the oldest and most popular slovenian newspaper in united states or .america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ, PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 130. CHICAGO, ILL., SREDA, 19. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 19, 1925. LETNIK XXXIV. Belgija ni zadovoljna. BELGIJSKA VLADA ODKLANJA ZAHTEVO ZDR. DRŽ., DA BI ZMANJŠALA ŠTEVILO VOJAKOV IN S TEM TUDI STROŠKE TER PLAČALA OBRESTI STRICU SAMU. Pariz. — Ameriška komisija za iztirjanje dolgov v inozemstvu zahteva od belgijske vlade, naj zmanjša svojo vojaško moč, in denar, ki ga izdaja za vzdrževanje prevelike armade porabi za odplačilo obresti Zdr. drž. Ta zahteva je pa naletela v Belgiji na odpor, tako da je splaval up po popolnem sporazumu pri pogajanjih med zastopniki belgijske vlade in ameriško komisijo po vodi. Ako bi Belgija ugodila zahtevi ameriške komisije, bi znižala stroške za vzdrževanje svojega vojaštva za približno $15,000,000 letno. Ker pa Belgija nima zaupanja v green grozi tekstil-nim magnatom. Ako ne bodo tekstilna podjetja prenehala s trganjem delavskih plač, bo Green začel tarifni boj proti tvrdkam. Washington, D. C. — Predsednik ameriške delavske federacije William Green, je podal javnosti vsebino pisma, ki ga jct pisal predsedniku American Woolen kompanije, M. G. Pierce-ju. V pismu obvešča ORLANDO IZGNAN IZ DEŽELE. Pariz. — Od tukaj prihaja poročilo, da so fašisti izgnali iz dežele bivšega premierja Orlando, ki se je zatekel v Ri-vere, kjer se nahajajo tudi drugi voditelji opozicije, kamor so pobegnili, da so rešili svoje življenje po katerim strežejo fašisti. Med temi begunci je tudi Signor Giolitti, Nitti in A-mendola. Največji list v Italiji, Corrie-ra Delia Sera, se pripravlja, da premesti svoje urade v Švico, da se reši fašistovskega terorja. Bogve, kedaj bo konec terorja v Italiji. tvrdke tekstilne industrije, naj pomoč t prenehajo s trganjem delav-Lige narodov v ^lučaju spora z skih plač in zopet vzpostavijo Nemčijo, nemore ugoditi zah- prejšno plačilno lestvico, zahtevam Amerike. Poleg tega jo tevano po organiziranem ' de- pa tudi veže dolžnost do zveze lavstvu. Ako se temu ne uklo- poročilo, da se je 700,000 ela-a Francijo, da ima vedno na ni jo. bo predsednik Green zah- nov afrikanskega plemena Se- ustaja y tripolisu., Afrikansko pleme Senussi se je uprlo proti Italiji, masakirali so celo kolono italijanskih vojakov. Pariz. — Od tukaj prihaja razpolago zadostno mož pod orožjem. število teval od bodočega kongresa, naj se prekine s takozvano vi- Toraj gori omenjena zahte-,soko tarifno protekcijo, katere va je klauzula, katera je usta-.so deležni lastniki tekstilne in- vila tek pogajanj, o katerih se dustrije. je še pred kratkem govorilo kako gladko tečejo. V belgijskih političnih krogih se je porodila misel, da bi se sklicala medzavezniška konferenca, na kateri bi se razpravljalo o poravnavi dolga Zdr. državam. Washington. — V torek so se nadaljevala pogajanja, o katerih pa še nimamo podrobnosti. V pondeljek sta posetila tajnik Mellon in senator Smoot predsednika Coolidgea in mu javila o poteku pogajanj. Zastopniki belgijske vlade so sprejeli od svoje vlade brzojavko, naj si na vsaki način prizadevajo privesti do spora-, .. .. , . .. . t- , , . mja svojim delničarjem- 10 zuma. Ker pa, kakor pravi po- -, . , Min stmV ton«, ,odst- dividend, a poleg tega se k rezervnemu skladu dodala nussi v severni in centralni A-friki uprlo proti italijanskemu gospodstvu v Tripolisu in Cyre-naica. Neka italijanska četa, pod POZABIL KDO DA JE. ZOPET UMOR "GANGS-TERJA." Chicago, 111. — V pondeljek zjutraj je bilo slišati strele na ulici pred poslopjem 816 For-quer ceste, ko so šli nekateri poizvedovat kaj da je, so našli Felix Scalzo-ja, "bootleggerja" mrtvega v svojem avtomobilu. Dobil je pet strelov, ki so bili vsi oddani iz neposredne bližine. Prvi, ki je prišel na lice mesta je bil policist Joseph Granata, kateri živi tam v bližini in je čul strele, poznal je Scalzo kot človeka, s katerim je že imela policija opraviti. Kdo je morilec se ne ve. napaden od krokodila, Iz Jugoslavije. NOVO VLADO JE SPREJELA JAVNOST S SKRAJNIM NEZAUPANJEM IN VTISOM NJENE KRATKOTRAJNOSTI. — DRUGE ZANIMIVE NOVICE. Inter««ttpna! Slika nam kaže John H. Neumert-a, ki ga je vrgla pred petimi leti božjast, nakar se mu je omračil um, da je pozabil popolnoma kdo da je. Zdravil se je v Universiti bolnišnici v Annn Arbor, Mich. Ko se je že nekoliko pozdravil je šel v New York, kjer je bil sprejet v Seamen's Christian Association home na West ce- Kopajočega je napadel krokodil v pet čevljev globoki vodi in mu prizadjal težke poškodbe na nogi. Houston, Tex.—Dunk Campbell, star 52 let, je bil v družbi izletnikov in ribičev na obrežju Cypress zaliva. Družba mu pa je postajala dolgočasna, vsled tega se je odstranil in šel po svojem. Zahotelo se mu je do plavanja, tako je začel gaziti po vodi in ko je prišel v bilo Dalje izjavlja Mr. Green v Dismu, da je znano o velikem dobičku, ki ga imajo posamezne tvrdke, a so še tako nesramne ,da nameravajo zopet prikrajšati delavce za 10 odst. na jSO "Porniki zajeli njih plači. Nezaslišno je, kar v ta <*o*odek silno sti, kjer se mu je stanje nekoli-poveljstvom maj. Ruggero je ko zboljšalo, tako da je prišel |gi0bočino pet čevljev, je čutil, bila od domačinov napadena toliko k sebi, d* seje brigal za da ga Je ne] i- ______i___i____ _ Ibn Saoud, ki poveljuje mogočnim Wahabcem je dobil od Green predložiti prihodnjemu IMustapha Kemal Pasha PriP°" kongresu, kajti podjetja, ki ta- ™cllno pismo za Ahmeda, na-ko zatirajo delavce in si*opi- jkar ga je Saoud snoval e-1 Čijo premoženje, niso vredna, lmirja v Mekl' ah vladar->a sve" LEOPARD NAPRAVIL STRAH MED GOSTI, da dobivajo od vlade podpore, Pariz. _ Iz zverinjaka BoiA^01* ViS°ka taHfna protek de Boulogne je pobegnil mlad leopard, ki jo je ubral proti1, vrtu neke boljše restavracije, kjer je bilo zbranih veliko go- cija. stov, Amerikancev in Angležev, ki so se zabavali s plesom NAjpRŽE IZ LJUBOSUMNOSTI. Huntington, W. Va. — Miss Elizabeth Cunningham, stara in pili šampanjec. Mahoma pa 20 let, stenografkinja superin-nastane vpitje žensk, pomeša- tendenta Halla je zadobila tež-no z lajanjem psov in vse je-k® poškodbe in opekline po o-bežalo v zavetje. Leopard je brazu, ko je neka mlada žen-tulil in kazal svoje zobe, takoj ska stopila v pisarno in steno-za njim pa policisti, ki so stre-1 grafkinji zalučala v obraz ste-Ijali na žival. Po trudapolnem j klenico kisline. Zdravniki so lovu se jim je posrečilo žival izjavili, da bo poškodbam naj- tih krajev. Stem je bil storjen prvi korak do nadalnje stopnje, namreč naslednika Mohameda. Ahmed je tudi vodja organizirane islamske kampanje, katero tudi odobrava Abd-el Krim, in je razširjena po celej severni Afriki, od Suez kanala do Atlantika. Iz vsega tega je razvidno, da ima to dalekosežno ozadje, ki zna izzvati še veliko klanje. usmrtiti. ZAGONETNI UMOR MATERE IN OTROKA. Camden. — Od tukaj poročajo, da so našli v kleti njene hiše truplo Mrs. Catherine Au-j Syracuse, N. Y. — Roparji dia, stara 42 let, poleg nje pa so prišli v hišo Albert Sobeya, je ležalo v nezavesti njeno tri-j odnesli so blagajno iz hiše in brže umrla, ako pa ne, bo pa njen obraz vedno grozen za pogledati. -o- NE SAMO DENAR, TUDI BLAGAJNO ODNESLI. letno dete z veliko rano na glavi. Dete so takoj odnesli v bolnišnico, kjer pa je takoj nato umrlo. O morilcu ni sledu. Truplo je našel bratranec umorjene ko je prišedši domu zaslišal Sobeya oškodovali za veliko svoto v gotovini, a tudi druge dragocenosti so se nahajale v blagajni. O roparjih ni sledu. -o- — Lebridge, Alta. — Trčila sta skupaj dva vlaka, pričemer stokanje otroka. Mož umorje- sta prišli dve osebi ob življe- ne se je ta čas nahajal na delu. ŠIRITE AM. SLOVENCA. nje, dve sta pa bili ranjeni. Kdo je zakrivil nesrečo ni pojasnjeno. mond & Co., škode je napravil Poslali so po ambulanco, s ka-$500;000. 