulturni razvoj in kako nam je v vseh ozirih potrebna kulturna afirmacija v velikem svetu, potem je jasno, da je dolžnost tudi naših merodajnih faktorjev, da se že enkrat zganejo! Mi Slovenci imamo dve samoupravni oblasti z velikanskimi proračuni in imamo dvoje mest, Ljubljano in Maribor, ki bi lahko sledili vzgledu Prage, Brna, Bratislave, Varšave, Lodža, Krakova itd. Ni siter treba, da se določijo visoke in bogate nagrade, a določijo se lahko vsaj skromne, da bomo s tem pokazali kulturnemu svetu svoj smisel za lepo knjigo in da bomo sebi, svoji kulturi in svojim pisateljem omogočili časten razvoj in boljšo bodočnost! Šport Austria : Rapid. Jutri .popoldne bo moštvo »Rapida odigralo na lastnih tleh revanžno mednarodno tekmo s celovškim moštvom »Austrio«, ki goji z našimi klubi prav tesne stike. Gosti so popolnoma enako' vredni domačinom, ki so gostovanje v Celovcu odločili v svojo korist. Vsekakor bo imel »Rapid« težak posel, zlasti, ker bo Austria skušala za vsako ceno popraviti poraz, ki ga je s strani »Rapi da« doživela v Celovcu. Semliinale za jugoslovansko klubsko pr venstvo v Tenisu. Dne 16. junija se bo vršil v Mariboru semifinalni turnir med »Haškom« in »Rapidom« za jugoslovansko klubsko prvenstvo v tenisu. »Hašk« bodo', zastopali pod vodstvom vladnega svetnika dr. Hadžija: jugoslovanski prvak Krešo Friedrich, Franjo Schaffer, Karol Friedrich in Kukuljevič. Prva dva sta zasto pafa naš beli šport na vseh mednarodnih prireditvah in tudi v tekmovanjih za Davisov pokal, tako da bo zanimiv turnir brez dvoma največja teniška prireditev, kar jih je doslej bilo v Mariboru. ISSK Maribor — nogometni odsek. Pozivam vse nogometaše, razen mladine, ki nastopi v prvenstveni tekmi, da se v svrho rediteljske službe zanesljivo zberejo jutri ob 9. v parku pri godbenem paviljonu. — Načelnik. Kriminalno centralo za preganjanje mednarodnih lopovov in varalic bo ustanovila.'/ Pragi češkoslovaška vlada in je že pričela z zadevnimi pripravami. Centrala bo integralni del praške policijske direkcije in bo imela nalogo, da uvede centralno evidenco zločincev, ki se ne omejujejo samo na en kraj v svojem »delovanju«, dalje zločin-cev-specijalistov in končno zločincev, ki so posebno nevarni. Nadaljna naloga te nove ustanove bo izpopolnjevanje teoretske izvežbanosti policijskih organov. Posebna pažnja se bo posvečala pona-rejalcem denarja, trgovcem z belim blagom itd. Centrala bo izdajala poseben strokovni časopis in bo v stalni zvezi s sličnimi inozemskimi ustanovami. i*ii črnil najniZje cene MARIBOR 19 KOROŠKA CC5TA 19 / ISSK Maribor — bazenski odsek. Hazenašice prve, rezervne in mladinske družine pozivam, da se jutri, v nedeljo ob 9. dop. polnoštevilno zberejo pri godbenem .paviljonu v mestnem parku v svrho opravljanja rediteljske službe ob priliki prireditve I. Otroške olimpijade. —* Načelnica. I. Otroška športna olimpijada. Vse predpriprave za zanimivo prireditev naših najmlajših so zaključene. Prijave se bodo sprejemale še tik pred startom, toda ne več po 10. uri, ko pričnejo tekmovanja. Odziv dece je izredno velik in je pričakovati, da bo prireditev dosegla namen v polni meri. To bo veselja in razvedrila za mladino, kakor tudi za sta-riše. Obširnejše med dnevnimi vestmi. Službeno iz sodniške sekcije. Mladinsko prvenstveno tekmo »Maribor« : »Rapid« sodi g. Ermenc. Prvenstveno tekmo rezerv »Maribor«:»Rapid« sodi g. Bizjak. Mednarodno tekmo »Rapid : »Austria sodi gosp. Franki (Nemec); stranska sodnika Vivat in Fašing. Sodniki se opozarjajo, da imajo v deseti minuti prekiniti tekmo v. znak žalosti za pokojnim Karlom Pavlinom za eno minuto, na kar morajo opozoriti kapetana pred tekmo. — Tajnik. Uremenski preroki u Tibetu Raziskovalec Charles Bell, ki se je nedavno vrnil iz Tibeta, je pravkar objavil svoja opazovanja v tej eksotični državi. Med drugim govori tudi o sicer do-bičkanosnem, a obenem tudi skrajno nevarnem poklicu takozvanih vremenskih prerokov. Domačini imenujejo te,preroke— nakpas in jim pripisujejo čudežno moč, da znajo odvrniti oziroma krotiti točo. Zato