Sped. in abb. post V gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
BENEŠKIH SLOVENCEV
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Ut. 15.
VIDEM, 31. JULIJA 1951.
Leto II. — štev. 22
Oživimo mirovno pogodbo
V D •	•
Italijanska diplomacija je začela v zadnjem času akcijo pri Združenih državah Amerike, Angliji in Franciji za revizijo mirovne pogodbe. Hoče namreč, da bi ta mirovna pogodba, ki v bistvu nikakor in ničesar ne veže Italije, bila tudi uradno razveljavljena. Lahko bi se vprašali, kakšen pomen naj ima tak čisto formalen postopek. Vendar pa danes nočemo govoriti o tem, ampak o našem položaju v zvezi s tem novim dogodkom in z argumenti, s katerimi Italija skuša opravičiti svojo zahtevo.
»Kako naj bodo Italijani zares dobri in zvesti zavezniki tistih držav, ki hočejo ostati še naprej v položaju zmagcva'k in hočejo diktirati svoje zakone?v. Tako se sprašujejo pri zagovoru svoje zahteve za revizijo mirovne pogodbe. Zagovor ima svoj prav, ker človek ne more biti istočasno suženj in svoboden. Toda isti razlogi morajo biti veljavni še v večji
meri za prebivalstvo v Beneški Sloveniji;
♦
kako morejo zahtevati od teh ljudi zvestobo in privrženost italijanski državi, kadar ta postopa z njimi slabše kot s sužnji in jim zanika vse pravice, hoteč jih samo izkoriščati z davčnimi bremeni v mirnem času in kot alpince v vojni?
Za izvedbo mirovnih določil
Naj se le sproži revizija mirovne pogodbe; preden pa bodo pregledali in spremenili mirovna določila, je treba pregledati in proučiti, kako so bila doslej določila izpolnjena. Ko se bodo zbrali pri skupni mizi ameriški, angleški in francoski zastopniki ter jim bodo sedeli nasproti Italijani, tedaj naj jih vprašajo, kakšna jamstva so bila dana za priznanje slovenske narodne manjšine v videmski pokrajini.
Sedaj ni več časa za debato o tem, če ta manjšina obstoja ali če se jo lahko smatra kot neko narodno manjšino, kakor s fino sofistiko skušajo prikazati
Občinska uprava
in tajniki
Zupani Nadiške doline so zopet predmet javnega zanimanja. Vzrok temu je njihova zahteva, naj bi odložili zamenjavo starih občinskih tajnikov iz Podbo-nesca, Sovodenj, Grmeka, Dreke in Srednjega, ki jih nameravajo zamenjati z mlajšimi tajniki, kateri so zmagali pri natečaju.
To svojo zahtevo utemeljujejo župani s tem, da je škodljivo zamenjali sedaj, ko so komaj obnovili občinske svete, tudi tajnike, ki so v okviru občinske uprave edini, kateri v dovoljni meri poznajo krajevne razmere in probleme.
V resnici bi položaj ne smel biti tak, če bi bile razmere normalne in bi bili dobri sedanji upravitelji. Toda položaj je v teh krajih še posebno delikaten, ker gre za občine, v katerih živi slovenska narodna manjšina. Zato pazijo, da so tukaj novi občinski svetovalci, ne toliko dobri upravitelji, kot pa dobri patrioti, kar je razvidno iz dejstva, da po dveh mesecih, odkar so prevzeli svoje funkcije, Se ne poznajo krajevnih problemov.
Da je naša ugotovitev pravilna, nam kaže tudi dejstvo, da je pobornik te akcije župan iz St. Petra, ki sicer ni direktno zainteresiran pri tem vprašanju, ima Pa veliko zaslugo, da je sedaj poitalijančil svoj priimek. S tem, da se je odpovedal končnemu C pri svojem priimku Birtič, si je prislužil županski stolček v $t. Petru in nadzorstvo nad vsemi dolinami.
Zatorej je popolnoma razumljivo, da so v takem posebnem položaju, v kakršnem se nahajajo te doline, samo domači tajniki poznavalci kraja in prebivalstva, ki lahko zadovoljivo podprejo občinsko upravo.
Macchiavellijevi pravnuki. To je (jejstvo, s katerim mora vsakdo računati in ki je razvidno tudi iz časopisnih polemik, kljub vsemu potvarjanju dejanskega stanja. Toda če je leta 1946 italijansko časopisje odkrito priznalo obstoj Beneške Slovenije, danes nikakor noče vet rabiti tega izraza. Pač pa govore samo o mtalianissi-mihe dolinah Nadiže in Tera, obenem pa priznava, da prebiva tu ljudstvo, ki je slovenskega izvora in se pri tem niti ne zaveda svoje smešnosti. Posledica naše borbe pa je bila, da se je polemika, ki so jo hoteli prvotno omejiti samo na Widisko dolino, razširila tudi na Tersko dolino.
