346 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Ni še dan gotov, kdaj da se začne državni zbor na Dunaji; misli se, da v sredi prihodnjega meseca novembra. Državni zbor bo priliko in nalogo imel vprašati ministerstvo marsikaj važnega, na priliko: kaj smo dobili za vse to, kar smo žrtovali v šlezvik-holštajnski vojski? v čem se kaže sad zveze s Prusi? kako stoji z Ogersko in Hrvaško? kaj se je storilo za Beneško? kako in kaj je z Galicijo? kako napreduje razvitek ustavnih naprav po vseh ostalih deželah cesarstva ? kako stoje naše reči o kupčijsko-političnem obziru, kar se tiče deloma kupčijske zveze z unanjimi državami, deloma pa kupčijskega in obrtnijskega napredka doma? kako stoje naše finance in še marsikaj druzega. — Zopet se je pogostoma govoriti začelo po Dunaju in časniki ponavljajo te govorice, da je prememb o mini-sterstvu pričakovati; eni pravijo, da odstopi minister Plener, drugi, da minister Rechberg, še drugi, da minister Schmerling itd. Al oficiozni časniki trdijo, da so vse te govorice le pravlice. — Baron Bach še ni odšel v Rim, ker je pričakoval, predno zapusti Dunaj, dohoda Njih Veličanstva cesarja iz Išelna. — Po cesarskem ukazu se bo od cele armade cesarske blizo 52.000 vojakom dopust (urlavb) dal; že so se začeli odpuščati. — K novici, že unidan povedani, da število novincev za prihodnje leto bode zneslo 85.000 mož za vse cesarstvo, dodano danes še to, da po višem ukazu mora rekrutba od 1. sušca do 15. aprila prihodnjega leta gotova biti. — O davkovskem zajemu (posojilu) je zopet vse tiho. — Iz Gradca se piše „Wand/', da trgatev se je še le 12. t. m. začela; al malo veselja je letos ž njo. Od leta 1817 , kar se spominjajo stari ljudje, se ni združilo toliko uim nad ubogo trtico. Kar so viharji celega leta še pustili, so pokončale mrzle noči prvih dni tega meseca. V nekterih nogradih celo ne mislijo trgati, ker stroški utegnejo veči biti kakor majhni pridelek kisovca. — Veliki fužinarji na Koroškem bratji Rosthorni so vsled neugodnih časov, po kterih je fužinarstvo v veliko škodo prišlo, tako na kant prišli, da so ustavili svoje plačila; dolgov so naznanili za 672.600 gold., premoženje svoje pa cenijo na 1 milijon in 305.731 gold.; že je drugo fužinarstvo — Buchschneider-jevo — z unimi v zvezi, tudi na kantu, in morebiti jih pride še več za njimi. — 14. dne t. m. je v Zagreb prišel dvorni kancelar gospod Ivan Mažuranič ; prišel je, da vidi izložbo in da je 15. dne t. m. pričujoč bil pri njenem zaključku ; delil je izložnikom priznane svetinje in častne pisma. — O deželnem zboru trojedine kraljevine je zopet vse tiho. — V zagrebško juridičino akademijo se je letos vpisalo blizo 70 slušateljev; med njimi je 9 Slovencev. — Iz PečuhanaOgerskem se piše, da trgatev, ktera je navadno prve dni oktobra pri kraji, se je še le zdaj začela, in še zdaj bi raji ž njo čakali, ako bi grozdje ne gnjiio. Po takem ne bo letos vina veliko, pa tudi dobrega ne. Zato je starejemu vinu že zdaj zlo poskočila cena. — Nove volitve državnih poslancev v deželnem zboru erdeljskemu niso nič drugače izpadle, kakor lanske; ostali prejšnji poslanci, le 9 je na novo izvoljenih, pa ti njih namestniki tudi ne bojo kalili državnega zbora. — Iz sremskih Karlovcih se piše, da je 4. dne t. m. umrl občespoštovani gosp. Peter Jovanovic, bivši veliki škof belogradski in metropolit vse Srbije in dosedanji škof gornje-karlo-vaški. — Se zmiraj nosi veliki zvonec po vsem političnem svetu francozko-italijanska zaveza; premetavajo jo od vseh strani, pa zmiraj se nič ne ve, kam prav za prav meri. Zmernejši Lahi so ž njo zadovoljni, češ, da je Napoleon jim pokazal, da bi rad, — da pa ne more hipoma vsega, kar bi rad. Nekteri časniki, kteri mislijo, da je ona zaveza zoper A vstrijo, na vrat na nos priporočajo, naj Avstrija z lepo in proti odškodvanju Talijanom prepusti Benetke in kar sicer še ima v Italii, drugi zopet, kteri mislijo, da je zaveza proti Rimu, svetujejo ravno tako na vrat na nos, naj Avstrija brez dolgega odlašanja začne vojsko z Italijo, da brani sv. očeta. Ravno tako trobijo tudi nekteri unanji angležki, francozki in nemški časniki in Sirija plamen, kterega skušajo vladni francozki časniki tolažiti. Vlada rimska ni še nič odločnega odgovorila, pa tudi vlada avstrijska še ne; „Wanderer" pa hoče iz dobrega vira vediti, da bo avstrijska vlada to kmali storila in da hoče tako postopati, da si vdrži svojo veljavo in se ne zaplete v nikakoršno nevarnost; hoče se namreč porazumeti s francozko tako, da si pridrži za prihodnji čas prosto ravnanje, in to je pravo. — Na Laškem še zmiraj hudo vre in toliko huje, kolikor bliže je državni zbor v Turinu, ki se začne 24. dne t. m. Vlada se sicer nadja, da bo zborova večina sprejela francozko zvezo od 15. se p t.; al boj v zboru bo hud, kakor se kaže iz strank, ktere bojo stopile na bojišče. Pripoveduje se, da Mazzini silno dela proti oni zavezi, — da pa tudi Garibaldi ni zadovoljen, da se glavno italijansko mesto iz Turina prestavi v Flo renčijo; rekel je neki, ,,da iz Turina pelje pot naravnost v Rim; medpotne postaje ni nobene; italijanski vojaki niso kukavice, kadar vidijo vrh Kapitola lesketati se; postoj na tej poti bi bil tudi konec njeni." — .Spanj ska vlada bode, to je zdaj gotovo, priznala kraljestvo talijansko; dozdaj se je tega branila. — Luka Vukalovic je v Crnogori v belogorskih gojzdih in nabera oroženo četo, — v kteri namen, se ne ve; narbržeje namerava na Turka, zakletega svojega sovražnika. (Nekteri nemški časnikarji po navadni šegi, zato kar je Luka Slovan, raznašajo po svetu, da snuje roparsko bando). Od vseh krajev pristopajo mladi in stari k njemu, ker Luka Vukalovic velja po primeri turškim Slovanom to, kar Garibaldi Italijanom.