je tudi tibetanska vlada nastavila dva taka čarovnika, ki imata na* logo, da odvračata od glavnega mesta Lhasse in bližnjih krajev točo. Kot odškodnino za to službo jima je odkazala država lepo zemljišče. Tudi kmetje sami si radi zagotove službo takega nakpasa, da jih obvaruje pred točo in mu dajo kol odškodnino eno žetev. Ako pa toča kljub temu pobije polja, tedaj razočarani kmetje običajno takega preroka pošteno premikastijo, češ, da ni dovolj vestno opravljal svoje službe. Če se pa zgodi, da se vsuje toča tudi nad glavno mesto Lhasso, potem čaka oba nastavljena preroka v najmilejšem slučaju težka zapor« na kazen, ako ne celo smrt. Olimp — nadjonalni park V Grčiji se je pričela velika akcija, ki gre za tem, da bi se Olimp, mitološki sedež starogrških bogov, pretvoril v »narodni park po vzorcu ameriških narodnih parkov. Olimp, ki štrli 1300 m nad frior« je, je tudi še danes neobljudena, na pol pogozdena, na pol gola gora z mnogimi prepadi, vodopadi, izvirki, jamami, sv©> timi drevesi itd. Ob vznožju še danes križarijo mnogobrojne razbojniške tolpe, preostanek turško-grške tradicije obračunavanja. Akcija, da se proglasi'Olimp za narodni park, ima predvsem ekonomske motive, ker bi Grčija iz sistematskega izkoriščanja turističnega prometa imela velike dohodke. Grška vlada namerava storiti v tem pogledu prvi korak’ in zgraditi na Olimp železnico-vzpenja-čo. Na vrhu gore se bo zgradil velik moderen hotel, Na ta način pričakujejo Grki velik dotok turistov iz inozemstva, Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedevintki roman iz starih Benetk 87 Filip je predložil pergament, ki ga je veliki 'nkvi-zator takoj podpisal. Nato ga je preletel z očmi, iščoč z mašinalno radovednostjo ime tistega, ki je imel postati, lastnik ;hiŽe, kjer se je rodil on sam in kjer je tudi njegova hči zagledala luč belega dne. »Imena kupčevega pa nikjer ne vidini,k je rekel naposled. »Nisem ga hotel zapisati, ker mi je roka bolj vajena grabelj in motike, kakor pa peresa. Toda prin sel sem papir, kamor je zabeležil tuji gospod svoje ime; treba Dam ga je samo prepisati. Tukaj je tisti papir.« Dandolo je vzel list ih pogledal nanj. Prebledel je kakor mrlič. Poražen, trepetajoč je obstal pred listkom in ni mogel odtrgati očesa od besed, ki so stale na njem: »Ivan dl Lolenzo!...« Ivan dl Lorenzo!... Roland Kandianol... Roland Kandiano je bil torej skrivnostni kupec Dandolove hiše!... Veliki inkvizitor je pomeril starega Filipa z mračnim pogledom, ki se zdel, da žalostno prosi usmiljenja. Nato, zavedaje se, da se njegovo vedenje utegne služabniku dozdevati čudno, je zamrmral; »Kdaj praviš, da pride ta gospod?...« »Nocoj, gospod, okrog sedme ali osme ure, kakor hitro pade noč.« »Dobro. Pusti mi to listino tukaj. V dveh urah pa se vrni ponjo.« Stari Filipo se je naklonil in odšel. Zdaj pa je potrebno, da bralec z nami vred sledi kurtizani Imperiji, ki'jo je videl, kako je ukazala svojemu gondolirju, naj jo pelje k hiši generalnega kapitana. Kakšna misel o e vodila od Dandola k Altieriju? To bomo videli. Imperija je stopala skozi prostorne salone generalnega kapitana, podobne orožarnicam in vse napolnjene z glasnimi, rožljajočimi častniki. Kakor samotna, molčeča, skoraj da zlovešča tiha je bila hiša velikega inkvizitorja, tako živahen, šumen in ropotljiv je bil dom generalnega kapitana. Bister opazovalec, čigar pogled bi bil segal rečem skozi njih površje do dna, bi bil pojmil, da sta tl dve tako različni palači dva obraza istega Čuvstva, ki navdaja njiju gospodarje, in da, če se Dandolo umika sam vase, se skuša Altieri omamiti s šumom, kar pa počenjata obadva zgolj zato, da uideta enaki, isti težki misli. Teh reči pa Imperija ni preudarjala, ko je hodila skozi dredsobe, po katerih jo je vodil neki oficir. Naenkrat je stala pred Altierijem, ki ji je mračno in viso-komerno pokazal stol, ozrl se naokrog, ali ne prisluškuje kdo izza vrat, in vzkliknil nato: »Nekaj resnega se je moralo zgoditi, milostljiva, sklepaje po tem, da se niste obotavljali, priti semkaj o belem dnevu... Ali ste premislili, kaj vse ljudje lahko govore in mislijo o takem posetu?... Tisto noč... Saj veste, smo se vendar dogovorili, da se ne vidimo nikoli več...