glas Naroda ~ rssr - Za New York osle Mo.w< €.00 11 74» [j _ Ust slovenskih delavcev v Ameriki__j^a^iooo »od^. -i ^ TSLKFOH: M7S 00ETLAKDT Kntered M Smond (ta Matter. September tU ltCB. it the Pcet Ofltoa ti Hew York. H. T, —dor the Act of Oongr— of March g. 1879. TXLITOH: 4887 COETLAWOT NO 77 — tTZV 77. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 1, 1920. — ČETRTEK, 1. APRILA, 1920. VOLUME XXV11L — LETNIK XZVm. ZAUPNICA LAŠKEMU MINISTR. PREDSEDNIKU. | ' — i 260 GLASOV JE BII.O ZA ZAUPNICO, 196 PA PROTI — IT ALI-1 IAE8KA VLADA JE ŽE V DOGOVORU Z BRAZILIJO GLEDE IZSELJEVANJA. — VLADA HOČE PREPREČITI VSE SPORE. ITALIJO ČAKAJO SE TRI LETA VELIKEGA TRPLJENJA. - Rim, Italija, 31. marca. — Po dolgotrajni debati glede splosne! jw>kti.k*» je izrekla i*oidanska zborni« a vladi zaupnico. Za zaupnico je h lo oddanih 2.% plasov. proti pa I*red glasovanjem je izjavil ministrski predsednik Nitti, da je' ;ako oddaljen od scijalistov, posebno pa od onih, ki se poslužujejo: uepostavuih sredstev v dosego mojega cilja. j — Če bi se na tak način posluževali postave kot se je hočejo n«*katcri poslnievati — je rekH, -- bi bila država neprestano v re-j volucijonart .ti stanju. Vlada hoče preprečiti vnaprej vse spore,j c a j t i prepričana je. da lahko iz vsakega najmanjšega spora raz-. \ i je krvava revolucij*. < J lede izieljevan.i« izjavil ministrski predsednik, da je liamen v Ude obrniti izseljevanje v one dežele, ki garantirajo priseljencem delo in varstvo. VladH ne zahteva izseljevanja, pač po vpošteva dej-dvo, da je rnašala IcTr.a razlika med rojstvi in smrtnimi slučaji r*X),000. izseljevanj • v Združene države ne pride vpoštev, kajti ta «1»-žela ne potrebuje dleavcev. V Braziliji pa. manjka Kmetov in de-iuvi.-v Vlada se je /.♦• začela pogajati z Brazilijo in je upati, da se bo v«»e izseljevanje obmilo proti tej deželi, ki je petdesetkrat veeja Lot je Italija Tudi Vemčija je tega mnenja. Glede italjauskega stalisča napram mirovni konferenci je izja-\ ii min strski predsednik: — Mi smo človekoljubni napram premagancem. Mi zastopamo »talile, da je brez gospodarskega razvitja! NemVije gospodarsko prenovljene Evrope nemogoče. Kazen socijalistov so vsi navzoči Nittiju burno pritrjevali. --j NIKAXEGA POSA ZA POMOČNIKA D'ANUNZUA. ! KENEYR FUERST. AMERIŠKI TAJNIK PRISMOJENEGA ITA-LJANSKEOA BEIOANTA, NI POSEBNO V ClSLIH PRI DRŽAVNEM DEPARTMENT^ — PRAVI DA GOVORI SEST JEZIKOV. Tnt, Italija ' *), 31. marca. — Ralph Iltuser, ameriški kon/ul v Trstu, je raz velja v d ameriiki potni li*t, katerega je imel Henry Fuerst. eden izmed 'tajiukm-prismojenega italjunskega pesnika reete *\injarja , kapitana liabriela D'Anuunzio. Fuerst je bil ro-;vn v bmtn New Yorku ter ima sorodnike v Rrooklymi. (On je na-\aden Žid). Dobil je o J državnega departmenta potni list pod pre-tve»o c njegove strani. da hoče študirati razmere v Italiji. Iiza novembra »»•- era preteklega leta pa je bil pri D'Annunzi-.», potem ko je dovrš I wu ilitff v Padovi. On trdi. da govori gladko šr-st jezikov. K-» * * ga je ob\e^tilo, da je njegov potni li«»t rc-.zve-Ijailjeo, je dobil spor«•< do. da mu bo ameriški konzulat izdal dovoljenje za potoval je v Ameriko, a brez vsakih nadaljnih usod-roiKi V ded tega je S'-, proti ^oji \olji prisiljen vrniti se na Keko i»r izj«vi)k da ne namerava iti za enkrat v Ameriko. Ku»-rst j* izjavil r.apram poročevalcu Asa. Press, da bo Gabriel !»' Aaiiiinzio r trkn dveh meoreev pr«>trlasil na Reki republiko. Pri razpravi gl«-de p«»l<»žaja v jadranskem me»»tu. ki je predmet sj»ora i ed d\ ema -trankania. je izjavil, da bo dobila Reka ustavo, k: bo p« kTfljrn značaju >'*lra, t« je bolj*evi4ka. POLK BO ZAPUSTIL SVOJE MESTO. ——_—__ NADOMESTUJOČI DRŽAVNI TAJNIK BO ZAPUSTIL SVOJE MESTO, KER GA PREDSEDNIK WILSON NI HOTEL POVIŠATI. — LANSINGU JE MANJKALO EKSEKUTIVNE ZMOŽNOSTI. Washington, D. C., 31. marca. — V naslednjih petih tednih ho Frank L. Polk resigniral kot državni podtajnik ter se vrnil v New York, da nadaljuje tam s svojo odvetniško prakso. Tekom tega časa pa bo najljubši predmet pogovora v zveznem glavnem mestu zakaj ni predsednik imenoval na mesto državnega tajnika njepa ni«*-sto Bainbridge Colby a, kojega izvolitev je prišla kot popolno presenečenje eelo za one maloštevilne prijatelje predsednika Wilsona, i ki imajo se vedno dostop v Belo hišo. Resnični vzrok, radi katerega ni imenoval predsednik Wilson ; Polka svojim državnim tajnikom, je zelo enostaven, kot je izvedel j časnikarski poročevalec lista Globe v Washingtonu. Mr. Polk je sto-j pil v državni department v času, ko je bil Robert Lansing povišan z mesta svetnika v departmentu na mesto načelnika državnega de-jpartmenta kot naslednik Bryana, ki se je zgražal nad postopen jem ; predsednika, tikajočim se zadeve potopa parnika "Lusitanijs*. Polk je bil tesno spojen in zvezan z Mr. Lansingom. dokler ni bil slednji prisiljen odstopiti. V administracijskih krogih se j.