V tej polemiki so Italijani priznali, da je raznarodovalna politika povzročila spremembe v značaju slovenskega prebivalstva, ki je prišlo leta 1866 pod Italijo. Brez dvoma je ime'a ta politika svoj določen učinek, vendar je i otovo, da se ji
ni posrečilo popolnoma potvoriti dejanskega stanja. Vendar pa ti ljudje ne gc-voirjo o tem, kakšna je njihova politika v teh zadnjih letih. Tu pa je tista bolna točka; brž ko je Italija videla, da ni več vezana na določila mirovne pogodbe, ker je s pristopom v zapadno interesno sfero računala na podporo Amerike, Anglije in Francije, je začutila ne samo možnost, ampak je smatrala tudi za dolžnost, da začne ponovno z radikalno šovinistično politiko postopati nasproti prebivalstvu v Beneški Sloveniji. Pri tem ji služi kot opravičilo fraza, da se lahko udeleži obrambe zahoda samo to, kar je italijanskega. če bi dovolili svoboden razvoj slovenske manjšine, bi za te politične može pomenilo prenos zapadne obrambne linije na italijanski narodni teritorij.
Podobnih sofizmov in napačnih trditev, ki so jih skovali v ta namen, bi lahko našteli zelo mnogo.
je treba izboljšati bivališča
Pri nas tako, v Trstu drugače
Ne obstoja nikakršna slovenska narodna manjšina, ker je ta dežela in njeno prebivalstvo pod Italijo že izza časa Beneške Republike. Tako trdijo.
Zgodovina pa nam pove, da je bila ta dežela prej pod Avstrijo in potem je prišla pod Italijo. Ista italijanska propaganda govori, zlasti kadar se razpravlja o Trstu, da so Avstrijci podpirali slovenski živelj na škodo italijanskega. Pri tem se moramo vprašati: če je Avstrija v resnici bolj podpirala Slovence na škodo Italijanov, potem ni nobenega dvoma, da so smatrali tudi beneške Slovence vedno kot S’ovence in da so tudi podpirali njihov razvoj in ohianitev njihovega narodnega značaja. V tem primeru je izven vsakega dvoma, da ni mogoče govoriti o italijanstvu te dežele in njenega prebivalstva že iz časov Beneške Republike, če pa so te ljudi še leta 1866 smatrali kot Slovence in podpirali njihov razvoj v tem smislu, če pa hočemo smatrati trditev o favoriziranju slovenskega življa od strani avstrijskih oblasti kot netočno, potem lahko ugotovimo, da je bila Beneška Slovenija podvržena, italijanskemu vplivu že iz časov Beneške Republike in so jo raznarodovali tudi ko je bila pod Avstrijo. V tem primeru pa ne moremo trditi, da je Avstrija podpirala Slovence na škodo Italijanov v Trstu, ker ne more biti veljaven na enem mestu nek gotov princip, medtem ko je v istih pogojih in ne daleč od tu veljaven popolnoma nasproten kriterij.
Ta ugotovitev nam jasrur pokaže, kako neumestni so italijanski argumenti, s katerimi hočejo doseči svoje nacionalistične cilje; ti argumenti ne temeljijo na kakšnih principih, ampak na navadnem oportunizmu in jih temu primerno menjajo po potrebi.
V resnici Avstrija ni favorizirala slovenskega življa na škodo italijanskega, kar lahko ugotovimo tudi v Beneški Sloveniji, ker je smatrala bolj nevarno narodno prebujenje Slovanov, kot pa narodno prebujenje Italijanov v okviru svoje države.
če bi v resnici ne bilo tako, bi Italija leta 1866 ne prišla na Sočo, ampak bi se ustavila na Livenci. Furlanska dežela, ki leži med tema dvema rekama,, ni namreč imela italijanskega značaja, ker prebivajo v njej samo Furlani, ki jih lahko smatramo kot zmes slovanske, nemške in ladinske krvi, z lastnim jezikom, lastnimi šegami in navadmi in katerih značaj je vsekakor mnogo bolj sličen avstrijskemu in slovenskemu, kakor pa italijanskemu. Poleg Furlanov žive v tej deželi še Slovenci in posamezni Nemci, ki so bili takrat mnogo številnejši, kot pa so bili Italijani.
Vendar pa dobrodušna avstro-ogrska monarhija ni imela namena, da bi s svo-
jo upravo raznarodovala beneške Slovence in je prepustila to vlogo času. To velja toliko za nas, kakor za Trst.
Šele z letom 1866 se je začelo načrtno raznarodovanje, ki ga je fašizem pojačil in ki ga z vso skrbjo nadaljuje današnja vlada, pod pretvezo obrambe zapadne civilizacije v družbi ZDA, Anglije in Francije.
Če se bodo torej kdaj zbrali zastopniki teh držav za revizijo mirovne pogodbe, naj ne pozabijo spomniti Italijanov, kako je nekoč Viktor Emanuel II. izjavil, da ne more preslišati »bolestnega krika« tistih italijanskih dežel, ki so še pod tujim jarmom. Prav tako bi oni ne smeli preslišati danes, ne samo krika bolesti, ampak tudi krika suženjstva in bede, ki prihaja do njihovih ušes iz mtalianlssi-mih« dolin Nadiže in Tera.
Ne moremo reči, da imamo letos lepo poletje, ker je vreme izredno muhasto in občutijo te njegove muhe poleg pridelkov tudi ljudje. Med enim in drugim oblakom pa včasih le pripeka sonce in to je dovolj, da se je tok letoviščarjev usmerit tudi v gorske doline Beneške Slovenije, ki so postale cilj videmskih in tržaških turistov, zlasti sedaj, ko jim je meja zaprla pot v druge dežele.
Pri tem ne gre vedno za ljudi, ki prihajajo zjutraj s kakršnimkoli prometnim sredstvom in se na večer zopet vračajo domov, ampak so med njimi tudi taki, ki bi se radi ustavili za več dni, da bi prebili poletne počitnice v miru in si okrepili telo in duha med zelenjem gozda in bleščavo belino gorskih vrhov in hudournikov. Ovira pri tem pa je pomanjkanje prenočišč.