25 gasilcev je za- tero se je odpeljal v bolnišnico, dobilo opekline, nekateri zelo , Takoj nato so se pa možje po-nevarne. Poslopje je uničeno, i dali na lov za krokodilom in 50 čev- plameni so švigali do ljev visoko. — Houston, Texas. — A. F. Butterfield, star 40 let, je napeljeval žico za radio, pri tem se pa je dotaknil električne napeljave z močnim tokom in bil na mestu mrtev. — New Haven, Conn. — Dr. Delmer E. Croft, astrologer, znan izza časa progresivnega šlo v Angliji do premogarske gibanja kateremu je bil glava stavke, bi pomenilo ravno toli-pokojni Roosevelt, je tukaj na ko, kakor da je v državi revolu- ga s pomočjo dinamita usmrtili in privlekli na suho, kjer so ga zmerili in pronašli, da je meril 12 čevljev. -o- KAKŠNA BI BILA POSLEDICA STAVKE. Pontypridd, Wales. — A. J. Cook, tajnik federacije rudarjev je izjavil, da ko bi ()ilo pri- vsem svetom neresnost in ne-solidnost RR-kombinacije. Tudi najslabša vlada se lahko večalimanj časa drži, če zna varovati nazunaj mero dostojnosti, takta in diskretnosti. ,spodarja nekateri drugi. Tja Resnost in dostojnost nekoliko J*e PrišeI tudi raini- v prereka- ! «•««« «« *______1______V * _ odtehtata slabost in neodločnost, RR-vlada pa združuje notranjo nesposobnost, neda-lekovidnost, nekompaknost in nehomogenost z zunanjo nere-snostjo in netaknostjo, katero ji je utisnil na hrbet Stjepan Radič. Ni Čuda, da stari Pašič noče imeti nič opraviti s to komedijo in očividao prepušča svojim prijateljem, da posrebljejo to vrelo juho. (Slov. štv. 164.) -o- Automobilska nesreča pri "Je-blizu Škofje Loke. prci** nju so orožniku pobrali orožje, zato se zdi, da je le-ta v zmedenosti in strahu kaj bo, prišedši domov vzel morilno rožje v roke. Dotičnik, ki je šel z rajnim skupaj proti domu, pove, da je govoril zelo zbegano. Nesrečni zapušča ženo in dva ot-ročiča. Dogodek je zbudil splošno pomilovanje. -o- Železniki. Ob pol 2 popoldne dne 24. m.m. je udarila strela v gospodarsko poslopje uglenega lesnega trgovca g. Leopolda Vebra na Češnjici pri Železnikih. Vse poslopje je bilo naen- REŠILI OTROKE IZ GOREČEGA POSLOPJA. Battle Creek, Mich. — Izbruhnil je ogenj v Labelle Resort hotelu ob Gull jezeru. V neki sobi, ki je bila zaklenjena je spalo 8 otrok, rešili so jih z velikim trudom in nevarnostjo za svoje življenje prostovoljni gasilci. Ogenj je povzročil $85,000 škode. Panika je bila nepopisna, a k sreči ni bilo človeških žrtev. -o- JAHTA SE POTOPILA, POSADKA REŠENA. Washington. — V Potomac reki se je potopila neka jahta, na kateri je bilo deset oseb, ki pa so se vse rešile. Kako je nesreča nastala ni pojasnjeno. 1ST3 ŠIRITE AM. SLOVENCA. svojem domu v starosti 61 let preminul. — New York. — Tukaj so aretirali B. Smith-a, pisatelja povesti za leposlovne liste, na podlagi obtožbe mnogožen-stva. — Winnipeg. — Neki bandit je napadel Richard Shawa, blagajničarja kompanije poulične železnice in ga oropal denarja za izplačilo delavcev, v znesku $87,000. Bandit je pobegnil. — Deepwater, Mo. — Pet banditov je napadlo tukajšno banko, od koder so odnesli $3000. Banditi so pobegnili. — Passaic, N. J. — Mrs. M. H. Walker je dobila obvestilo, da je njenin soprog v kriteč-nem stanju v neki newyorski bolnišnici, nakar je dirjala z avtom proti mestu, pri tem pa se je ponesrečila in bila na mestu mrtva. cija. Dejal je tudi, da se zaveda moči, katero imajo, in da bo revolucije gotovo še prišla, Cook je dejal, da on hoče revolucijo, ki bo imela za seboj disciplinirano in dobro organizirano armado. ——o- VELIKA EKSPLOZIJA V KANSAS CITY. Kansas City, Mo. — Od tukaj poročajo o strašni eksploziji, ki je nastala v nekem poslopju, katero še ni dograjeno. Poslopje je tri nadstropje visoko in ga gradijo člani nekega kluba. Škoda po eksploziji je cenjena na $40,000. Kako je eksplozija nastala ni znano. -o- _Tokio. — Na Japonskem, najhujše v Tokio in okolici je tako močno deževalo, da je vse prepravljeno, škoda je velika, v mestu je 2500 hiš preplavljenih. ? Pet oseb ranjenih— eden umrl. Dne 25. julija okoli pol os- ... me ure se je peljal ljubljanski krat v* ogjju in je vse do tal veleindustrijalec in lastnik to-»po&orel°- Sreca Je blla' da J'e varen za usnje g. Jean Polakjbil° b,rez vetra' da Je dež dob-z avtomobilom iz Kranja proti ro naIlva^ in da so bile P°žar" Ljubljani. Na križišču ceste in ne brambe železniške proge je ustavil njegov voz neki motorciklist— bil je Nemec — in ga je obvestil, da se je pripetila ravnokar, na križišču ceste nedaleč odi tokzvane "Jeperce" velika avtomobilska nesreča. Gospod Polak se je takoj odpeljal na označeno mesto. Tam sta naletela g. Polak in njegov šofer na strašen prizor. Ob cesti je ležal avtomobil skoro popolnoma razbit. Na cesti in ob cesti pa so ležali ponesrečenci v mlaku-žah krvi, deloma popolnoma onesveščeni, deloma vsled strahu in zadobljenih poškodb tako onemogli, da niso mogli dati prav nobenih pojasnil. Gosp. Polak in njegov šofer sta ponesrečence za silo obvezala. Prišli so takoj nato tudi nekateri okoličani, ki so jima pomagali pri tem- delu. Gosp. Polak je nato vzel v svoj avtomobil štiri najbolj poškodovane in jih odpeljal v ljubljansko bolnico. Dva ponesrečenca pa je odpeljal neki avtomobil, ki je dospel med tem iz Skofjeloke, kjer jim je nudil prvo zdravniško pomoč dr. Hubad iz Škof- pozar-iz Železnikov in Selc takoj na mestu nesreče. DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO« AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rrist s pošto in zanesljivimi bankami | starem krajn in naše pošiljatve stavljene prejemniku na dom aH zadnjo poŠto točno in brez odbitka. Nale cene n poiQjke v dinarjQi ia rah •o bile včeraj sledeče s Skupilo a poštnino: 500 — Din..................$ 9.70 " 1,000 — Din.........$ 19.05 2,500 — Din.........$ 47.50 5,000 — Din......... $ 94.50 10,000 — Din......... $188.00 100 — Lir ................$ 4.45 200 — Lir ................$ 8.55 500 — Lir ................$ 20.50 1,000 — Lir ................