* več kot enkrat odkrito namignilo, da je Lansing dovolil Polku voditi državni department po svoji lastni volji, kar je pomenjalo sre-o za vse prizadete, kajti eksektivne možnosti Lansinga so bile baje precej omejene. Ko je predsednik nenadoma sklenil iznebiti se LansLnga, navidezno raditega, ker si je Lansing drznil sklicati kabinetne sej.i tekom bolezni predsednika v namenu, da prepreči akcijo od strani kongresa, ki je hotel ugotoviti usposobljenost predsednika za službo, dejanski pa raditega, ker ni Lansing soglašal z mehiško politiko predsednika ter z razkritji Bnllitta, se je predsednika svetovalo, naj stavi Polka na čelo departmenta. Predsednik ni dal nobenega odgovora na ta priporočila. Znano pa je, da je sklenil popolnoma preobraziti državni department, ko je že enkrat pričel z odstranjenjem posameznih načelnikov. Predsednik ni hot*l imenovati Polka naslednikom Lansinga, ker je bil Polk pretesno spojen z Lansingom in ker je soglašal s slednjim fc-lede številnih točk v politiki, posebno pa glede ostrejšega nastopa proti Mehiki. Vsled tega je bilo pričakovati, da se bo zavzemal za gotove akcije, katerim je predsednik od nekdaj nasprotoval. Xi še splošno znano, da je predesednik "Wilson ob času, ko je sporočil Polku o svojem nameravanem imenovanju Colby-a, ponudil Polku neko drugo službo, koje identičnosti pa se ne sme za sedaj še razkriti. Polk pa je trdno vstrajal pri svoji trditvi, da potrebuje počitnic in da si ^'i proč iz Washingtona. i Mika nam kaže družino desetih oseb. Oce zasluži d|'ajset dolarjev na t^iien m pravi, da s to svoto cela družina udobno živi. To jerekaj nevrjetne^ajj kaj ne? Če pa povemo čitateljem da je oče protestantovski duhovnik, jiinbo kmalo jasno, d.i s«- druž ni ne godi posebno slabo. Stalna pla-ej: znaša sicer dvajset dolarjev, koliko je postranskega zaslužka, je seveda drugo vprašanje. DANSKA PRED SPLOŠNO STAVKO.; Kralj ni hotel sprejeti kompromis- • nega predloga delavcev. — Uve-ljevljenje splošne stavke. __ l Kodanj. Dansko, 31. marej. -Kt-r nista kralj Kristijan in novo dansko min: trsavo sprejela kompromisne ponudbe odgovornih voditeljev organiziranega dela, po-tom kater, bi se prepr?čilo splošno stavko za slučaj, da bi bil takoj sklican državni zbor, je vsled tega izbruh >plošne stavke po ee-lcm Danskem videti skoro neizogiben. Kralj in novi kabinet sta to zahtevo odločno zavrnila. Posledica tesra Im>. da l»odo v torek za št raj-kali vsi danski delavci. Irvxeti bodo 1*» onL ki so uslnžbeni v plinarnah in elektrarnah. Straj j" napove testirajo proti akciji kralja, ki je razpustil kabinet Zahle-ja. 8ANETOR KNOX JS BOLAN. , Wadiinffton, D. C^ 13. marea. i Senator Kno is P«msjlvanija je l nevarno zbolel. Pri njem sta bila 'vso noč dva špecijalista. ! MARY PICKF0RD SE ! | JE ZOPET MOŽILA. I Vzela je slavnega! kino-komedi- ] Ijanta Douglas Fairbanksa, ki je } bil tudi že oženjen. i Los Angeles, CaU 31. marca. — .Preteklo nedeljo se poročila j j * .'kaj Mar - Piekford. znana ki-: i poigralka t»-r Donjrlas Fairbanks, i ki je tudi spb»šuo znan vrat«!«)- ( imen skaka«'- ter rutiner na tem po- , OI»e prizadeti stranki s ^ bili že poročeni. Mary Piekford se je ločila otl svojega prvega moža , I i cd manj ko* enim mesecem ter t.rkrat izjav.la. da je sita zakonskega stanu in da bo njeno življe-rje chI sedaj naprej posvečeno "umetnoKti". (S tem je ni Idila i-ajbrž kino-sliket. Douglas Fairbanks je bil tudi poročen, a je 'njegova žena vložila tožbo na lo-! čitev zakona, ker se je preveč o-fčividno preganjal z drugimi ž»-n->kaini po newyorskih hotelih. Sedaj pa sta si Picford in Dou-* pla» obljubila "večno*" zevstoboj - ter nameravata preživeti medene; ■ tedne v Evropi, kjer hočeta poto-► vati po Franciji, Belgiji, Iloland-I ski, avstrijski Tirolski, Švici in 1 severni Italiji, nakar se hočeta vr- ■ niti v Ameriko krog 1. septembra. Mary Piqkford je izjavila pred . oblastmi, da je stara šestindvajset let in njen novi mož, da je star I šestintrideset. T —————— ZAUPNICA PRUSKEMU KABINETU. ? ____ Berlin, Nemčija, 31. marca. — Pruska deželna zbornica je izrekla vladi zaupnico. Predsednik je ' rekel, da se zbornica popolnoma 5 strinja z zadnjimi vladnimi u-krepi. i - DENARNE POSXL/AYVS ▼ • - " TEO. MA OORIftKO B • lOfKAVJKA „ pCpolllOMJMWBMljiTa In I^Mjli J ramersn primerno tudi hitro p« : mU M, na OorftikM m tadi aa o Notraa^kmm po ««lji ki Ja m i- adwa po italja—ki tmidi,. x mm wawwmAMtate t\immi*l _ 100 lir____$ 5.70 Z 300 »r .... WOO 600 Mr .... H7J0 1000 lir .... 