V Karniji imajo ljudje navado, da dajo poleti svoje hiše v najem letoviščarjem, sami pa prenočujejo v bajtah. Na ta način imajo tujci možnost, da dobijo poceni hišo, kjer lahko prenočijo s svojo družino, medtem ko bi bilo prenočevanje v hotelih zanje preveliko breme. Pri nas bi se ta problem teoretično lahko še laže rešil, ker je v poletnih mesecih okrog 90 odst. mož z doma, na delu v gozdovih, ali pa so šli za sezonskim delom v tuje dežele. Tudi ženske odidejo deloma k živini v planine, kjer prebijejo na pašnikih vse poletje.
Na ta način ostane po vaseh le zelo malo ljudi in še ti so skoro vedno odsotni od jutra do večera, ker imajo opravka s senom in si nesejo s seboj tudi hrano in pijačo za ves dan.
Hiše so torej prazne in na razpolago tistim družinam, ki želijo prebiti svoje
Sadjarstvo v našem gospodarstvu
Po dve sto prebivalcev na vsak kvadratni meter je, če računamo samo rodovitno zemljišče in odštejemo tisto, ki je popolnoma neplodno, vsekakor malo preveč. To je vzrok zakaj nočejo podvzeti v Beneški Sloveniji nikakih iniciativ za izboljšanje kmetijstva, ki bi lahko omogočilo tudi izboljšanje življenja.
»Izven teh gora, v ravnini, kjer obdelujejo zemljo s plugom, kjer je podnebje boljše, ali pa v rudnikih in po tovarnah po raznih deželah sveta, je rešitev življenjskega problema prebivalstva z gora«
Tak način govorjenja je neutemeljen: ker v nobenem primeru ne moremo računati za vse kraje enako gostoto prebivalstva, čeprav samo na obdelovalno zemljo. Pri gotovih pridelkih je potrebno namreč mnogo manj dela, kakor n. pr. pri pridelovanju pšenice in koruze. Drugi pridelki pa zahtevajo več delovnih dni za obdelavo enega hektarja. Ce je n. pr. en hektar posetve s pšenico ali koruzo v normalnih razmerah potrebnih manj kot 100 delovnih dni za vsa dela, ki so v zvezi s tem pridelkom, od setve pa do žetve, je za druge pridelke, zlasti za industrijske rastline, potrebnega mnogo več dela za posamenzi hektar. Pri pesi potrebujemo n. pr. 800 delovnih dni za ha, pri konoplji 1.200, pri sadovnjaku okrog 2.000 in pri pridelovanju tobaka preko 3.000.
Tako je torej dana možnost, da lahko na majhnem prostoru živi in dela večje število ljudi, kadar pridelujejo takšne industrijske rastline.
Ni nam znano, če so v naših krajih ugodni pogoji za pridelovanje sladkorne pese, konoplja ali tobaka, ker bi bilo v ta namen potrebno napraviti poizkuse, pri
katerih bi dobili točno oceno. Gotovo pa je, da bi lahko z uspehom razvili in pospešili sadjarstvo po vsej deželi, kakor so ga že razvili n. pr. v Ronacu, kjer prinaša prebivalstvu lepe dohodke. Pri tem moramo pripomniti, da se najbolj izplača gojiti zgodnje ali pa pozne sadne vrste. Ker klima v naši deželi ne dopušča, da bi se lotili prvih, moramo posvetiti pažnjo poznim vrstam. Tista dva ali trije tedni zakasnitve pri dozorenju češenj v naših hribih v primeri z nižjimi kraji bi torej ne bilo škodljivo, ampak celo koristno, ker bi naše češnje prišle na trg šele potem, ko bi pošel pridelek z ravnine in drugih toplejših predelov.
Ce pa se lotimo tega dela, se ga moramo lotiti pravilno in odločno. Sadnega drevja ne smemo zanemarjati, da ne zastane v svojem razvoju in da ne rodi sadja slabše vrste; drevesa morajo biti sajena v predpisanih razdaljah in gojiti jih je treba tako, da bodo rodila prvovrsten sad.
Iz prakse vidimo, da moramo porabiti jabolka in drugo sadje slabše vrste samo doma in na bližnjih domačih trgih, medtem ko gredo češnje hrustavke po vsej Italiji, ker je splošno znana njihova dobra kakovost in so najboljše za konzerviranje v špiritu. Tako lahko vidimo tudi po nekaterih trgovinah s sadjem v Milanu reklamne napise z besedilom: »Češnje iz Tarčenta«. Razvoj sadjarstva bi imel lahko za posledico tudi razvoj konzervne industrije, kar bi zopet zaposlilo novo delovno silo. Zato nikakor ne moremo soglašati s trditvijo, da v naših dolinah ni dovolj pogojev za življenje. Treba je samo do kraja izrabiti možnosti, ki nam jih nudi zemlja.
poletne počitnice, ali svoj dopust v gorah. Vendar nikomur ne pride na misel, da bi šel stanovat v takšne hiše, ker so skrajno neprimerne za bivanje. »Prihajamo sem, da bi se odpočili in da bi skupaj z našimi otroki okrepili svoje zdravje, ne pa da bi ga v takšni vlagi še poslabšali«, tako pravijo ti ljudje, ko si ogledajo naše domove. Priznati moramo, da imajo prav, ker so bile hiše v Beneški Sloveniji zgrajene pred več kot 50 leti in seveda po tistih zdravstvenih predpisih in gradbenih možnostih, kot so bile takrat običajne. Pritličje je na eni strani na pol v zemlji zaradi strmega brega, na katerem je zgrajena hiša. Posledica tega je velika vlaga prostorov. V novih hišah imajo v teh prostorih klet in drvarnico, po starih zgradbah pa imajo v pritličju kuhinjo in včasih celo spalnico.