$ 39.75 Pri pošiljatvmh nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust. Ker le cena denarja čestokrat Usnja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolatno nemogoče določiti (Ml vnaprej. Zato te pošiljatve nakaitj« po cenali onega dne, ko mi sprejmi mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUS1 V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse po&Ujatve naslovne na—SLO VENSKO BANKO ' zakrajSbk * cbSarbk 455 W. 42nd ST„ NEW YORK CITV = "AMERlKANSKI SLOVENEC" Amerikanski PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. , Ustanovljen leta 1891. The first and tHe oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Ifhaj^i vsakj torpk, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BY —< Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 _____j*_______ Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Z* Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto/.......$4.75 " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 " For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, IU., under the act of March 3rd, 1879. Kako kapitalisti izkoriščajo tekstilne delavce. Med tekstilnimi delavci (predilci) je opažati že dalj časa nekako nezadovoljno gibanje med delavci. Vendar pravega vzroka se javnosti doslej še ni. pokazalo tako jasno, kakor ga je pokazal te dni William Green predsednik ameriške delavske federacije. ■ V tako imenovanem Willimantic distriktu so te dni tekstilni delodajalci napovedali mezdno znižanje za 10% odstotkov. Vzroka za to znižanje ni r^zven velike lakomnosti kapitalistov do velikih profitov. Mr. .Green je v tem oziru naredil preiskavo pronašel je, da tekstilni delavci žive po nekaterih krajih naravnost za človeka neprimernih stanovanjih. Delavci, ki so živeli v kompanijskih hišah morajo plačevati velike rente in mnogd jih živi v šotorih, da si s tem zmanjšujejo G* AVFVFrr&zn' rdečkarji, ki bedasto trdijo, da kdor ne veruje, ▼ Ej£H MUi%* trobi v njih rdeči boljševiški rog, da je nazadnjak. m ne V takih slučajih bi se ne smelo prinašati v ospredje naj prvo zasebna prepričanja, kajti ta prepričanja so stvar posameznega srca. Ampak interesi delovnega ljudstva, to j^ skupno in za te bi se morali skupno-postaviti v boj, dokler bi si skupno ne priborili to, do kar je delovno ljudstvo opravičeno po vseh božjih in naravnih postavah. Vse drugo je sama frazarija. to in ono. (Rev. John Miklavčič.) Pri Waukeganu sem obstal in sem vam obljubil, da bom nekaj napisal o Waukeganu, Milwaukee in o Sheboyganu. Med tem časom sem se preselil V Cleveland zaradi duhovskih opravkov. Da pa izpolnim obljubo, bom o treh zgorej omenjenih slovenskih naselbinah nekaj napisal. V Waukeganu sem bil že dvakrat. Obakrat le po par ur. Naselbina je že stara. Rojakov je okrog 300 družin. Službova Sploh je pa v slovenski naselbini West Allis mnogo zelo dobrih družin in podpirajo cer-key Marije, Pomoč kristjanov. West Allis je zunaj mesta Milwaukee in sam za se. Lepe ulice, lepi drevoredi in sploh snažno in Čedno. Slovencev je precej in imajo vsi lastne hiše. Cerkev in župnišče sta na 52. cesti. Cerkev je zunaj lepa, iz kamena zidana, zraven pa je prostorno župnišče. Dopadlo se mi je, ker je nad velikimi cerkvenimi vrati napis: Slovenska cerkev Marije, Pomočnice kristjanov. Torej oni, ki so ustanovili faro in stavili cerkev, se niso sramovali slovenske besede in slovenskega jezika. A današnji slovenski rod je drugačni. Saj že skoro nobeden ne ki bodeta šla jeseni v šole. Tudi za frančiškane moram malo poagitirati in prosim vse slovenske matere, skrbite za dobro vzgojo svojih otrok, pošiljajte jih v katoliške šole, molite za nje pri vsaki sv. maši, pri vsakem sv. obhajilu, izročite jih v materno varstvo Marijno in tako se bo Bog ozrl na enega ali drugega vašega otroka in ga bo poklical izmed srede svojega ljudstva, kot je poklical Samuela. Taki fantje, kijmara slovensko s teboj govo-radi molijo, se pobožno pred riti" Da naletel sem že na take altarjem kot strežniki obnaša- (slovenske matere, ki so rekle, jo, so bolj tihi, ne hodijo v da ne Puste' da bi se "Jih otroci družbo —« taki bi bili zelo pri- slovensko učili. Imel sem že lo je že več gospodov. Sedaj pravni za frančiškane, pa tudi slučaje, ko se je slovenska mati je ondi za župnika Father Až- korajžni dečki naj vstopijo,: silila govoriti angleško. :be, katerega menda poznajo ker tudi po samostanih naj via- Seve, če bodo še odrasli Slo-Slovenci v Ameriki, ker je'da poštena zabava in veselje. venci zaničevali svoj materni jezik, potem bo slovenski narod utonil v morju narodov v gospod obiskal večina vse slo- nu imajo tudi lepo šolo, katero \ enske naselbine in je vneto de- pa še letos menijo razširiti in lal za mladinski oddelek. popraviti. Cerkvene razmere Izdajal je tudi mesečnik: [so dobre. Razvidi se iz tega, Angeljček, ki se pa ni mogel u- 'da Father Ažbe na vse strani sloven»tini. I cijo Jemnasta, jemnasta, kako Saksarjevim hlapcem srčki po- glučajih se uboga para Peter Zpaga človeku kar zasmili, da bi mu dobrohptno svetoval: ni-kai* tako, ali pe veš dragi Peter, da jeza škoduje zdravju? Glej, pihaš, da ti kar zelene pene lezejo iz ust, to ti bo škodilo. Fojdi in navezi si malo ledu skakujejo samega veselja. Z no na glavo, da se poleže ta libe-beno stvarjo bi jih ne razvese- ralna togota v tvojem hinav-lili tako, kakor s tem slučajem,'skem srcu. ( da so na Žalostni gori pri Pre-j Peter Zgaga ta deviško čis-serju, ljudje takega kalibra in ta duša, ki se je te dni zgražala prepričanja, kakor so ala ata celo nad "grdim" pisanjem na-Zeksar in njegovi trije hlapci,šega sotrudnika, ne pretaka ve-Peter Zgaga, Petrov boss Be- ste zastonj svojih krokodilovih nediče in Don Kišot Potrato, dosegli, da so prepovedali g Grdina pozdraviti domače se zahvaliti za sprejem. Ta vest je Petra Zgagata tako razveselila, da je Peter na solz. Upliv, katerega je imel doslej ata Zeksar in njihov in Narobe Glas, katerega "glajž-ta" Peter, se je razpršil, kakor "žajfenčni" mehurček. To pa seyeda Petru in atu Zeksar ju to veselje stisnil že več frakelj- pri najboljši volji noče v glavo. nov ta kratkega. Njegov nos, za kateregaxga je že nekoč ne- Zato Peter Zgaga tolikrat privleče iz Narobe Glasove štale vsi bil nekaj časa duhovni vodja Malo preveč sem zašel v svo-K. S. K. J. Ob tistem času je jem popisovanju. V VVaukega- Ameriki. Ena častna izjema je v tem Newburg in Sheboygan. V Xewburgu imajo v počitnicah trikrat v tednu poduk v dve sestri dominikanki. Od Sheboygana domačiti med mladino, zato je skrbi za povzdigo njemu izro- prenehal. čenih rojakov in je mož, pozneje. Kot župnik v Waukeganu je vsako slovesnost tako priredij, Zvečer sem bil pri g. župni- !epo uredil faro in vsa cerkve- da je v cerkvi v čast Božjo in l:u Pakižu in drugi'dan zjutraj, na poslopja so zgrajena na j a- v spodbujo ljudstvu, v dvorani Pomenila sva se marsikaj in ko lepem in obširnem prostoru.'pa v razvedrilo in v veliko Ve- farane pohvalil, ampak do-! draženega pihajočega gada, kij mi, katero drugim kopljejo, da velike stanovanjske stroske Zato pravi predsednik ameriške Cerkev je znotraj tako iepa, seIje faranom« ■ flpln v s k p fpfiprnrnp na «r» Hpilnrl o 19 lr>i nAnnlnnrr-i -nannva^ i A i _ * Da poznam nišče je zelo prostorno in Fa- družin Kirn — Ogrinova dru Z.