164.00 Omar mam f«M Jo «M> "BISTROUMNI" 11 AMERIKANGlJ Deportiral je ljudi, a ni vedel, kdo' ^ so oni, katere je deportiral. — De- jJ lovanje prej snega šerifa. Tombstone, Ariz, 31. marca. —'j Kapitan Harry C. Wheeler, pr»\i-t. i sni šerif C'ochl»*e okraja je pri;r S križnem zaslišanju pri obravnavi U liarrv E. Wootona v zvezi z od-! • I ii vajanji pri deportaciji priznal, da | -je "zaupal v srer-o", če bodo vo- -jaške oblasti v Columbus. Y.i . sprejele može, ki so bili deport i-rani na podlagi njegovih povelj t z Hisbee, dne 12. julija 1017. ^ Kapitan Wheeler je tudi pri- r | znal okrajnemu pravdniku Fren- * ichu, da ni vodil nikakih seznamov , i glede imen mož, ki so bili deport i- | ; rani. da ui poznal njih postavne-i, • gi» ali zakonskega statusa in daj; I mu tudi ni bilo znano, kdo je pla-|; i eal stroške deportaeije. , Okrajni pravdnik ga je "pra-šal: — Ali s»te vedeli, da je bilo ; j 62 deportiranih vojakov in mor- t | narjev, tla je bilo 472 registrira- i j nih za draft, da jih je 205 kupilo i Liberty obveznice, da jih je .V20|< i podpisalo vojne bonde in da je s bilo med njimi 206 lastnikov zem- i Ijišč v Bisbee? Odgovoril je: — Ne, nisem ve- < del. j — Alt ste vedeli, da 900 izmed 1 1186 deportiranih ni obstajalo iz članov I. W. W ? t * — Ne, nisem vedel. .j — Ali ni bilo edino vprašanje, 'katero ste stavili ljudem, katere iste polovili: — Ali ste voljni de-. lati ? — V kolikor sem jaz prizadet, . ni bilo to edino vprašanje. Ne vem pa, kaj so delali moji pomočniki. Kapitan Wheeler je izjavil, da 1 je bila pretežna večina deportira-> nih mož "nelojalna". ! Ko so ga vprašali, kakšna so bila navodila, da na njegovim 1200 pomočnikom, je priča odgovoril: _ Rekel sem jim, da stojimo pred veliko nevarnostjo. Informiral sem jih, da sem napravil svoj t testament ter jim svetoval, naj e store isto. Svetoval sem jim, naj e rosi jo bele robce na svojih rokah, da bodo v stanu spoznati drug k drugega ter delati razliko med i. njimi ter pristaši drage strani v i, slučaju, da M prišlo do streljanja i- po eeatah. 'bs n bss ns w bi {gičen ultimatum, v katerem zahtevajo, da se drži slednja dogo-vora v Bielefeld ter odredi takojšnje ustavljenje vseh vojaških o-peraeij v Ruhr okraju. Vladi s»; daje i>asa do treh popoldne v «"e-trtek. da ali sprejme ali pa zavrne stavljene predloge. te bi bili predloei zavrnjeni, bi sledili ta-' hoj napoved splošne stavke. V tem smislu je bil informiran od strani soeijalistične delegacije kancler Mueller. Izvrševalni odbor delavcev v R;ihr okraju je v zadnjem tre-'nutka sprejel nekatere i- odifika-. c i je vladnega ultimata, soglasno z listom Gazette in vladne čete so dobile povelja, naj čakajo nadaljnih navodil. i Duessoldorf, Nemčija, 31. mar-|«'a. — Izvrševalni odbor delavcev v Duesseldorfu, predstavljajoč zmerno socijalistično stranko, 1 ki je sprejel vladne zahteve, tika-' joče se prenehanja oborožene akcije v Ruhr okraju, je bil aretiran od kompanije rdečih vojakov, ki * so se vračali s fronte. Vojaki so ' zahtevali nov dogovor ter dosegli, i da se bo imenovalo nov izvrševal-' ni odbor, ki bo stopil na mo*laništvu. Generalu Brusdovu stoji na-| sproti v poljskem sektorju njegov prejšni tovariš v orožju, general Jendrewski, ki je sluiil tekom, svetovne vojne kot poveljnik v dveh ruskih armadah. Najnovejša neesika poročila o j porazu Poljakov pn Vilni m po- Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stori kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj Živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh Saših se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za« p reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpraianje. Naše denarne poeiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron .... $2.70 1,000 kron .... % 8.50 400 kron $3.60 5,000 kron $41.50 000 kron .... $100 10,000 kron .... $83.00 Oinafteno ceno m veljavno do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nan poriati jo najbolje po Domestic Postal Xonej Order i sli pa po Vow York Bank Draft TVXDXA TBAMK lUTilKE 1 > Itffcl t ikrtrtl Vstanorljena loCa 1883. QtuV&^AROPA, 1. APR.