« »Titso noč, ko smo izdelali ono slavno ovadbo, kaj ne da, gospod?« »Molčite!« je vzkliknil Altieri in z grozo pogleda) okrog sebe. »Lahko bi naju kdo slišal...« »Kdo neki? Vojaki? Kaj za to!« »Ne!.., Nikaki vojaki!... Zenska!« »Leonora!« je zamrmrala Imperija zamolklo. Altieri je nestrpno zamahnil. »Za božjo voljo,« je dejal, »milostljiva, požurite s^ in razložite mi, zakaj sva se morala danes videti.« Ona mu je pogledala v obraz ter rekla počasi: »Roland Kandiano je. v Benetkah.« Ta hip se je oglasil izza zagrnjenih vrat nekakšen jek, vzklik zadušene bolečine, pol groze, strahu in ne* izmernega iznenadenja... Toda Imperija, vsa polna svojih sovražnih misli, n) slišala tega krika! Tudi Altieri, ves poražen, ves nor od strmenja, ga ni čul! Genralni kapitan je bil strašno prebledel. Usta so se mu odprla, da bi izdavila krik, toda noben glas ni mogel iz njih. Na obrazu se mu je zarisala osuplost, gnev in groza v vsej skrajni značilnosti teh čuvstev. Kajti Altieri je bil v resnici do dna duše prepričan, da je Roland utonil v kanalu. Živel je v misli, da ga je rešen na vekomaj. Imperija je videla čudoviti učine'c, ki ga je napravila njena novica. (Nadaljevanje sledi). V Marllio'ru, 'dne & VL 1929.^ Mariborski V EČE R NIK Mra' STran 5. MALI OGLASI Kam v nedeljo? Tam, pri Frančku Marksu v ulici Strmi — v gostilni »Pri brvi« bo v nedeljo sviral naših muzikantov tič: stari znani — Adamič.— A birt načel bo svežo tunko, >' piščance, sir, klobase, šunko £" in vsakovrstno še jedačo, pivo, vino, drugo še pijačo! 1365 Franc Marks, gostilna »Ob brvi«, Maribor. Svojim odjemalcem! Podpisani Franc Paj, čevljarski mojster v Pobrežju, Prešernova ulica 6 naznanjam, da bom za nekaj časa odsoten od svoje delavnice ter prosim svoje prijatelje in znance, da mi ohranijo dosedanje zaupanje. Moje posle bo do preklica vodil moj pomočnik Iven Dolšek. — FRANC PAJ, čevljarski mojster, Pobrežje, Prešernova ul. 6. 1364 ■m Popravilo ur hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8- 680 Popravila gramofonov najhitreje, najboljše, najcenejše izvršuje M. Jlger-jev sin, Gosposka ul. 15. 921 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22- Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Sandale vseh velikosti, Šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor. 1020 Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her. kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne -za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije ,za špecerijo in dišave. Kotličke in Šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Pho-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožni* ke iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture iri vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. S. 334 Stelaže, omare, velike mize 4Xj, prodajalne klopi in drugo že uporabljeno pohištvo prodam. Aleksandrova c. 48. 1358 Stanovanje obstoječe 2 ali 3 sobe in kuhinje za !. ali 15. julij išče drž. uradnik v mestu ali bližini. Naslov pove uprava »Ve-černika«. 1346 Pletilja dobra se takoj sprejme. Vprašati Zagreb, Svetu Duh 44. 1369 Boljša rodbina išče meblirano sobo z uporabo kuhinje v Mariboru ali najboljši okolici za mesec junij in julij. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. 1360 Nova otomana na prodaj. Koroščeva ulica 4, pritličje. 