čl IwtlUI t-K'1' JC licnu^ nc- * J^ww kdo pobaral, če ga proda, da svoje gnojne vile in kida, kida bi z njim zvonik pokril, je po- kida. . . Bolj, ko pa ta gnoj ki-stal od tega veselja zopet vi- da — več ima gnoja v Narobe joličast in Peter Zgaga postaja Glasovi štali. Zato ni čudno, če od tega zopet duhovit. i Peterček želi, da bi imel tudi Vse to veselje vemo odkod po slovenskih naselbinah pravi-prihaja. Peter Zgaga se nam-co žandarje pošiljati za kato-reč s svojim razcicanem ured- liškimi lajiki. Oh, kako bi po-niškem stolom pogreza vred z tem srce igralo. "Šnopcapo**-umazanim Narobe Glasom, j karji" v bližini Cortlandta bi Zato pa od časa do časa posta-! pa dober business delali. _ ne histerično zmeden, da ne ve. Ker pa tako ni in tako ne bo, kje se ga glava drži. Tako ga pa mesto veselja atu Zeksarju je videti, da danes hvali kake- in'posebno njegovemu hlapcu ga duhovnika, se še celo libe-j Petru Zgagi strahovita zavist ralni kerlc postavi za moralo in škodoželjnost trgati srce, da in vero — jutri ga pa najdete besne, kakor ponoreli in se s v^ega razkačenega, kakor raz- tem toliko hitrejše bližajo ja dal je, da je v mestu Milwau-par vzglednih kee mjl0S° socijalistov. Jih že( ,., * ..v , , ... „. . .. tiiei ul iau uuuii uiiuueua \i - m mauc i Ultie kapitalisticne magnate, kako velike profile grab.jo sam, j, duhovnika za drugi, sem vse v tekstilni industriji. Navedel je družbo, k, najbolj zahteva Tudi Father Hriban v'zaključujem p znižanje mezde, da je tekom šestih mesecev zadnjega leta. pla čala 10% dividend delničarjem in h rezervnemu fondu je do- - i -t , .,Qn AnA j . , , .... , , : , naj bi ga dicile one zgorej orne- dala $1,380,000.00 In mnogi drugi so razdelili na delnice od ' V * ~ ti , r A , on/m a t -i!,,., ,, . . njene lastnosti. Takemu vrle- oO do 2000 procentov. Jasno je kot beli dan, odkod so vsi ti . - , velikanski profili. Sami tekstUni mahati jih niso spravi,i sku- C SVcSX' Z n I t g dp!avslka.para Jlh Je »P™«1« skupaj * »vo- jdaj je pa vprašanje: AH je tak ul J J° 23 naBl'ad0 ZnlZat' dDeVn' Za" Kospod v Ameriki, ki nima služ- sluzek za 10 odstotkov. t.her bi rad dobil mladega vr- žina in Ivane Varšek in še dve povedal. S tem popis Waukega- išče duhovnika, ki na. Milwaukee: pomoč Collinwood delavske federacije, da so delodajalci popolnoma neopravičeni kot bi jo vze| jz skatljice. 2up- . . ______ do vsakega znizanja delavskih plac. 2elo prostorno in Fa- družin Kirn - Ogrinova dru- biti' **J Vdajajo: Delav • Green gre v svoji izjavi pa se dalje in razkrinka teks- ,,„,„., ,.,._ -;in!, in K..jn„ i„ 5o « sko Slovenijo, list. ki je .taka duševna reva kot Glas Svobode. Ako bereš en odstavek v prvem ali drugem listu, ne znaš, kaj hoče povedati. Kdo piše v ta dva lista? Ali so iz starega Kirnovo mamo in hčerka 1- kraja "privandrani falirani vane Varšek sem vprašal, kam -študenti,1" ki so študirali na in po kateri električni železni- vseh gimnazijah po Sloveniji ci naj se peljem, da pridem v in so povsod imeli smolo v grš-Milwaukee. Po izbornem kosi- £ini in matematiki. Skoro vsako Tako najdemo delavstvo na poljii vseh industrij na dežju! pastirstvo^? % Jih ^"nek-i""^"z 1U' ^ mi Ra Pr*Pravila hčer- uro so bili vprašani, a nikdar in pod kapom. Enkrat ga porinejo na dež, drugič pod kap itd.1* t[• Ja.Z ka Ivana Vai"šek sem ubral niso nič znali. Bolje jim je di- Vprašanje nastane kaj ne, odkod črpajo kapitalisti to svo- T '™ ^ern.Za "j J} 1 l" pravo pot in po električni sem šala gostilna pri '4Bobenčku•, jo drznost, da se igrajo na tako zasramovalen način z ubogimi in U° Zf * ^ * ?r ° dospel precej pozno popoldne, \n centralna kavarna, kot j, . -wr i - > , bregar, eden iz med te trojice, delavci. K temu vprašanju je vec razlogov, zlasti pa ta, da de- bo profesor na Iavec v takem slučaju nima praktično nobene zaslombe in nobe-| zavodih Kar tolče po delavnih slovenskih se sami zvrnejo v njo. Torej duhovnikih in lajikih. V takih Peter le kidaj in kopiji si jamo! be in bi šel v Cleveland v dušno slabemu časopisju kot dobremu. Z plitvo izobrazbo zagrabi za pero in hoče takoj postati učenik svojemu narodu. Kaj so ti učitelji naredili? Pokvarili so narod, iztrgali so mu vero iz srca, vrgli so ga na pot rdečega socializma. Škode, ki so jo u-činili, nikdar ne bo do popravili. Kdo piše še v ta dva lista? (Dalje prihodič.) frančiškanskih nas je pa dru- nega varstva. V Washington u skujejo na tisoče in tisoče po- sino pa že bolj postarni, stav za vsako malenkost, a za varnostne zakone, ki naj bi vrli in znamo slovensko> torej varovali delovno ljudstvo pred svobodnim in naravnost sramot- ' ........... ......_______ , z _ ljudstvo pred svobodnim in naravnost sramot nim izkoriščanjem od strani kapitalistov se nihče ne zmisli. Kaj se imajo delavci od tega učiti ? To, d^ pazno proučujejo razmere, da spoznajo, da za njihove koristi se ne*briga nihče in se nihče nikdar ne bo„ če se sami ne bodo. Zato je važno, da se delavstvo organizira, naredi svoje načrte, kako bi se dalo zavarovati svoje interese. Potem pa ob času volitev nastopiti kot skupna? masa, in paziti, da se izvoli v zakonodajne zbornice nam vsem manjka prve lastnosti. Tudi Father Ažbe bo dobil teško teško dobrega izvrstnega, mladega vrlega, sloven- pa kapitalisti imeli proste roke, da hodo v tem oziru z delavci ravnali, kakor se bo njim poljubild1, toliko časa bo izkoriščanje delovnega ljudstva naraščalo, n<£ dnevnem redu bodo leto za letom stavke in driigi spori v tem oziru. Za izvedbo takega načrta mora biti delavstvo pa složno in solidarno, znati mora politično nastopiti in znati mora tudi o-hraniti v svojih vrstah slogo in sporazum. Ne cepiti delavske vrste z raznimi brezpomembnimi fantazijami, kakor to delajo Že ^J0 8 bogoslovcev in dva,!West Allis. pa v Milwaukee. starodavna neumestna grščina V tako velikem mestu, kot'in neumna matematika, je Milwaukee mora imeti ene-' Dobili so vsak semester troj-ga znanca, pri katerem se u- ko. V šolo hoditi jim ni kazalo, stavi in se informira. Da pa doma delati in kopati se jim ni znanca ali prijatelja dobiš, za- ljubilo. Kam se torej obrniti? to skrbe taxicabi, ki so yellow, Hajdi v Ameriko! Amerika je green in še drugih barv. Jaz bila takrat še refugium pesca-, , , „ . najbolj zaupam rmenemu. Po- torum. V Ameriko prišedši so skega duhovnika — pomoeni- kažem naslov> AUright Father! dobili takoj delo in^o pomaga- Čez Vi ure sem že stal na West H pri časopisju. To delo je Mladi fantje, ki obiskujete |Allis pred salonom prijatelja; častno, hvalevredno in zasluž- ako je časopis ta ali oni na da ljudstvo poučuje poštenega razvedrila, časopis krene na na- iijo, da se starajo, bi radi za- ca. pačno pot. na pot brez Boga, pustili fare preskrbljene z mla- Torej pri Kozlevčarju sva pogubo in v pogubo tfsočem. dinskim naraščajem. Pa tudi |se snidila z glavnim zastopni- brez vere, potem je sam sebi v čč. oo. frančiškani bi radi vzgo-j kom Amerikanskega Slovenca To pa sami veste, da študent jili v svojih zavodih vrle, dobre in Ave Maria. namesto da bi se učil, hodi raje in za blagor ljudstva vnete du-i Kozlevčerjeva družina je po gostilnah, tak v dnu srca ni hovnike — frančiškane. Sedaj ena najbolj uglednih družin na več dober, ampak pokvarjen. Tak študent se bo raje udinjal DEČKA NAŠLA V VODI TRUPLO. Chicago, 111. — Dva dečka sta lovila na East 159th cesti dve milji od Calumet City v malem jezercu ribe. Tam sta našla truplo nekega okrog 30 let starega moškega v kopalni obleki. Takoj sta