-1920 Dopisi splošno vsepovsod enake, slabe. Delamo samo polovico , vaša. Nekaj se sliši, da nam premogarjem še prostovoljno povišajo 13%, ta-Ico da bo borili 279c. 3Ii premo-garji smo razočarani nad to nagrado in zadeva je zelo kočljiva, ker v splošnem premolar j i niso zadovoljni s takim povišanjem. Naša slovenska naselbina je mala. s tremi družinami ter nekoliko samei. V splošnem se med še med seboj dobro razumemo. Nič bi ne škodilo, č(* bi bilo več sloge med nami. Rojak Louis Cplobič 'j<» lunin zbolel na želodčni bolezni ter se nahaja v kritičnem stanju v Oliic General bolnišnici v Wheeliivgu. W. Ya. Želim mu skorajšnjega okrevanja in pa. da bi se srečne povrnil k svoji družini, katera g£ težko pričakuje. Vesele velikonočne praznike ro jakom in rojakinjam po Ameriki Frank Guna. Hostetter, Pa. Tukaj delamo s polno paro, zaslužek je pa odvisen od delavca. Draginja ne drži svojih rok na-vskrtž. I'bogi delavec, delaj in garaj za malho kapitalista. Na društvenem polju dobro napredujemo, čeravno nas je malo Slovencev. Imamo svoj lastni dom v tej naselbini, kar je v korist in napredek vseh tu živečih narodnjakov ter dokaz drugim narodom. da smo kos svojemu delu. Ta predpust ni bilo nič svedb. Upati je, da ne bo tako po Veliki noči. Ker je prestopno leto. zato korajžo, mladenke in tudi vi mladeniči, pa bo šlo! Vsem rojakom in rojakinjam ž»*lim veselo alelujo! P. Žabkar. ' Ramsey, Ohio. O delavskih razmerah ni vredno kaj poročati, ker iste so itak 'GLAS NAHODA" •fc-w . — IWNUUI MlLVl ______ ' ^flHfc*- ' * t«Mi wa« PuilWiii ar ^nT--- ^^cjr^rži York City. N. V._ •QIm UMoit" mfc a— »>«■* nedeO to. pmnltoT U mm tmtm valla Ne* aa Aairfci la Ca Mirt tmmmmm W |«Mi> PJnZa Mri Ma IJJf Za New York M IMD ta ja< lata_IUI& tnu—m«»>__ • LAt NARO^JK v immm hlii ^^■TeJT***-^*!-1 — mmmm (■tatHpdM jasHy IMI ___ »•atari fcraa t < rt tubi kraja naročnikov proetme. te aa ata mm m ajteji M^OMi "—«■'. da Mtnlt najdemo naatomlka-.__ • LAt NARODA ■ BtrtMm ami itfOHlt ft Manhattan. New Yaw. MbY. __Tataatfnai Certlawdt HT» . _ ■ ______— —- Slike k kulturni zgodovini. V Argentini je najti savano, na kateri baje bega ponoči na ti&očne nemirnih plumcnčkov semintja: — to so duše španskih najemnikih vojakov, ki so bili pred štiristo leti na dotičnem mestu v fpauju presenečeni ter posekani do zadnjega moža. V Kordiljerah, visoko v gorskih prelazih med Sorrata ter za-padno obalo, je najti polja, ki se 1j le ste od daleč belo, popolnoma I elo kot da so ta polja posuta z mijoni cveti narcisa: — so kosti, raztresena okostja, price kake velikanske morije, ki ne morejo htrohneti v tankem in suhem zraku v višini treh tisočev metrov. Ob iiuavas begajo preko polja ponoči duše Evropejcev, ki so se podgreznili v mokro, gorko blato in ki hrepene po prijazni, hladni £**mlji svoji I, evropskih domačij. Dejstvo je, da pohajajo domačini v Lima in v llio le neradi ponoči prostore, kjer so se od nekdaj vršile velike politične ekseku-cije. — * * * V siepah južno Iztočne Rusije ter zapadno-azijskih provinc je našlo več kot šestnajst tisoč proti-boljševiških vojakov žalosten ko- : — postali so žrtve ruske zime. Postali pa so tudi žrtve evropskega pohlepa po denarju in zemlji. Kusija in Sibirija sta daaes to, kar je bil Novi svet pred štiristo i^ti: — pozorišč^ najnižjih strasti tujih vsiljeneev. pozorišča človiike tragikomedijf ter pokopališča za one. ki begajo za fantomi. In kot pred štiristo leti imamo še danes za vse te ostudnosti olepševalen izraz: -- Razširjenje kulture ter napredek civilizacije. Telefon kol lovilec spijonov. Piše Pred C. Kelly. je naravnost presenetljivo, kako veiiko dejstev je takoj na razpolago. Vsakemu, ki pozna mesto, znači ime telefonske izmenjave dotični kraj. V New Yorku so Broad in Rector številke v finančnem o-kraju ter Riverside ter Morning-side v rezidenenih okrajih sever-nega mesta. Ce pride torej kak p človek v New York za teden dni .] ali dva tedna ter pogosto pokliče * po telefonu številke z označbo s, ! Broad ali Rector, je skoro pribito, jj :da je zvezan s kako finančno o-peracijo. p Na drugi strani, če kliče le re- F ,z:denčne ševilke z označbo River- r j side ali Schuyler ter kliče recimo j: j te številke popoldne, je skoro pro- V j tovo, da so zapletene v zadevo i i ženske, kajti možkih ponavadi ni i doma popoldne. j Pred nedavnim časom se je vr-jšila napol kriminalna preiskava, z tekom katere se je izvedelo, tla je s i neki osumljenec iz 'boljše' druž- <■ j be štirikrat ali petkrat na teden • poklical neko gotovo številko krog pol sedmih zvečer in da je v sko-rc vsakem slučaju takoj nato po- I klieai neko drugo številko. Kaj i jnaj je značilo to? Samo to, da je t i imel mož, ki je telefoniral, mlado 1 i prijateljico, katero je vzel s seboj i na večerjo večkrat na teden. Po- i fclieal jo je in ko je izvedel, da je ] ona sprejela povalnI o, je poki i- 1 cal že kak restavrat, da reservi- • ra prostore za dva. To je bilo seveda ugibanje, a nadaljna preiskava je pokazala, da je bilo to ' ugibanje popolnoma pravilno, j Ne bilo pa bi primerno zauašati »i se na nagle ali prenagljene ter i drzne sklepe. Poznam slučaj, v ■ i