Higienski prostori sploh ne obstojajo in mnoge družine se v ta namen poslužujejo hleva, ki stoji poleg hiše. Seveda se s tako rešitvijo tega problema ne zadovoljuje noben turist ali letoviščar. Zelo pomanjkljivo so urejene tudi greznice in gnojišča, ki se nahajajo med eno hišo in drugo in so popolnoma razkriti. Iz njih teče gnojnica, ki ob lepem vremenu kvari zrak, ob deževnem pa se meša z dežnico in teče v potokih po slabih vaških poteh.
Pod takimi pogoji je absolutno nemogoč razvoj turizma po dolinah Beneške Slovenije.
Zato je nujno potrebno, da se odpomo-re tem pomanjkljivostim in da se poskrbi za izboljšanje stanovanj tudi zaradi domačega prebivalstva, ki ne more še nadalje živeti v prostorih, ki so slabši od hlevov za živino. S tem bomo preprečili poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva in ustvarili boljše pogoje za razvoj turizma.
Letos je bil razpisan natečaj za izboljšanje hlevov in senikov. Vsekakor hvalevredna pobuda, čeprav bi lahko pripomnili, da je bil rok za prijavo prekratek in da so premalo poskrbeli, da bi zvedeli za to podporo tisti ljudje, ki bi se lahko z njo okoristili. Tako bo zelo malo kmetov, ki bodd lahko izrabili to pomoč. Upoštevati moramo namreč dejstvo, da sedaj mnogih moških ni doma, da bi lahko odločili o kakšnih novih gradbenih delih in je tudi rok za dovršitev takih del prekratek. Ljudje imajo namreč samo v zimskih mesecih čas in možnosti zbrati material, ki je potreben za taka dela in ga znesti na kraj gradnje.
Vsekakor bi bilo dobro, če bi oblasti uvidele potrebo in razpisale podobno pomoč tudi za izboljšanje stanovanjskih hiš. že sam človečanski čut in pravica zahtevata tako delo, ker bi nikakor ne smeli zanikati ljudem tistih ugodnosti za izboljšanje stanovanj, ki jih nudijo celo živini.
Ce bi oblasti podvzele podoben ukrep, bi s tem dale ljudem možnost, da bi še pravočasno pripravili potrebne načrte za izboljšanje stanovanj. Ker gre v največ primerih za dela v notranjosti, bi jih lahko izvedli tudi v zimskih mesecih, ko ni mogoče delati v gozdu, pač pa se lahko izkoplje odvodne kanale iz greznice, zgradi razne pregrade ali omete in pobeli sobo, oziroma razširi kakšen prostor ali kakšno okno. Obenem pa bi bil tak ukrep zelo koristen za olajšanje brezposelnosti, ki se najbolj občuti prav v zimskih mesecih.
Prihodnje leto pa bi tako izboljšana stanovanja lahko nudila tudi rešitev problema prenočišč za letoviščarje. Pri tem bi se okoristila tudi davkarija, ki zahteva v takih primerih plačevanje posebne pristojbine.
GLASILO
Stran 2
-»MATAJUR«
■Štev. 22
IZ VZHODNE BENEČIJE
f^SC/
KLODIC
U nedeju 22 teha mjesca smo mjeli par nas sejem sv. Jakoba, ki je patron naše cjerkve u Ljesah. Cjerkvene funcioni so bile use u Ljesi, zabave pa smo je mjeli u Klodiču. Ljudi nje manjka o ne samuo od naše fare, ampà jih je bluo tud od drugih krajou. Iz Belgije je paršlo za sv. Jakob punu djelucu, ki se buodo var-;rili žej ta tjedan nazat.
ŠT. LENART
Mi znamo, de naš kamun ima vič ku sedam miljonu debita, ki su bli zaprav-jeni u cajtu, ki gre od konca uojské do sada. Taka cifra denarja pa nje malo za adan kamun majhan ku je naš, ki njema vič ku 2400 ljudi. Tuo pomeni, de za usakega človjeka St. Lenartskega kamu-na, péza adan douh za nih 3 taužent lir. Kuo su nardili s tistimi soudi na vje-mo an nam nejčeju povjedat. Saj par nas sje pru malo nardilo an še za tuo malo mi bi jali, de soudi, ki smo jih dali za taše an use ta druge reči ki su šle u kamunovo kaso, su bli zadost an bi muorló jih ostati. Statistike nam kažejo, de u ljete 1950 naš kamun je mu vič ku pet miljonu entrat, to če rejč, de u petih Ijetih je paršlo notre približno nih 25 miljonu lir. Takuo nam daje, de use kupe je bluo zapravjenih vič ku 32 miljonu lir, tikerim damo tud douh, ki je za plaCjàt. S telimi sudi bi se lahko nardilo tulku djel, de na bi mjeli potrjebe donàs tulku tarpjet za uoziti blago po naših cjestah, ki so slabe an jamaste. U tjem sa vidi, de par nas smo mjeli take ljudi, ki so ministrai, de njeso znali nucati sude za naše potribinje an zatuo na smije pozabt ta novi šindik, de ima veliku odgovornost par fcamunu, ker lahko pride an dan, de ljudi sa buodo takuo Stufài, de sa ne vje kaj naj misliju. Biti šindik po imenu je lahkuo za usa-keha; trjeba pa je znati rjes izpuoniti use kompite, ki su mu dani kot šindik, a če teha na zna, naj stoji na suojim duomu an pusti redilne kamuna tistim, ki su za tuo buj kopači.