obvestila policijo, zdravnik je izjavil, da je truplo tam ležalo najmanj en mesec. JUGOSLAVIJA MOČNO ZASTOPANA V ŽENEVI. Dunaj. — Od tukaj poročajo,* da bo Jugoslavija poslala večje število delegatov na septembrsko zborovanje Društva Narodov v Ženevo. Delegatom iz SIIS bo načeloval zunanji minister Ninčič, kot delegat pa je tudi imenovan skesani grešnik — Štefan Radič. Tudi druge države centralne Evrope bodo -močno zastopane. MRS. MORGAN UMRLA. New York . — Mrs. J. P. Morgan, soproga večkratnega milijonarja in bankirja je na svojem domu v bližini Glen Cove, L. I. preminula. Mrs. Morgan je bila bolana dva meseca na spalni bolezni, proti kateri še danes nimajo zdravniki vspešnega sredstva. Smrt pa je nastopila vsled srčne hibe. Mr. Morgan se je nahajal v svoji pisarni v Manhattan, ko so ga obvestili o nepričakovani smrti. Ko je šel v jutro usode-polnega dne v mesto, je bil mnenja, da se je zdravstveno stanje ženi zboljšalo, vest o smrti ga je silno osupnila. -o- pariški svedrovci oropali policijo. Pariz. — Pariški svedrovci "bitajo'' chikaške. Neki tat je prišel neopaženo po noči na policijski glavni stan, kjer je vse premetal in preiskal, da je prišel do dragocenosti- Odnesel je približno $1500 gotovine in deset funtov zlata. OSEM SVEDROVCEV ODNESLI $15,000. Washington. — Osem bandi-tov je navrtalo in razstrelilo blagajno na First National banki, odnesli so plen, $15,000, v gotovini in vrednostih papirjih. Duh v Kentervilu. »www»wt?>ft>»>«>fw»»ni»»»»»rn Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. I. Ko je gospod Iliram Otis, amerikanski poslanik, kupil grad Kentervil, mu je vsakdo pravil, da je zelo nespameten, ker je ta grad začaran. Celo gospod Kentervil sam, mož najvest-nejšega poštenja, je smatral za svojo dolžnost, da to pove gospodu Otisu, preden je sklenil z njim kupčijo. v "^Ji sami nismo v gradu stanovali/' je rekel gospod Kentervil, "odkar so mojo staro teto, vojvodinjo-mater Boltonsko, nekoč od strahu napadli krči, od katerih se nikdar več ni opomogla, ker ji je neki o-kostnjak obe svoji roki položil pa rame, ko se je bas oblačila. Čutim dolžnost, da vam to povem, gospod Otis, da so duha še zdaj razni člani družine Kentervil videli, kakor tijdi duhovnik naše župnije, Rrečastiti Avgust Dampje, ki je v Kingovem zavodu v Kembridžu postal doktor. Po oni nezgodi z vojvodinjo ni noben' posel hotel več pri nas ostati, ingospodična Kentervil od tiste noči naprej večkrat ni mogla nič spati samo radi tajinstvenega šuma, ki je prihajal s hodnika in iz knjižnice." "Gospod," je odgovoril poslanik, "hočem kupiti vso opravo z duhom vred. Pridem iz moderne dežele, kjer imamo vse, kar se da z denarjem plačati; in zdi se mi, da bomo spričo naših navihanih mladih ljudi, ki vam preženo najboljše tenorje in pri-madone, kmalu imeli tak evropski strah, če sploh biva, na oni strani v javnem muzeju ali pa na trgu.,J "Bojim sc, da duh v resnici biva,'' je dejal smehljaje se gospod, "čeprav se sedaj nekaj časa že ni javil. Skozi tri stolejta je že znan, natančno povedano od 1584, in prikaže se redno, predno kakšen Član naše družine umre." "Ko, kar se tega tiče, to naredi tudi hišni zdravnik, gospod Kentervil. Toda, saj strahov sploh ni." "Na vsak način ste pri vas v Ameriki zelo prosvitljeni," je odgovoril gospod Kentervil, ki Otisove opombe ni čisto razumel, "in če vas strah v hiši nič ne moti, potem je stvar v redu. Le tega ne smete pozabiti, da sem vas jaz opozoril." Nekaj tednov za tem je bila kupčija sklenjena in proti koncu sezone se je poslanika svojo družino naselil v gradu Kentervil. Gospa Otis, ki je že kot gospodična Lukrecija Tapan iz Nevjorka slovela kot izredna lepotica, je bila še sedaj zelo čedna gospa v srednjih letih, z lepimi očmi in brezhibnim obrazkom. Mnoge Amerikanke se delajo, zapuščajoč svojo domovino, bo-lehne, ker se jim zdi to znak evropske kulture ; toda gospa Otis ni nikdar zašla v to zmoto. Bila je izredno zdrava in silno podjetna. V marsikaterem oziru je bila cela Angležinja. Njen najstarejši sin, ki so ga starši zaradi njegovega prevelikega patri-jotizma imenovali Vašington, kar se mu je celo življenje hudo zdelo, je bil plavolas, lep mlad mož, ki se je pokazal sposobnega za državniško službo. Gardenije in plemiški rodovniki so bile edine njegove slabosti. Drugače pa je bil izredno pameten. Gospodična Virginija Otis je bila majhna gospodična 15 let, ljubka in srčkana kakor, mlada srna in lepih, jasnih, plavih oči. Sijajno je sedela na konju ip je nekoč na svojem poniju priredila s starim gospodom Biltonom tekmo okrog parka, pri čemer je prehitela svojega tekmovalca za poldrugo konjsko dolžino. Nad tem je bil posebno navdušen mladi vojvoda iz Cheshire, ki je takoj poprosil za njeno roko in je moral zato še isti večer s potoki solza nazaj v šolo v Eton. Za Virginijo st£ sledila dva dvojčka, sijajna dečka, ki sta bila v družini, z izjemo hišnega gospodarja seveda, edina pristna republikanca. Ker leži grad Kentervil osem milj daleč od železniške postaje Askot, je gospod Otis naročil voz. Vsa družina je bila v najboljšem razpoloženju. I^il je lep julijski večer, zrak poln svežega vonja po bližnjih jelkinih gozdovih. Semintja se je v daljavi začul sladki glas slavca, in pisano se svetlikajoč fazan se je vozil po visoki travi ob potu. Veverice so radovedno gledale z visokih bukev za Amerikanci, ki so se peljali mimo, in zajci so bežali ter se skrivali v lesove in piočvirnate gričke. Ko sp zavili v park gradu Kentervil, se je nenadoma nebo pokrilo s temnimi oblaki; v zraku je bila silna tišina; velika jata kavk je letela neslišno čez njihove glave in še preden so dospeli do hiše, se je v debelih, težkih kapljali vsul dež. . Na zunanjih stopnicah jih je sprejela stara gospa v črni svili in z belo kapico na glavi in predpasnikom: bila je gospa Um-ney, oskrbnica, ki jo je gospa Otis vsled ponovne prošnje gospodične Kentervil pridržala v službi. Vsakemu posebej se je globoko priklonila in pozdravila po neki starinski šegi: "Pozdravljam vas na gradu Kentervil." Sledili so ji v hišo, skozi lepo staro dvorano v knjižnico, dolgo, nizko sobo s črno hrastovo opravo in velikim pisanim oknom.. Tu je bil za gospodo pripravljen čaj; ko so slekli svoje plašče, so se vse-dli in si ogledovali sobo, dočim jim je gospa Umney stregla. Kar zapazi gospa Otis pa tleh pred peč-j°. velik rdeč madež, in v popolnem ne-zimnju o pomenu tega madeža pravi protj gospej Umney: "Zdi se mi, da je tu nekdo iz nepazlji- • vosti nekaj zlil." "Da, milostna gospa," je tiho odgovorila stara oskrbnica, "na teip mestu je teklL kri^* "Kako grozno!" *je vzkliknila gosna OUs. "Krvavih madežev prav nič ne ma ram v stanovanju. Takoj se mora odstra- mm ifPRRpHi 'AMERIKANgKJ SLOVENEC re Zapadna Slovanska veza DENVER. COLO. NASLOV IN IMENih. DAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA 4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Anžicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado. 1.) Podpredsednik: Frank Boita, R. R. — I, Box 171, Pueblo, Colorado. J.) Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo-Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver. Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatl^cer Bldg. Pueblo, Colorado. NADZORNI QDBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren, 4823 Eiperson Street, Denver Colorado. 2.) Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado. 3.) Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo. POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado. 2.) Porotnik: Frank Strben, Box 707. Ely, Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2.) John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Starešinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Proi-lije za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! slovanske manjšine y medvedi, volkovi in nemčiji. Slovanom v Nemčiji w danes ga zmaja. Kako bo v opisanem slučaju sodila carinska oblast toča v hercegovini,bomo poroča,i prih°d»j- zaprta vse vrata in odvzete Medved zagrabil pastirčka, ka- teremu so prišli na pomoč čredarski psi in ga rešili. V zadnjem času so se poja- vse možnosti. Nedavano se je mudil v Varšavi Jan Bačevski, narodni poslanec v pruskem državnem zboru. Bačevski je vodja bloka vili- po hercegovinskih plani-narodnih manjšin v Nemčiji, nah cele črede divjih zverin, Novinarjem, ki so ga posetili posebno volkov. Volkovi se ter ga prosili za mnenje o po- spuščajo v velikih čredah celo loža ju slovanskih narodnih ma- j v vasi, kjer povzročajo prebi Strela. Ob priliki zadnjega viharja 20. m. m- je treščilo tudi v Tr-novljah v hišo Marije Pilih. Strela je udarila skozi zid v sobo, podrla hišno gospodinjo na tla, da se je onesvestila švignia nato v kuhinjo, kjer je ubila steklo v oknu in nato (švignila nato v kuhinjo kjer je naši zastopniki MINNESOTA: Aurora, — Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — Rev. J. E. Schiffrcr, B< Globočnik, John Strle. Naš glavni potovalni zastopnik je ilr. Leo Mladic iz Chicago. 111. On ,|jgpv0birati naTrOČnino. zai Ely. - V. Martin, John Otrin, Jos. Amerikanski Slovcnec, oKlasc knjige.' pe7hcll tiskovine in vsa dru«a naročila ki so| Eveleth> „ Johana Kastelic. Fran-v zvezi i nasun podjetjem. Pravico 1W-OJW OlUKlUOnill VTWM*«.* I' —I " J V- * pu.B.VVOjU picui- - J . , II.- I - • njšin na nemškem ozemlju, je valstvu ogromno škodo. Obla- i • VmU IUKnja' kl J0 Je napravila strela. o- ima tudi pooblaščati nove lokalne zastopnike in zastopnice po naselbinah. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Crested Butte, — Martin Težak. Denver. — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. \l. Trunk. Mrs. Bradach. Pueblo. — Rev. P. Cyril, O.S.B., J. Meglen. Salida, — Frank Gpčnjk- ILLINOIS: Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Ros.- Smole. Chicago, — L, MJadič. Elmlmrst, — Kafolina Milost. Joliet, — M. Bluih. Jos. F. Muhich. Paul J. Launch, R. Zupane, Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostclic.j La Sallc, — Aiu-.ie Ovnik, Anton država in cerkev. Rev. Paul Podbregar. (Konec.) časti. Imenovali so se božji namestniki in poniževali škofe. dal Bačevski naslednje zanimi- sti so narodu odvzele puške ir^ ve izjave: m - tako se seljaki ne morejo uspe-1 j. Nemci dosledno vztrajajo pri šno braniti. Volkovi so noklali ," "... ponareao.a J.e m»°8°; .. , . .. . ... . u v v. H 4111 krat bolja, nego slabi original, svoji stari orijentaciji in burno ze ogromno množino goveje i pazijo na ugoden trenutek, da živine in nekatere posestnike I———-bi Poljski odvzeli Pomorje. skoro popolnima upropastili. DOPOTOVALI IN ODPOTO-Obenem so z vsemi silami na j Razen volkov so se pojavili VALI V STARI KRAJ. delu za raznaroditev narodnih tudi medvedi. Pred nekaj dne- .. Dopotovali: Antonija Male-jmanjšin v Gorenji Šleziji in na vi se je dogodil interesanten šič z otroci Edward, Emilie, | Vzhodnem Pruskem. Vztrajno prizor z nekim pastirjem v , Virginie, iz Selca nad Skofjo! StrukcT. odkupljajo zemljo poljskih Duvnu. Pastirček je čuval ži- Loko: Alžbeta Petruchove iz Loctoort. — John Koreltz. kmetov, ki so v denarnih za- vino in prišel k nekemu grmu. Velike v Veselih nad Moravo: dregah. samo tekom prošlega Tam je mirno sedel na tla in Kristina Kučerova iz Myjave, leta se jim je posrečilo ugrabi-;vzel piščalko, da bi piskal. Ne- Bratislavske župnije. John Te-biti 4000 hektarjev poljskega nadoma pa ga zgrabi izza gr- iar in soproga Blažena iz Ko-zemljišča. Poljski kreditni za- ma medved s šapo za pleča, rine an, na Moravskem: Ar-vodi nimajo dovolj finančnih Prestrašeni pastirček je pričel/nold Smid in soproga Magda-sredstev, da bi ž njimi podpi- obupno klicati svoje pse. Psi lena z otroci Gabriel: Eiizabe-rali svoje rojake te? prepreče- so res takoj prihiteli, nakar se ta; Bedrič.iz Milova: Katarina vali prodajane zemlje. Kdor je je medved spustil z njimi v boj Mindala iz Kamjonke, župani- pred vojno prodal posestvo in izpustil pastirčka. Cim je bil Ija Suišačka: John Knuppel iz Nemcu, je imel priložnost ku- ta na varnem, je divje bežal Brunshausen. V stari kraj piti zemljo v drugem kraju, proti domu, ne meneč se za ži ices Kvaternik. Antonia Nemgar, Anton Nemanich. Gilbert, — Frank Ulčar, A. Preglet, Frances Tar|k°-Greancy, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joc Zaic. McKinlejr, — A. Hegler. Mountain Iron, — Lucia Kralj, i New Duluth, — Rev. A. Pirnat, M. Spehar. Rcdore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Šarteil, — John Bunjstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Mary Sterbenc. NEW YORK: Catherine Brooklyn, — Joseph Skrabe. Gowanda, — J. Z^vnik. Little Falls, — Atnalia Furlan. New York, — Rev. P. L5. Snoj. OHIO: Schncller, Kmetje so se začeli združevati v obrambne zveze, zapri- V t.kih n7mPnh io nnnp* 7 ' ' V Qru*eni Kraju' p™u ?omu> ne menec se za «-odpotovali: Marija Hanze V takih razmerah e papež z Sedaj je v tem pogiedu druga. vino in pse Svojo kapo je pu_ vački7£č Elizabeta Belo- vecjim vspehon. uvel je val cer- če Poljaku so danes zaprta stil pastirček pod grmom. Ko vič z otroci Magdalena, Frank, kvene zapovedi in določila kot vsa vrata, odvzete vse možno- so prišli čez štiri dni ljudje, da Mary in John V S rigovo škofje. Po smrti Karola Veh- sti Taktika> katere se poslužu-j poiščejo njegovo kapo, je nekega (£11) je vse kazalo, da jejQ jjemci, je mnogo hujša in nadoma stopil medved pred segli si medsebojno zvestobo in bo njegfcvo rn^očno kraljestvo kakor pred vojno. V nje. Ko pa je videl sekire in še bolj\kot prebivalci po deželi, j kmalu razpadlo. Ludoviku so tem se posebno odiikuje "Ost- četo ljudi, se je obrnil in izgi-opažamoto pri meščanih. Od( se njegovi sinovi uprli, odsta- markverein", ki nagaja Pol- nil * gozd. Na drugem kraju. moral lni,— le m(^re> No. Chicago. — Joseph Drashler. Ottawa, —, Tor Medic. Peoria, — Marv Zabukovcc. So. Chicago, — Frank Jt^ančič. Snrinafield. 111. — Frank Snpanc. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: FIVhart. — Mrrv Ob!ak Tndianapoli«, — Lotiis Koinlanc. Pcrter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravcc. Frontenac, — Toseph Zorc. Kansas City, — Peter Majcrlc. MICHIGAN: tu morda prvi začetki srednje-, vili, celo prisilili, da je veških "cehov." O tem poznejet vpričo njih in drugih mogotcev društvo> kJ trdo nasprotuje po- vedovko z dvema mladičema, tildo in sinom kdaj. odkriti svoje življenje. jakom kjer društvo, ki t Papež ]jskim interesom, je Drugo v Šnici, so ljudje opazili med- i Heimat- V strahu je medvedka ,T • , , , . ! Ahmcck, — J. Hrbljan. Mary in John v Stngovo; Caluxnct. - M. Klobuchar, Frank, Subota v Zagreb; | Musich. Frank Sorša v Veščicu; Frank ,, °Jtsroit- — Frjinpes P»»«tz. Lončarič v Mihaljevac; Jakob Kiefer s soprogo Ano in otroci Alojzem in Antonom v Vuko-'•ar; John Sev^r s soprogo Ma-Johnom v Nor- John A. Iror. Mountain, — Kath. Hebein. Ironwood, — Mike Maijnn. Rothfcury in okolica, — R. Snidar. Earberton, O. — Rev. A. L. Bom- bach. Joseph Lckšan. A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Horc. Cleveland, — Frank Kurnik. Frank Suhadolnik. Ivana Gan>ari. Frances Uoinbač. A. Strniša. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik. J. Serccl. Collinwocd, — Carol Skebe, John j Mesec. Massillon, — Mis. C. Gardner. Notinghara, — Mary Mevzek. Lorain, — iiamic Pcrusek. West Park, — Jos. Grdina. Youngstown, — Frank Scllars. PENNSYLVANIA: Ambridge, — Jennie Svegel. Bcadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lcsjak. Bridpeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown. — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Cannonsburg, Hounston, Strabane in okolica. — John Pelhan, Michael i Tomšič, Frances Mohorich. Durant City, — Frank Dcbcvc. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swck. Farrell, — Anna Lumpert. PARNIK ZADEL V SKALOV- Fcrest City, - Anna Grchman, Mary T bv.ctc. JE, 11 MRTVIH. ' J-Jocier City, — Mary Corichan. Brest, Francija. - Tovorni Imperial, — Paul Jamnik. I • Johnstown, — Andrew Tomec, C. k ' Pristau. Moon Run, — Jacob Drašlcr. Cerkev je zopet blagohotno, Gregor IV. je posredoval med sdients», ki dobiva podporo od bila ^ enega ml&ii&l « ^ \ ^ vmes posegli! in blažil,10 vpli- očetom in s,nov. da so se zopet berlinske vlade. Ta orKaniza. spustila v beg, oeividno misleč, progo Marijo in otroci Ana'in Saint Marie je v vala na obe stran,, kot na v.sje pogovorih m Ludov.ka pnzna- SQ gi njegovi si_ _ manjšinskih šolah na Polj- -Medvedi ubijajo konje in vole nasproti svojim podlozmkom. noyi razer v Pras; Josef Sekora v pa je letos cesto deževje sprem- Vendrin- ^iesko; Louis H. ljala tudi toča, ki je močno u-;Taub v postošila velik del Hercegovine. Žitna polja so izgledala kakor morje, a sedaj je vse u-ničeno. Žalasten je tudi pogled na bujne posevke duhana in! vinograde. Nekatere kraje je toča otolkla po večkrat. Med narodom vlada veliko razbur- V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hlikdi z njiin pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa., i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2636 in v prasajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd Str CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja iu HJosef Kra- razvaža premog, les in prevaža tudi pek V Veliko Blatnico; Frank S pohištvo ob času selitev. Rojakom sc Humi v Kralup; Benedikt topl° pnporoca" Markovič v Veliko Kovalovo: Karel Fix in soproga Sofija v\ Phone: Canal 0537-Trebon. Julie Samek v Nemški, Chapel 2046 We«t 23. St. M^r^ov^ir^MDC Nicholas goettert WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Joseph Wis. — Koren, John tori vladarji so podarili cerkve- REVOLTA V POLJSKI nim prelatom obsežna državna j ~ * JETNJŠNICI Dunaj. — Med jetniki ječe v nard v Prag. Tedanji manj in ^ončno bodo POPolno- je"nje^G'r s^m^g^ rodbine'ra-' Vsi tukaJ »"edeni so kupi- ma izginili.............,dj vremenskih nezgod prišle 11 Pa™brodne liste pri Kaspar V Nemčiji zm četrt milijo- popolnoma na bera>ko ^ American State Bank, 1900 _0__Blue Island Ave., Chicago, 111. posestva predvsem vsled tega, da bi v teh imeli v.; vsakem času zanesljivo oporo zoper veli-kaše in druge mogotce v državi, ako bi ti poslednji strmeli po preveliki neodvisnosti. Tako so bili škofje iiTopatje na mnogih krajih obenem tudi svetni knezi. Odtod je čisto razumljivo., da so kralji pazili, kakšnega škofa ali opata je imel v tisti škofiji odnosno opatiji, ki je bila združena s svetnim dostojanstvom. Polagoma je jelo prehajati eno v drugo, svetna in duhovna oblast. Zatemnjevali so se obrisi obeh popolnih oblasti. 2al, večkrat so prišli na taka odločilna me^ta možje, ki so bili preveč posvetni, zanemarjal} duhovske dolžnosti. Izvrstni državniki ali vojskovodje, toda slabi pastirji svojih ovčič. Kralji So si prisvajali duhovske Lutsk, kjer so zaprti komunisti je izbruhnila revolta, stražniki so bili primorani poslužiti se orožja, da. so vzpostavili zopet red, pri čemer je bil eden od jetnikov usmrten, ostale so pa za kazen dali v verige. ŠOLA ZA KOMUNISTE V INDIANA. Indianapolis, Ind. — Od tukaj poročajo, da so prišli na sled šoli, v kateri se učijo o principih komunizma. Organizacija, ki pospešuje komunistično gibanje v Zdr. drž. se i-rnenuje "Young Workers League at Waino, Wis.'' -o- Ali tvoj mož kedaj potoži o kupčijskih neprilikah? O ja, vedno kaviar hočem novp obleko. na lužiških Srbov, katere Nemci z državno pomočjo sistematično iztrebljajo in decimirajo. Radi tega so osnovali Poljaki v Varšavi Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem Hrvatom 2046 W. 23rd Street, in Mary Mohor ko Kovačič. Racirie, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael I'ro^ar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Žavodnik. Willard, — Frank Perovshek. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Oakland, Calif. — M. Matzell. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G:>-lob, Stephen Sumen Anaconda, Mont. — Frank Sašek. Butte, Mont. — Rev. M. Pirnat. East Helena, Mont. — Frances Am-bro. St. Louis, Mo. — John Mihelich. Omaha-; Neb. — M. Petrasich. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Rcnton. Wash. — Tomaž Richtar. Valley, Wash — Mary Swan. Kcmmcrer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffer, Apokmia Mrak. Sublet, — Okley, Wyo. in okolica — Jon Krumpečnik. -O- ŠIRITE AM. SLOVENCA. Zanimiva aretacija na Rakeku. Pred dobrim tednom so na Društvo prijateljev Rakeku aretirali brezposelne-lužiških Srbov". Delovanje te ga uradnika Kukca. Ob priho-organizacije ima velik politi- du vlaka iz Italije < ga je služ-čen namen. Društvo je takoj po bujoči stražnik pozval v cari-ustanovitvi stopilo v stike z vo- nanico. Oni se je izgovarjal, da dilnimi osebnostmi lužiških' nese zavoj umazanega perila Srbov ter se je lotilo propagan- perici. Ko so ga kljub temu de za njihov jezik, književnost pregledali, so našli pri njem NAZNANILO IN ČILO. PRIPORO- in zgodovino. S sodelovanjem poljskih učenjakov se je organizacija povspela tako daleč, zavoj italijanske svile. . Takoj so ga zaprli.. Pri hišni preiskavi so našli še en zavoj svile— da je začela izdajati publika-'obojega skupaj 33 kg— dalje cije o tej najšibkejši veji slo- šest vojaških pušk, eno bombo, vanskih narodov. Knjige in brošure prinašajo zanimivo gradivo; bavijo se s topografskimi razmerami ozemlja, na katerem žive lužiški Srbi, z geografijo, V»arodnimi običaji itd. Društvo pripravlja sedaj slovnico lužiško-srbskega jezika in zgodovino tega slovan- & : M-iit lskega narodiča. en revolver in večjo množino ekrazita. Takoj drugi dan je imela Orjuna na Rekeku sejo pod vodstvom inž. Kranjca. Naslednji dan smo videli g. Vsem cenjeni naročnikom in vsem I-ojakom po državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leon Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Amerikanski Slovenec in list Ave Maria ter nabirati za imenovana lista oglase in vse, kar je v zvezi s temi podjetji. Rojake po Iron Range uljud' no prosimo, da gredo Mr. Mladiču na roko pri razširanju katoliškega tiska. Pomagajte mu pridobivati nove naročnike za Amerikanskega Slovenca, da ROJAKI V SO. CHICAGO ALI SE J\E VESTE DA IMA JOS. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. P&rutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem sc priporoča v poset! Kukca zopet prostega, a brez |dobLmo ameriski Slovenci čim-običajnega orjunaškega znaka. | preje katoliški dnevnik. Vsem Opomniti moramo, da je ime- ga pray toplo priporočamo. novani zastavanoša Orjune in j celo odlikovan z redom zelene- * Uprava Amer. Slovenca. MtKuiu^inniwttinranniiiamr]atmiia!tan Da, — če bi še živela Guenebra, če bi bila njegova, če bi se mu smehljale njene jasne oči, če bi ga ona gledala srečna in ljubeča — morebiti bi bil srečen, morebiti bi vedel, za koga se je trudil, za koga je £ivel —. Morebiti —. •■:* Morebiti pa tudi ne —. Mislil je nazaj na tiste jasne solnčne dneve, ko sta bila drug drugemu vse v vsem, ko je nebo bilo lepše ko kedaj, ko je čakal nanjo pod mogočnim hrastom, in ona je prihajala k njemu v belem oblačilu preko mehke, zelene trate —. t Ali ni bil tistikrat popolnoma srečen _? Ali bi bil vsaj srečen, če bi jo bil mogel imenovati svojo, kakor si je želel —? In ako si je pošteno odgovoril, si je moral reči, da — ne. _ Tudi v tistih najsrečnejših trenutkih je še čutil neznano hrepenenje, je še bilo njegovo srce nemirno, ni še bil zadovoljen, — nečesa mu je manjkalo —. In ako je bilo tistikrat tako, ali je bilo pozneje drugače —? Pregledal je dneve dušnih bolečin, ko je izgubil svojo Guenebro, pregledal dneve ko-prnenja, noči polne kesanja, čas, ko je zamrlo njegovo srce in ni hotelo več roditi sadu, vnovič je preživljal dolga leta, ki se je v njih trudil, da bi z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti in z ljubeznijo do domovine napolnil praznote svojega srca —. Pa tudi ti njegovi trudi so ostali brezplodni, — nečesa mu je vedno manjkalo, po nečem neznanem je vedno koprnelo njegovo srce _. Kaj je to bilo —? ' Licinij si ni znal odgovoriti. — Le slutil je, da mora tudi na to vprašanje biti odgovor, in da ga bo usoda njegovega življenja pripeljala tudi k temu odgovoru_. Edino kar je vedel plemeniti Rimljan, je bilo to, da je pomlad že zdavnaj minila s svojimi obljubami in svojim smehljajočim se jutranjim nebom __ da je minulo solnčno poletje s svojo blestečo se lepoto, s svojimi zelenimi planotami in svojim temnim listjem trepetajočim v opoldanski vročini, — da so jesenski vetrovi posuli hladno zemljo z velim cvetjem in ovenelim listjem in z uničenimi na-dami, ki so nekdaj poganjale tako nežne popke in cvetele tako veselo in lepo. — CLEVELANDCAN JE I lcadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno ns prvi slovenski pogrebni zavod ORDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. lows stritar •e priporoča rojakom za nar» čila premoga, katerega pripeljem na dom. Prevažam pohi stv«. ob Sašu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefona I 2018 W. 21st FUce CHICAGO, ILL. ^ Phone: Rosevelt 8221. Moški bi lahko ozdravili svo- tem, da bi prihajali zvečer zgo-je žene, ki ne morejo spati s daj domu. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku" Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. ; JZ17 ST. CLAIR AVE. CI.EVELAND, OHIO. Srce, automobila je baterija! lie re'sr«? 'new'on <£ /ulLoTPep Slabe baterjje pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage. FIDELITY ELECTRIC CO. FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street, Chicago, III. Fojnjomo Uago tudi izven Chicage. PSita po ad * p-> Progres Linoleum & Carpet Store 9x12 kongoleum v enem kosu, $6.85 F. NOVIČKI 1738 West 18th Street, VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG 9x12 preje $45.00 — sedaj $27.00 Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07 V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo. Phone: CANAL 1505 CHICAGO, ILL. toliko, da bi on komaj en dan j mljivega. "Ako je kje kakšna mogel sedeti v spovednici. Se- vesoljna razumna sila", pravi-ve romat hodijo samo bogatini, te. To je nonsense, to je con-ki puščajo tam svoje avtoe in tradictio in se, si sebi naspro-;kase, če pa kak Poletnik "da- tuje. Sila ne more biti razunr-rove" malo pregleda, pa najde ( na> to more biti ]e oseba, oseb-lase, berglje, pleh. Najboljša no bitje . pravite, da bi ta sila reč se lahko zlorabi, pripoz- bila Bog. Dobro. "Vesoljna, nam, a samo lump vidi povsod razUmna sila...... Bog", pa zo- same lumparije. Naj Mr. Crta-;pet pravite, da ste za svojo iič le še pride in pokaže svoje|osebo prepričani, "da ta sila toliko ve za naše molitve, kakor ve ste vi kaj dela posamezna stanica vašega telesa". Vesoljni razum, razum, ki vse ve, pa ne ve, če jaz molim ? ? ? Vse ve pa ne ve. Ne pretiram, ne pridigam, niti ne opominjam, gola zgodovina je, da je nekoč nekdo v silovitem ponosu navidezno neodvisnosti govoril: "Non serviam-ne bom služil, nočem moliti." Volja je, ki odločuje o osodi človeka ne razum. Glede centilijonov svetov je pa to ameriška bolezen, ki kaže na številke. Ena sama človeška duša-duh z voljo in razu-mom-je več kot centilijon svetov, ki so vsi skupaj samo snov, materia. Koncem konca-Vi ste ponosen aristokrat, dostojanstven neodvisnež, pravite, pomagaj si sam, nobena sila izven tebe ti ne bo pomagala, niti ne skovala; mi smo ubogi plebejci, proletarci, pravimo tudi, pomagaj si sam, a pristavimo, in Bog ti bo pomagal. Aristokrat ne moli, plebejec moli. -o- Oče: — "Jaz ti hočem dati nasvete, kakršne je meni dal moj oče." Sin: — "Nehajte oče, jaz bi rad na svetu kaj naprej prišel." srce. ♦ * * Zdaj moram pa z Mr. Mole-kom malo "pomoliti." Molek je lepo ime, a molitev pri g. Moleku nima kredita. Nekoč že mi je Mr. Molek rekel, naj ne bom- baba, zdaj pravi, naj ne bom otročji, moža hoče, nič pretenja, pridig, fajmoštrije, grozil, ker on neve-ruje v nobeno "železno babo." Zdi se mi, da ga je moralo le nekaj uščipniti, dasi se korajž-no postavlja. To bo morda uz-rok, da vidi več, kakor je v resnici. Kje, Mr. Molek, grozim jaz Vam s peklom, hudičem?? Kje? Namenoma sem pristavil, da ne grozim, ker prvič to ni moja navada, drugič ne bom vaš sodnik. Opomnil sem samo malo na odgovornost. Če je to že pridiga in sem jaz radi tega otročji, naj pa bo, se bom pa izognil zanaprej tudi vsakega opomina, ker res ni moja zadeva, kako bote speljali. G. Molek ima toraj o molitvi od mene in drugih drugačne pojme. Njemu priča zgodovina, meni prav ničesar. Molitev, da izvira iz suženjskih časov. "Po-klekovanje, padanje z obrazom na tla, poljubovanje udov in sklepanje ter dviganje rok je bila navada in dolžnost suž-