katerem je neki človek poklical j reki restavrant vsaki večer ob - pol osmih ali malo pozneje. Dva t j raziskovalca sta bila zaposlena s i tem slučajem. Prvi je domneval, - da se mora ta človek dosti zaba- II vati v tem fcestavrantu. Najbrž je telefoniral, da reservira mizo - ali da se posvetuje z glavnem na- * takarjem glede stvari, katere nnj » slednji pripravi. Drugi razisko-» valeč, ki je bil bolj izkušen med i cbema, pa je zmajal z glavo ter b rekel: — Ne, on ni govoril po t clef o-i nu, da se mu reservira mizo, kaj-i ti ta restavracija ni nikdar prenapolnjena in raaventega bi bil - glavni rush ob pol osmih že pri p kraju. Moja misel je, da ima pri - srcu kasirko in da jo pokliče ob -j pol osmih, kajti malo po tem ča-ftjsu gre ona iz službe in on se ho--1 če z njo sestati. «* # To domnevanje se je izkazalo - kot pravilno. Kasirka v resta->- vrantu ni bila le ljubica dotične-a ga človeka, temveč tudi njegova sokrivka v celi vrsti nepostavnih v transakcij. a Ce se skuša dobiti informacije kl glede značaja človeka na podla-gi njegovih telefonskih pogovo-r rov. je skoro prav tako važno ve-o deti s kom je govoril kot to, kaj je srovoril z dotičnlkom. Lahko o se namreč zgodi, da govori take s J pazno, da popolnoma prikrije res-•-] nični cilj in namen pogovora, i, Kljub temu pa se vedno obstaja a» S svetovne pozornice. Novoletno prorokovanje Lenina je obetalo za leto 1920 zavoje-\anje Nemčije, Francije, Italije in Anglije od strani komunističnega gibanja. Ko so v Nemčiji vsled reakcije proti otročjem nastopu \«>n Kapjia, ki s«* je l<»til š»- vedno precej nevarnega podtjetja dr-/avm^ra pura ali preobrata, nastopili divji možje Spartaka, je za-t.ril strašni krik: — llaniba'-Tro«-ki pred vratmi Berlina! Glasilo t«- je, tla naj bi sr z ofenzivo sovjetskih armad proti Poljski pripra-\ lo za\ o je van je Nemčije od strani komunistične doktrine. Reklo so je že, da stoji špartačansko-komuuističiii upor v rensko-vestfal-sk»in industrijalnem okraju pod vojaškim vodstvom boljševiških lastnikov in da je harol Radek, Leninov politični generalni adju t;.nt, prihitel v licrlWi, da vo«li kot generalissimus celo gibanje. Kljub vsemu temu vodstvu se je gibanje, ki se je pričelo prekc noči, izjalovilo v par dneh. Voditelji z visokodonečimi besedami ter velikimi kretnjami so bili pač na licu mesta, a pibanju ni le manj k;do koncentracije, priprave in izvedbe ter discipline, ki je potreb i . za tako izvedbo, t< mveč tudi pristašev, ki so potrebni za tak uspeh. Bojna krdela so bila zelo pestra in posamič so ta krdeli* prodrla naprej. Raz ven moških so se nahajali v vrst?\ tudi starci dečki in žfiiske. Ženske, večinoma z znaki Rdečega kriza, so dajal« i.eaj barve sicer enolično rdeči bojni fronti. Konečno je bil veliko ^č bolniških strežnic kot pa ranjenih. Celo gibanje se je izcimilo iz generalne stavke. Generalno stav ko je predsednik Eb«-rt najprvo porabil kot orožje proti državnemu \ reobratu m nato kot ščit za zavarovanje vlade, koje obstoj je bi « irrožen. Stavka se je obrnila nato tudi proti vladi sami, da se s po močjo te stavke izsili tzvedenje zahtev, tikajočih se reorganizacij« \ !ade. Konečno pa se j»- iz stavke razvila špartar-ansko-komunistič na ustaja. Najbolj različni tl^menti so si* zbrali pod skupno zastavo gene talne stavk«-. V bistvu stvari j** ležalo, da se bo pomaknilo celo gibanje vedno bolj proti levici. Večinski socijalisti. neodvisni in kornu-msti no umaknili iz gibanja, kakorhitro je pričela iti stvar postra-n.. to je, kakerhitro se je vodstvo celega gibanja izmuznilo iz njih rek ti^r »o oni anarhističnega kalibra odšli na rop in plenjenje. Konce "upora'' ic neizmerno grd in o>tuden. Voditelji, ki so |M./»ali, isodo v zgodovini razvoja novejra /.enmkejra državnega življenja. Narod noče ni-.'csar v«*d«*ti o državnih p^robratih in pnčih. če so reakcijonarncga ali rfvolueijonarn«"**! maČaja. Mase naroda se ne pustijo vei1 tako lahko zavesti kot i»ekoč. Tudi rcvolueijskih armad ni mogo«"e z enim udarcem i/kopati iz tal Narod je postal ponižen v zahtevah, katere stavi na svoje poln-čne voditelje. Peter Zgaga i Možki ovratniki bodo nižji, pri tem pa višji v ceni. Šestindvajset morilcev, ki so 1 zaprti v smrtni celici v Sing Sin- j gu, je glasovalo za odpravo smrt- ] ne kazni. — To je pa res nekej čudnega. kaj ne? ( # * # Frišna jajca. , Nekje je živela mlada in lepa , farmerjeva ^lčerka. Vse bi bilo, samo fanta ni imela nobenegn. Pa ^ j j pogronta nekoč. Ko je sprav-Ijala jaji^a v zaboj, da jih odpošlje v mesto, je zapisala na jai PABERKI IZ AVE MARIJE IN DRUGIH NJEJ SORODNIH t LISTOV. Naš striček. — Hallo, otroel, vidite, jaz sem * že zopet v svojem kornarčku! — c Prijeten je in gorak, toda oni v i .Tolietu je prijetnejši in gorkej-? .