ČEDAD
Ljetošnji tarh u Cedade nje nič razvit, kjer z prodaju dost manj sadja ku dru-he ljeta. Nediška dolina, posebno Ruo-nac, so zmeraj furnil čedajski tarh z naj-ljepšim an narbujšim sadjam, a Ijetošnjo ljeto je močno slaba sadna ljetina. Ze zguodaj na pomlad, ku su drevesa cvé-tila, je daž pokvaru use, zaki je cvet odpadu pred cajtom, tisto malo kar je ostalo pa je pobila tuča, ki je bla par vič krajah. U Čedad parhajajo targouci sadja popraševat po brjeskah od Ruonca, kjer ta je narbujša suorta brjesk, ki jih u naši provinciji póznamo, saj sadjarji od Ruonca so ušafali diploma na ešpozicjoni u Veroni tu pasanih ljetah, a dosti jih se muorajo uračati prazni nazaj, ker sa ne ušafa na tarhu.
Zavuj slabe sadne ljetine je slab ves tarh, zaki ljudi ljetos majo le malo za prodat, de bi potlé mohli kupit druge reči za hišo. Par temu se vidi, de ljetos buo par nas slabo živenje, zaki če >nam manjka sadje, njemamo drugih možnostih za si zaslužiti kajšr.o liro.
MERSIN
Fred štjerimi Ijeti su začel djelat cje-sto, bi takuo mjela tud naša uas nje žbo-ko za morjeti uoziti suoje pardjele, an takuo bi biu ošparan use tist trud, ki ga mamo pri nošenju brjéman na harbatu. Cjesto su začel djelat na Logu med Stup-co an Podbujescam. Napravjeno je blo le za malo vič ku dan kilometer poti, a potlé so pustili use kupe an še tuo kar je bluo napraujeno je ostalo zapuščeno. Zaki se nje naprej djelalo, na njemó ; ie tuo pa vjemo, de sudi za tako cjesto napraviti njesu manjkali.
Naša uas je velika, zatuo bi m jel veliku potrjebo po dobri cjesti zatuo, de bi se nam ošparou naš trud, an tud, de bi mohli priti h nam. hitro mjedih, babica al veterinar ku jih mamo potrjebo. Nje duho od tega, de je adneha kumeta pičila kača, ku je kosiu trauo. Na pomuoč je biu kličen mjedih, ki je muoru priti hor u Marsin od Podbunjesca po nohàh, po tistim grdim troju an je po dugirn trudu paršu glih u pravim cajtu, de je kumetu dau parvu pomuoč. A ku sje
mjedih uraču nazaj u Podbunjesec, sje zavuj slabe poti zviu noho an takuo tud mjedih, potlé, ki sje tulku maltrou za pomuoč dati bouniku, je óstu bolan. Takuo par nas, ku si buo mjelo potrjebo za adneha mjedeha, de bi parnesu pomuoč našim bounikom, sigurno nobedan ne buo tu priti u Marsin, ker vje, de bi ri-skjeru še suoje zdrauje. Zarjes je velika sramota, de u takih modernih cajtah su uasi brez cjest. Mi vidimo, de po mjestah na vejo kaj bi naprauli, de bi ljudi buojš hodil; tam jim pometajo, jim škropijo z uodó, de na buo polvarja, usaka jamica je hitru popravjena, nam pa ne dajo niti adne kamnate poti po tikeri bi se mohló z uozom pejati.
AŽLA
Mjesac od tega, u Ažli so začeli po-pravjat akuedot, ker prej je bjo previč malo uodé. Po vasi sje nardilo škave za postaviti tud nove tube na mjesto ta starih. Tuo djelo se nje pa sistematično napravjalo, na to vižo de bi se hitro končala taka majhana rječ, saj u enim tjed-nom bi se lahko u vasi use končalo. Pa nje par nas takuo, škavi, ki su bli pred nim mjescom narejeni su še tam, cjesta od kjer pasà akuedot je usa razrita, de sa na muore po njej uozit. Ljudi so naveličani tega an se uprašajo kadaj buo končalo tisto djelo. če je malo djeloucu naj se jih uzame še, saj jih ne manjka par nas.
Autorità pa na srnje pozabit, de je trjeba napraviti fontano tud u dolenjem koncu uasi an tu borku Sv. Valentina, ker bi bla velika sramota, de bi se pustilo uon ta dua kraja. Saj ljudi so zaprosili an napravili ešpost kamunu an provincji an šperaju, de na buo trjeba drugeha napraviti za mjeti uodó, ki par nas ju dajejo tud po raunim.