1292 » 3 DE AL«! Spominjajte se M! Parna pralnica in kem. čistilnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 iPride in dostavi se na dom V vinotoču v Šugman, Tezno 84 dobite izborno kapljico l—l' '1' Absolvirani 1810 mn za turiste in dečke iz usnja in imitacije izdelu:e najcenejše f. MoiM-ov nas!. Franc Bela bandažist Slovenska ulica 7 Stcv. 1366 z bančno prakso želi vstopiti v odvetniško pisarno proti majhni nagradi. Ponudbe na upravo pod »Absolvirani pravnik" Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se preselil s svojo sodartko delavnico iz Ruš v Maribor, Meljska c. 10 ter se priporočam za vsa sodarska in kletarska dela v popravila. JosIpRamiak, sodarski mojster m2 Uster In modne h|ače za pomlad kakor tudi volneni suknjiči v vseh barvah dospeli, ter jih dobite v veliki izbiri v manufakturi 1289 I. Preac, Maribor, Glavni trg 13 Darujte za spomenik KRALJU PETRU iiiiiii Carinsko-špedlcijsko podjetje v Mariboru rabi za takoj perfektnega korespon-denta. Biti mora popolnoma zmožen slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, strojepisja in knjigovodstva. Le izborno izurjene, zanesljive moči s prvovrstnimi priporočili ■ naj vlože lastnoročno pisane ponudbe s zahtevki pod »korespondent« na upravo tega lista. 1337 Nove spalne in jedilne sobe, politirane, izdelane po najnovejšem vzorcu, kakor drugo pohištvo prodam. Trgovina pohištva in mizarstvo, Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 1357 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra« njo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Učenec dobrih in poštenih starišev z predpisanimi šolskimi spričevali se sprejme 'v manufakturni trgovini J. Preac, Glavni trg 13. 1338 V soboto in nedeljo v Park-kavarni koncert. 1340 Škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12. 1086 Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4. 1110 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo periio. senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kuttner. Maribor, Vojašniški trg 3. 52 Električne Inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Opremljeno sobo, električna razsvetljava, prost vhod oddam s 1. julijem Smetanova ul. 25 l vrata 6. 1351 Le brezobrestna stavbna akcija potom splošne, enotne organizacije vseh (tudi najrevnejših) brezstano-vanjcev prinese tudi splošno odrešenje. Več pri Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. 1354 Najcenejši, prenesljivl dom za počitnice ali stalno bivanje dobite potom kred. stavbne zadruge »Moj-mir«, Maribor, Koroška 10. 1355 Gospod se sprejme kot sostanovalec. Židovska ul. 12 I. 1361 Trgovina na deželi, 20 minut od železniške postaje blizu farne cerkve in šole se da takoj v najem. Pripravna za samsko osebo. Trgovina obstoji že nad 50 let ter je dobro vpeljana. Le resni reflektanti naj vpošljejo ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Trgovina 30«. 1349 Harmonika »Kromatlš«, 3 kori, aluminiumjekleni glasovi '49 prim, 80 basov, novost, -helikon bas (5 korov) akordi, 9—12 korov, najfinejši umetniški instrument ceneno na prodaj. Na vpogled samo v nedeljo 9. junija v gostilni Emeršič, Aleksandrova c. 17. 1347 Prodajalec prvovrstna moč iz manufaktume stroke se išče za takoj ali pozneje. Ponudbe je poslati pod »Prvovrstna moče na upravo lista. 1333 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da nas je naša dobra, zlata in nepozabna mamica, tašča, babica in teta, gospa Frančiška Doppler gostilničarka In posestnica V v petek, dne 7. junija 1.1. ob 9. uri po dolgi mučni bolezni v 63. letu njene staroitl, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila. Pogreb nadvse ljubljene pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 10. junija 1.1. ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Selnici ob Dravi, kjer bode njeno truplo čakalo vstajenja. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, 11. junija 1.1. ob 6. uri v farni cerkvi Selnica ob Dravi. SELNICA OB DRAVI, 8. junija 1929. Klavdina Pintar, Regina Bruder, Anica Doppler, hčerke ter ostali vnuki In vnukinje. Pavel Bruder, zet {• ’ i‘u !»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦-♦♦♦♦♦»«♦♦♦ OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CEDE, Cankarjeva 11, nasorotl pošte (Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje) * Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in leeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema »loge na vložne knjižice in tekoCi račun od zasebnikov, ustjupv in drugih denarnih zavodov ter jih obrestuje najugodnejše. — Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti Jamtl mariborska oblast z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zato je zavod najvarnejši v celi oblasti. — Rentni davek plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne odteguje. Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice 1218 •»••»•»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦M »»»»»»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»» »»»»♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»»»♦»»»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦»»»»»»♦■»♦♦♦Ib V piVOVarniŠki restavraciji se vr5i ob l®Pem vremenu VSAK DAN od 19. ure naprej VEČERNI KONCERT na vrtu. — Poleg priznano izbornega UNION/KEGA PIVA se cenjenim gostom vsak čas postreže z izvrstno domačo, dunajsko in francosko kuhinjo. Poleg tega kot specijaiiteta od danes naprej ob vsakem času izborno pripravljeni RAŽNJIČI IN ČEVAPČIČI. — Priporočata se restavraterja I. in M. DOLNIČAR Otvoritev tpecerijtke trgovine. Podpisani si dovoljujem cenjenemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem otvoril v Mariboru, Vetrinjska uL 6 špecerijsko trgovino Prizadeval si bom postreči svoje cenjene odjemalce z najboljšim blagom po najnižjih cenah. 1363 MIRKO HERNET - Maribor V gostilni »LOVSKI DOM“ naTeznubo vnedeljo9. tra. KONCERT Z dobrim vinčkom, svežim pivom ter jagnjetom na ražnu pečenem, preskrbljeno. Za obilen obisk se pri' poroča Vinko Plohl, gostilničar 1361 atelje za perilo Maribor, Slovenske ul. 20 Velika izbira čipk, blaga za perilo in blazin za divane s krasnimi ročnimi deli. Cene solidne. 1182 Sladkor Moka Olje sredi mesta, pripraven tudi za malo obrt, takoj oddam. Ponudbe pod »Ugodna pri* lika" na upravo lista. 1356 Kravate v veliki izbiri, najnovejši vzorci pri Jakob-u Lah-u, Maribor! Glavni trg 2. najceneje Dražba zastavljenega Od 1. do 15. Junija po Izredno znižanih cenah da se vsakdo lahko prepriča o izredno dobri kvaliteti in izdelavi srajc iz tvorniSke zaloge perila J. Karničnik, Maribor, Glavni trg 11 v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica št. 46, bo dne 12. junija 1929 efektna dražba od 9. do 12. ure dop. Dragoceno-* sti od 14. do 16. ure popoldne. 1352 Glavni trg 21 ' —-* 4/75-70233 Eleganten poletni čevelj. Anglo-pla tno v sivi, beli ali drap-barvi in us njeni podplati. Labkl letni otroški čeveljčki iz be. lega angl* platna ln guml-podplatl. Ljudska obutev iz blaga ali sivega platna z guml-podplatl, št. 35 45. Za poletje potreben letni polčevelj za gospode. Iz belega ali sivega platna in z usnjatim podplatom. L. .....................//37 -tootje Sezonska novosti lu angl. platna z usnj. podplatom. Bell, obšiti z rujavim usnjem; sivi, obšiti s črnim lakom. f l iW-Hboi Udoben poletni čeveljček Iz angl. platna In s polnizko peto. Barve: Bela, drap, siva ali črna. Iz najboljšega angl. platna In gumi-podplatl v sivi, beli ali črni barvi. Za športne dame, zračni čeveljčki iz angl. platna ln guml-podplati, obšiti z rdečim, modrim ali topaznobarvnlm robom. /L 4ins-isni vvjv-/<7/7/ / / | S b1US'l0b0i f H —HVI-Mfft Kombiniran platneni čevelj z gumi- Angl. tenis-čevelj iz prlma platna v Kombiniran platneni čevelj, najnovej- Priljubljeni poletni čevelj našiti od- podplati. Osnovna barva bela, kom- beli ali sivi barvi. Podplati lz suro- še iazone. Samo beli z usnj. obšltkom Jemalcev. Iz belega platna s podpla- blnaclja: rdeče, modro ali topaz. vega gumija. v barvah: modro ali topaz. tom Iz kromovega usnja In guml-pcto. Pekoče poletno solnce nam, prolajoč ugodnost poletnih ulitkov, prlnaia tudi nevoljo neznosne poletne vročine. Naia lahka poletna obuvala, Izdelana dovrleno Iz najboljiaga materljala v vseh modernih barvah, Vam bodo oaragočlla popolno ulivanje poletnega veselja, ne da bi se Vaie noge kdaj utrudile. iMfcjft Kflnspfcij »Jiitra« v, Ljubljani.; predstavnik izdajatelja Jn urednik; Fran Brozovič v Mariboru. 3?ska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela v.Maribora fSSTBU._______:________________ ■ WariF^0 VE C’ E EN! K MfŠ VMarfBsru, Hne 8. VI. 19 29