ši. Če da Bog in svetniki božji, o se bom kmalo preselil tja. Vi pa imejte le malo potrpljenja, otroci-" čeki! Vse bo šlo posreči. Le ubogajte svoje učiteljiee in štenia in mi jih »rojimo, božamo, čuvamo do zadnjega kakor delamo s drapim bolnikom. Včasih pa izginejo naglogoma, nepričakovano, kakor podere huda bolezen človeka v najboljših letih in ga nenadejano odtnra temu svetu. Enkrat v štirih letih se sestanejo trgovci iz vseh delov dežele ter sklenejo, da moramo imeti v Washingtoiw bimes-administracijo. Vato pa ne sestanejo narodne konvencije ter nmninirajo za predsednika advokata ali pa profesorja. .....» t . \ • • • Podzemska ielen.ica v New Yorku je zviaala število vozov v obratu. Sedaj je upanje, da bo lahko stal vsak potnik na svojih lastnih nogah, ne pa na kurjih*očesih svojih sotrpinov. Zanimivo bi bilo vedeti kakšno jt ulogo je igral telefon pri onemo- v gočenju načrtov nemških agen- — 21 tov tekom svetovne vojne. Tako ^ spIo5na je poslala poraba telefona v teh modernih časih, da človek lahko s precejšno natnčnost- ® jo dožene delovanje posameznega ^ človeka na en dan, če prisluškuje js njegovim telefonskim pogovorom. Nemški agenti so to dejstvo e spoznali ter tako zakrinkali svoje a jt- pogovor«1 kot je bilo to sploh ■ F L mogoče. j ^ Paul Koenig Hamburg-Ameri-; ^ can črte, ki je vodil številne nem-,T ' ške agente v tej deželi do časa • njegovega interniranja, jf napri- Z mer izdelal premeteno sestavljen! s kcd ali ključ, s pomočjo katere- t ga se je lahko prikrilo prostore!t sestanka takih agentov, kadar se ? jih je omenjalo v telefonskem ;f - pogovoru. V naslednjem hočemo j - navesti eno stran iz njegove taj-js i ie bilježniee: 1 — Operatorji -divizije tajne Ji - dužbe, kadar dobivajo navodila j I 5 od mene ali potom mojega tajni- j - ka glede prostora sestanka, roo- j 3 rajo razumeti, da je treba toza.- i - devna navodila prevesti na na- j I h slednji način: ; i i- Cestna številka v Manhattanu.ii -poročena po telefonu, pomenja. I] c la se bo vršil »estanek pet blo- i i ov nadalje proti gorenjemu me-j tu kot v označeni cesti. > Pennsylvania postaja pomenja k »rand Central postajo, a Kaiserliof pomeni glavni pošt-i n urad pred P. O. bakso 840. « Hotel Ansonia pomenja salon v c otelu Manhattan. . Hotel Belmont pomenja baroi ^ri Pabstu, Columbus Circle, u Brooklj*nski most pomenja ba-' i o Unter den Linden. y Na ista način se^ je nemško po-' j, laništvo vedno omenjalo kot! jt 000, von Pa pena 7000, Boy-Edda ^000 in dr. Henrika Alberta. tr-| .»ovskega atašeja poslaništva kot; [ 1000. Kljub temu in kljub veliki skr-bi, katero se kaže pri kri vanju ^ resnične vsebine in resničnega raisla telefonskih pogovorov, pa ie vendar telefon eden največjih posameznih virov informacije 'lede tega, kar počne drugi človek, seveda pod pogojem, da ima 0 e'ovek dostop do zaznamkov ali L1" rekordov. f3 Skoro vsi hoteli ter vsp a part-c0 ment hiše ohranjujejo rekorde m slede telefonskih klicev, ki odha-e" jajo iz posameznih sob ali prilia-| jajo vanje ter je tndi zaznamovan { čas podnevi ali ponoči, ko je pri-i šel ali bil oddan tak klic. Kadar se vrši kaka kriminalna preiska-f* va, bo liotel ponavadi dovolil do-stop do takih zaznamkov in to na e" podlagi domneve, da je odgovor-rost hotela napram družbi in v ir.eresu dobre vlade vejT-ja kot pa pr dvorljivost, katero dolguje hotel c svojim gostom, sakdo, ki rabi te-^ lefon, lahko pozove centralo ter ugotovi*ime naročnika, ki-ima to ali ono telefonsko številko. A celo brez imen ter z nobeno v drugo stvarjo kot s seznamom šte-1 »h vilk, katere je poklical kdo i/ svo-j jega hotela tekom dobe več dni, Poziv na naročnino. Po dolgem času se nam je posrečilo zgraditi trdnjavo treh katoliških listov, katere bo dobival vsakdo zastonj, da se razširi med katoliškimi Slovenci v^fcme-riki katoliška ideja. Da se pa to popolnoma omogoči, apeliramo na vse prijatelje in naročnike za (ne 7,v denar, bogvari tega nam da komisarjat) delnice. Denarja ne potrebujemo, ker nam naša bratovščina prepoveduje imeti denar, ampak delničarjev. Vsak pošten krščanski mož naj bi bil delničar. Denilčar pa tudi lahko postane tak, ki ne da dosti za vero. Mi kot liberalni in demokratični rodoljubi vstrajamo trdno na stališču, da je pri delničarju vera postranska stvar. • * * Novo! — Novo! Ker Mohorjeve knjige za letos šr niso prišle in jih najbrže ne bo. smo mi vstanovili neke vrste Mohorjevo družbo. Tudi mi smo i/dali šestero knjig, katere dobi vsak, ki pošlje dva dolarja. Knji-ae nosijo naslov: Ave Marija, letnik I., letnik II., letnik III., letnikov., letnik