MAŽAROLA
Med uojskó Njemci, ku so djelali ra-strelament pruoti partizanom, so streja.i u našo uas s kanoni an so tud koipi.i naš turan. Par temu so kolpili še ta srjednji zuon, ki ha njesmo mohli vič nucat. Takuo, pred mjesci, naš kapelan je decidu nesti tu Uidem zuotn u fonde-rijo za ga zlit an nardit noveha. Za to djelo opraviti je koštalo 264 taužent lir, to bi ble 3 taužent za usako družino. Zuon, tej ki te se čulo, buo parpravjen za parve dni augusta an njega naugura-cjon jo buodo nardili na peteha prihod-njeha mjesca. Ljudi so se želeli, de bi zuon biu pront u nedeju 22 teha mjesca, ku so mjeli šegro od Sv. Marije od Kar-mina, a fonderija Broili tu Uidme nje moria nas kontentati. No pravejo, ki za nauguracjon noveha zuona no če priti use autoritadi, no videmski škof. Koj judje no se lamentaju, ker so mjeli velike stroške par temu, saj par nas za zaslužit tri taužent lir, nje takuo lahko ku pohledamo, de usi naši možje so prez djela.
JAJNIK
Letos njemamo šuš, zaki skoraj usaki dan je daž an zatuo bi usaki človek jau, da na manjka nikamar uodé. Par nas pa nje takuo, ljetos mamo uodó takuo zmjerjeno ku usakdanji kruh. Mježnar naše uasi, ki ma inkarik za gledat na uodó an ima zatuo kjuč od fontane, nam muora usaki dan zmjeriti uodó, zaki je navarno, de ostanemo prez nje. CeprU je usaki dan slaba ura. Pri tjem tarpimó usi an tud naša žvina, ker blizu naših hiš nje druge uodé, de bi mohli gonit napajat.
Pred nekej Ijet je biu nardit prožjet, de bi se popravil naš akuedot an sje tud začelo djelat nekej, a use tuo pa nje nič pomahalo, sudi su se špendal, uodé mamo pa manj ku prej. Temu su kiivi tisti, ki su takrat djelo uodili, zaki njeso znali ušafati ta prave guašte od akuedota, ker je blo use napravjeno previč povaršno. Trjeba je, de se tako rječ hitro popravi, an ne de se buo čakalo, de ostanemo pru brez kapljice uodé. Naša uas je visoka 560 metru u hribu an par temu mamo velikeha truda za živjet, kaj buo ščle, ku buomo ostali prez uodé, ki ji je usak dan manj? Miništracjon kamunal naj po-skarbi, saj plačujemo za dosti velike taše za mjeti pravicu, de se nam prej ku pride zima da uodà, ki smo ju tulku potrjebni.
Franca s Rezje
U tistih cajtah, ku su gor po Kanine stale u hostah anu jamah »divje babe«, su živili u Stolbici u adni samotni bajti dan star mož an na žena. Njesta mjela pru nič za živiti; poljéte sta hodila oku prosit, pozime pa sta sedjela u suoji bajti an jedla tuo kar so jim dali dobri judje za boho ime. Adr.ehà zimskeha zvičera, kar ne zunah sjala luna, sta ta dua stara sedjela par marzlemu ohnji-šču an se pohouarjala, ki naj nardita, de neumérjeta od lakote, kjer u tjem mrazu njebo muoči jiti uon s hiše an še dobri judje so nanje pozabil. Ku sta ita-, ko oba dua bla pouni skarbi, sta use na adankrat čuli, de nekaj tuče na ura-ta. Mož, na pou zmarznjem, e hitro u-stau an šou odpjerat urata an u hišo ne stopila na ljepa žena, usa tu bjelo oblje-čena an ne mjela douhe čarne lase. »Pod oknom sam poslušala kej sta houorila an itàko sam zvjedala za uašo veliku mizerju. Jaz sam divja baba s Kanina an čem vam pomahati, kjer vjem, de ste stari an potrjebni pomuoči. Izpoulnila vam buom tri želje, tuo kar se izberite«. Hitro potlé, ku je tuo povjedala, je žej stran zginila an ta stari njesu mjel caj-ta ju zahualit. Oba starčka so bili sada kontent an žej u njeh hlavi su djelali kont, kuo jim bo divja baba s Kanina sada pomahala an takuo ne bodo vič tarpjeli lakote. 2ena je hitri snjetila o-hinj an itàko su se začeli hret. Harkuota je adnemu an druhemu dobro djelala an sada je žena starka pohledala na žerjavico an uzdihnila: »Kuo bi mjela sa-dà dan krampjer an bi ha spekla na tje-li ljepi žerjavici, ker sem tulku lačna!« Hitro potlé, ku je tisto rječ jala, žej je dou po napi prlétu pru na žerjavicu ljep debù krampjer. Oba dva sta kar o-stala od začudenja; ku se je mož zavje-du, de je ta parva želja ežaudida, je za-čeu klet suojo žen6, zaki nje prej pra-mislila kaj houori. Jau ji je: Zaki njesi jala, de bi ti krampjer parlétu kar na-rauno u usta?« An glej, hitro potjé ,ku je mož tiste besjede jau, je po napi parlétu druh krampjer, ženi narauno u u-sta. Zenà je začjela krampjer hrusti an ha požderjat, ha uon z ust pluvàt, a krampjer je nimar u ustih ostii an skore bi se zadušila, de nje njen mož jau tren-čje želje, de bi bla žena Uberana kram-pjerja. An rjes, dobra »divja baba« je e-žaudila še trenčjo željo, ku je obječala.