V., letnik VI. • . • Listnica uredništva. — Ne, take mašine pa nimamo, da bi priobčili v listu sliko slovenske cerkve v Denver, Colo. C. D. — Kljub temu, da smo odločno proti temu, sprejmemo kolekto, katero so zbrali tamkajšnji rojaki. A. L — Vi vprašujete, kaj pomeni beseda "rein$urenc". Spominjamo Se. da smo imeli to besedo že nekoč na jeziku, toda sedaj nam je njen pomen čisto neznan. Mi smo navadna človeška bitja, obdani z raznimi napakami in tudi s pozabljivostjo. vprašanje, zakaj se je pravzaprav pofrovarjal. Ko so bili torej pro-nemški zarotniki na višku svoje aktivnosti, se je obračal sum na podlagi nekega telefonskega migljaja proti skrivnostnemu tujcu, o kate- Toedež na nekem gotovem vlaku potem ko sc bili vsi sedeži že prodani. Prosil je porterja, naj skuša dobiti kak sedež prav do zadnje minute in v slučajtr, da bi se mu to posre- ■ čilo, da naj ga pokliče na števil-; ' ki 717. Porter se je spomnil številke sobe raditepra, ker je bila Številka sedeža 17, ona sobe pa . 717. Preostajalo ni nič drugega ■ kot izvedei za ime gosta, ki je stanoval dotičnega dne v sobi št. 17. — ... 1 •T;:*.!Ainis. . .iti \ cev, nemških monarhistov-kapita-1 isto v. (ilavna kuhinja frankov je ' Hotel Elefant". Ravno — svoji k svojim. Od tu širijo ti fran-kovci vse zlo. Ce pride kak Jugoslovan semkaj v Gradec in če mu je položaj popolnoma neznan, pa frankovei takoj vp o rab i.j o za svoje umazano delo. Frankovei ga nasitijo, mu dajo delar, a tudi letake, na kateri način se jim je posrečilo že marsikaterega nevedne-ža nalilijskati proti Srboai. Te letake so v največj' meri vti-j botapi preko Spilja, kjer imajo •svoje plačane zaupnike. Taki n«--j poučeni jadni delavi i so povečini prijeti, ter je njih v Mariboru l(j sirot .žrtev ogabnejra frankov-skt-ga tl^Ja. Glavni a sent za nabiranje teh , nesrečnikov Gjoko Petrovi.-. ' Vsakemu »iladnemu Juposlovavu de 20 kron. pozove, tla prid«' • ob določenem času na razgovor , in ga tako preparira za svoje delo. Ce zvedo za to organ zirani "jrojaki. tak«» opozore žrtev, da je 1 rešijo nesrc«"*«'. Dr. (iagliardi j«' bil večkrat v ' Italiji in na Seki, kjer se je po-' ; svetoval z 1> Annnnzi j'1" . Vedno lnijska na vojno, naj Italija ]»rič-" ne vojno / Jugoslavijo in prikazuje kako zaslombo imajo na ITr-\ vatskem. Tu je večkrat rekel, da : j«' Kadi«" njihov <"!ovek in da bo 1 spuščen na svobodo, čim pridejo "naši" na s1j«1o. -; Njihova kombinacija je ta : — - Kadi kal «i hočejo veliko Srbijo - brez Hrvatske in Dalmacije. Bos-1 na, Vojvodina in del Srijema naj • pripade veliki Srbiji. Zato bodo oni najnepopustljivejši v jadran- f* skem yjirašanju. V Hrvatski so I prišli zopet na vlado frankovei, >. bolje povedano njihovi eksponen-s ti in tajni prijatelji, ki bodo zo-p«*t igrali s svoje strani vlogo ra-i dikalnih nacijonalistov. V vseh a ostalih vprašanjih se bodo poka- • za I i skrajno liberalne, da bodo o pridobili simpatije širših slojev, ji ter bodo tndi oni hujskali na voj-ii'ne z Italijo. Računajo, da Srbi e! v&led dolgega vojevanja ne bodo o 'hoteli v vojno. Hrvatov je prema-L- j lo, a tudi frankovei bodo s svo->-j jc strani pripomogli, da bo poraz o ■večji. Z druse strani upajo v tem i- sporu na pomoč Horthvjevih čet r- Rumunov, ki bodo vdrli v Banat; a!pa tudi Avstrijci in Italjani bi prišli na pomoč. Tako zatrjujejo, i. da bo v najslabšem slučaju prišlo r- do ustanovitve 4:republike*', ki - bi morala preje ali pozneje pripa-.sti z Madžarsko in Avstrijo k no- . vi Monarhiji. 1 Zato bo- ti stom. te! -- e_| Nikdar ne čnjetc ndovc obdol- j. j žiti človeka, da je bedak, razven c.!če je ona zaljubljena vanj ter jc la|cn zaljubljen v kako drugo žen- >a;sk0- _ ra j ROJAKI, NAROČAJTE SB HA GLAS NAHODA", NAJVEČJI ^ i VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAlfc> Spomladanski i • •• S izpuščaji | so zelo neprijeten ltinč in ponroia- 1 jo skoraj neprenaiajoče bolečin« in ■ trpljenje. Poznani so vsled svojih 5 srbečih lastnosti m vsled trdovrat- ■ nosti za zdravljenje. To povzroča ■ nečista kri. Očisti kri potem vpo- ■ rab« g Severa's I . Blood Purifier I (Severovesa Kričistilca), ki je pri- b znan kot regulator sistema ni po« I mag» naravi v izločevanju nečiste B kri ter tako odpravi mehurje, rane. B izpuičaje, pri&če in sploinc hiranje. B Poskusite ga. Naprodaj v vseh B lekarnah. Cena $1.25 in 5c davka. S Detovanje f rankovcev v Graddcu. Zagrebška *4 Nova Istina"' prinaša v svoji številki jako važno pismo, katerega vsebino objav-ljfcrao v naslednjem: Gotovo boeete vedeti, ko sklenili tnkajšni frankovei, izzvati v Hrvatski in Slavoniji nemire, pod imenom komunistov, in j bi se kot takt vtihotapili v vrste \ašili organizacij