ZA NASE DELO
Kakuo se izbuojša
slabo senuo
Dosti krat se zgodi, de sta pravič pozno kosili travo an zatuo je vaše senuo zgubilo use ridilne soštance, zaki je bla po-spraujena le suha slama, sjeme an use kar je dobreha u senu sje zgubilo. Mi pa nam buomo donàs povjedali, kaj se muora nardit, de se buo zbuojšalo tako senuo, de ga buo žvina useadno rada jedla. — To je rjes, de žvina ima u sebi take fermente, de preméje tudi celulozo an slamnate' soštance toda če dajemo kravi tako senuo, nam buo dala dosti manj mljeka, se na muore zridit an tudi ga nejče rade voje jest. če uaše senuo je zgubilo tiste soštance, se muora ha zbuojšati. Za tuo nardit nje nič teškuo. Med senuo se pomješa pa naj buo u seniku ali kopah na usak kuintal tri stuo gramu soli (dan kilo za usake tri kuin-tale sena), žvina buo tako posoljeno senuo rada jedla, pa čeprii je od sonca ožgano al slabo posušeno an špenda se pru malo.
Zakaj se vinjike sušiju
U dosti krajah su j al, de kumeti se lementaju, de su se posušile vinjike potlé ku so rasle žej dua al tri ljeta. Vinjike se začneju sušiti maja mjesca an u tjelim cajtu su žej popounoma suhe. Sigurno sje tisti kumet, ki se mu posuši ju u po-Ijetnim cajtu vinjike, an tuo se dosti krat vidi pru par nas u hribih, žej močno in-teresóu, de bi vjedu zaki. Nje dougo ljet od tega, ku su u Taliji skopril teha škod-liuca, ki suši vinjike. Tuo je adna »larva« od hrošča, ki se mu pravi tud »sku-son«.
Par nas je svjet kamenjast an kla larve njemaju kaj jest. Ku se usadi mlada vinjika, vi sigurno dobro pohnojita okuo-li koranin, de bi ljeuš rastle. Sada pa pride tisto hudo ; larve od hrošča, ku čujejo u suoji bližini hnuoj, se hitro pre-mejo mladih koreninic, an u plantonu, an ga počas grizejo an ga učasih pru podjedó. Larva nuca tri ljeta, de postane hrošč an u tistim cajtu lahko popounoma uniči korenine an tuo je uzrok, de se vinjike posuše po dve al treh ljetih.
Kaj je trjeba napraviti? Se muora ni-
BENEČIJE
BREZJE
Tu naši uasi smo na use zadnje se usi spravili an nardili hóre naš lokal, ki on če sarvijati za mlekarno, ki do sadà ju njesmo šnje mjeli an za konzumno kope-rativu. Velika hiša, ki ne ba zgrajena, smo jo nardili tu tri mjesce z našimi fa-dijami. Par kupuanju materjala, smo usi dali tu proporcjon tekaj reči, ki par nas to se pardjela. Ki e dau darua, ki ser ali špuojho, ki uohouje. Intant te se nardilo. če smo bli čakali pomuoč governa ali ad Uidme, naša mlekarna ne tjela beti šnje za narditi, zaki z obečuanjem, tej ki so uajeni naši governanti, to se ne nič nardi. Oni so dobri koj za se po-hualiti, ki so nam dali tuo an to druhe, ki mi smo najboj te fedeli judje, ki mi smo dobri »Taljani«. A kar to koventà za nam kej dati, no ne čujejo, takrat no djelajo uho de marčedant an no djejo »faremo, daremo, procureremo«, intant stujta kujeti. Teha smo žej uajeni od kar smo pod Talijo an če smo bli čakali, ki no nam kej nardita, ne vjemo kam smo tleli priti. Ejtakó te bo za malin, za lu' an za dosti druzih reči, ki nas governo on se huali, ki e nam naredu pótem, ki smo mi muorli sami se lošti an dati use potrebinje za mjeti. Za novo laterijo, ki smo se jo nardili, smo čakali, ki on governo nam dej, tej ki na leč pravi 37 par čent kontribuda, za morjeti s tjem se pomati za kupiti impreštarijo tej, ki so kotli, škrematriča an druho, a fin do sadà dni kontribuda njesmo šnje vidali. Mi ve vjemo, ki od governa ne bomo jeli nič, a mlekarna na se če narditi use adnó saj smo se ložli usi kop, za morjeti še tuo kupiti. 62 sočje od mlekarne, magar, ki to nam koštej se usčarsati še te tik
mar gledati use vinjike an če Ve vid, de su tikere slabe, de ne rastejo dobro, ste sigurni, de je je pod njo larva, u časih jih je cjela kova an te lahko uničijo cjeu renk. Zatuo vam porčmo, de takrat ku se sadi mlade vinjike, potresite po hnoju malo »karburo di kalce« al pa »kalcio-cianamide«. ker tuo preganja hroščove larve. Par tem pa je trjeba hledat, de sa na natrese previč tiste soštance, ker žge an bi lahkuo škodovala koraninam. Za dosti je, de se samuo malo spolvera, a ne pru blizu koranin an vidali buoste, de buodo potlé vinjike ljepo rastle, nobena vič sa ne buo pošušila.
lai ion liliali sa «aria an siili
U telih cajtu razdrejeju use sjemana Njivi su use pune p.evjela zatuo ga muo-rata poruti an tuo naj se nardi prej ku sjeme od plevjela razdreja. če se plevjeu previč cajta pusti na njivi, sjeme pade proč an si še ankràt zaseje. Tud druga sjemena je trjeba tale mjesac pobrati od vartu an njiv. Pri pribiranji dobro gle-dajta, de buoste zbrali narbujše sjeme, ker samuo od tega sjemana lahku se troštamo dobrega pardjela.
U parvi piovici mjesca avošta je cajt,
de se seje jesensko korenje an zimsko špinačo. Prej ku se sadi, dobro pohno-jite zemjo, narbuojš je hljeuski hnuoj. Vartne rastline naj buodo nimar ljepo opljete an ne pozabite, de sa ne srnje pljet ku je zemja mokra, tuo se djela le ob suhim uremenu.
polente ki ve marnò, čemo še do teha priti počase, ker njesmo uzabili, ki če ve čemo mjeti kej tu naše kraje, ve muore-mo simpri kontati ta na naše fuarče.
MALINA
Na dan 20 teha mjesca sje Turkutovi fameji z naše vasi nardila na huda nesreča. Ta dan je šou oča Turkuto Genjo tu Uidem po suojeha sedan ljet stareha sina Dino, ki e paršou od kolonije. Med tjem timpom, ku sta hodila po Uidme, pa sje mali Dino očetu odtarhu od rok an tou traversati cjesto, a u tjem momentu e šou kuintri dan jeep an ha na tla varhu. Ponasrečneha otroka so sobto pejali u špitau, a malo timpa pótim e umar, zaki na hlavi e riportóu nu veliku feridu. Senatiča martveha so pótim par-pejali u Malino na suoj duom an ba pokopali druhi dan.
VISKORŠA
Koperativa djela naše uasi ne začela djelati, po petih Ijetih, ki na je formana. To je dan tjedan od teha, ki ne uzela tu Uidme hóre no djelo za več miljonu lir; tuo na bi tjelo beti koštrucjon ne vile za neha privatnika. Par tjem no djelajo več domačih judi, ki no hredo tu Uidem tu pondejak an se uarnejo tu so-botu. Inicjativa na je zarjes ljepa, koj to se nam zdi, ki bi muorli koperativo forniti z atrecaturom, zaki kar to koventà narditi kako koštrucjon, to se muore obarniti na impreze, zaki no posudita ljes za armadure an druhe reči, an no se storijo plačati slano. Na bi bla slaba ideja. ki no se usi soči spravita za to rječ »reštudjati. To se vje, ki par nas judje so buohi an no ne morijo disponiti denarja za kupiti tuo, ki to koventà, a pri
Za tiste ki kupiju sada prasca
U Benečiji nobedan kumet ridi semenskih prasic, ker je reja previč draha an zatuo kupujejo usi na Laškim u tjelih mjescah žej malo odraščene prasce, ki su potlé dobri za ubit okuoli pusta. Ku kupite prasca, ga ne kladejta kupe z druhi-mi prasci, če jih imate žej u kozletu, ampà ha muorate za vič cajta zaprjeti same ha, zaki na vjeste če je zdrau. Če vidita, de prascu je paršu rosin ali kuga, muo-rata preča klicati veterinarja, de buo zdravu bouni živali. Najvič se Siriju hude živinske boljezni pr« zavuj tehà da kumeti na kličeju hitro veterinarja, za uze-ti use tiste provedimente ki jih kor.
temu ne smjemo uzabiti, ki bi mjeli in-tereš forniti koperativo djela z useml rečmi, magar narditi dan douh. Počaso, z našim djelam čemo ej mi plačati use špeže, ki no se bojo nardile. Prešident no konsej miništracjon naj se zauzamejo te kompit, za morjeti lošti koperativo tu kondicjon za uzeti hóre djela še velike, ker djelouske roke par nas to ne manča, saj so možje, ki so doma usi dižokupani.
BRDO
PODBRDO — Redoč nàzad od segre Flajpanjena, Batoja Asunta ne spadla ta pot dan kras, nu ne màrla. Drugi dan su acbriédli nu s permesam autoritade su ju parnešli ta par hiši, nu srjeda so jo podložli pod zemjo. Par funeralih so bli tekaj judi, kuj to jih je du nedelje ta par majši. Ne mjela 60 ljet nu na pusti dan sin tu Merike, nu dan sudat.
BRDO — Ta na našu uas e mar 17.
luja Siniko Lodoviko ki e meu 75 ljet.
•
SEDLIŠCE — 16 luja e mar Mikotis Peter star od 76 ljet.
Na dan 21 teha mjesca e umar 22 Ijet-ni Leonard Fabrin taz naše uasi. Ubohi sin te bi vitima ne velike dizgracje, ki ne mu točala tu Kokàve blizu Trbižu, kjer e se dan dan pejou za iti sječ sjeno tu neke senožeti, ki jih ima u,tjeh krajah. No zvečar, kar te šlo sonce zad an le šlo pruoti noči, Fabrin e uzeu suojo bicikletu za priti tu Trbiž. Po poti, ki o šou, dan automobil, ki mu je šou pruoti, e ha abaljou na to modo, ki bohi sin o nje vidou poti, itàko e šou finišauat uos poti an spadou tu patók, ki e bi par poti, visok več koj 15 metre. Judje, ki so čuli njega klice na pomuoč, so ha pobrali od patoka an prokurali ha pejati hitro tu špetau tu Humin, kjer so mu dali use kure za morjeti ha rešiti od smartì. Ma mladi sinu njeso vejale kure, ker njeha kondicjofni so be hude an po nekej dni strašnim tarpenju e umar.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča It. 4*1