po deželi, in ee| bi bilo mogoee, tudi v Zagrebu. Nadejajo se, da se jim bo to sedaj lažje posrečilo, kajti pravijo, da so sedaj oni na vladi. Ko so izvedeli, da je odstopila demo-kratsko-soeijalistiena vlada, so bili izredno veseli in so prirejali v . Gradeu praveate orgije, govorili 1 so in klicali; Sedaj je prišel naš ' eas. 1 V Gradeu so dr. GagKardi, Ivi-ea Frank, Klobuearič, Sahs, ma- " jor Stipe tie, Gjoko Petrovič, Vranei in še nekako dvanajst r frankoveev. Od Hi potujejo na Dunaj, v Svieo, Italijo, na Reko itd. Žive jako dobro. Imajo mi-ljone. lastne vile in neprenehoma j rujejo in spletkarijo sporazumno' a z italjanskimi agenti. V Gradeu je tisoe jugoslovan-' v* siih delavcev. Vse te deiavee sv i- hoieli frankovei izrabiti v - to ni uspelo. Ko frankoveem ni f- uspelo na ta način.pridobiti tu-> kajšne delavce za svoje črne na-ii mere, so zahtevali od vlade, da n izžene Hrvate in Srbe kot ino-o ztmske državljane. A t*» se jim nI posrečilo, ker so nastopili proti temu enodušnuo soeijalistični delavci. Po vseh ponesrečenih i1- spletkah so začeli frankovei deti nuneirati jugosloslovanske delav-:o ce. da so boljševiki in da podži-rt. ga jo ostalo m i rti o patrijotično delavstvo na upor proti avstrijski ustavi, da nameravajo vprizoriti j prevrate itd. Glavni CndnikL PMVBterfkL iw-*inik: U1HA£J. UoVANSfr. GREGOR J. PORENTA, Box 17a- a Ifia^ajnlk : GEO. L. PROZICH, Ely, Pravni Odkar. n Minnesota JOHN PLAUTZ Jr„ 432-7th Ar«, Oa b Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOD lumet, lftch. 18 C08TELL0, Sal Ida, Cola. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave, Dalotfc, * Minnesota. VrWrnl Zdravnik. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, d I>r JOS. V. GRAHEK. M3 E. Ohio I Chicago, IU. n Street, N. S, Pittsburgh Pa. Mrnfevalnl Odbor. n RUDOLF PERDAN, 0026 St. Clalx o«nirtnrn Je izpisčsls ie nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota 1 &r«»je okrog 8 t'»oč rednih članov (Ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem otldelku. I>ruštvs Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah \ Tam, kjer Jib fie ni, priporočamo v»tanovltev novih. Kdor fell postati član , naj *e zglaal pri tajniku bliinegs društvs JSKJ. Za vstanovltev novih društev i i*e pa oi>rnlie ns glsvnega tajnika. Novo druStvo se lahko vsanovl z 8 člani sil člsnlcsmL ---------j SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UKI0N 1 1 VALUATION EXHIBIT.......... < ASSETS—Actual and Contingent f - i , •19. Present Mid-Year Value of Future Net Contributions ........................................ $1,541.238.— •'JO. On........Cetrs., Death Only $............ •lil. On........Certs., Death and Dis.............. "JJ. On________Certs .......................... •23. On........Certs............................. •24. Admitted Assets, les $18,368.89 General or Expense Funds...........................$347,748.24 •2.". Liens, Loans and Interest thereon, on certificates valued according to the Prospective method............ 2«. Total .................................. $1,888.986.24 37. Amount of General or Expense Fund............$ 18,368.89 Amount of *'Non-Admited Assets'* ............$ LIABILITIES—Actual and Contingent ^27. Present Mid-Year Value of Priinised Benefits .. $2,117.617.— ♦28. On........Certs., Death only................ + 29. On........Certs., Death and Dis '30. On........ On Certs. ...................... ♦31. On........ Certa ........................... 32. Accrued Liabilities .......................... $ 57668.21 33. Value of Unpaid Instalments............................ 34. Net Sick and Accident Fund (including old age benefit) ................................ $ 27,499.81 3."». Credits to Certificates value on the 11 Accumulation Basis* * .............................................. 36. Total ...........t..................... $2,202,785.02 Accrued ( lainis on General or Expense Fund----$ 1,281.50 4(1. Assets (Item 26) to Liabilities (Item 36)......•---- 85.755% 42. Th.> above valuation is in conformity with statutory requirements, and is not to be regarded as a test of financial solvency in any action on that may arise, but is made to determine the amount th Society should have on hand to pay its future obligations without change iti the basis of collection 011 t lie assumptions that its mortaly will be same as that set forth in the National Fraternal Congress morta-]it v- table and that the rate of interest earned will be 4 per cent. State of Illinois ) SS.: S » County of Cook ) ^ ^ _ I .T. II. Ilitchie, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary who made the foregoing computations and answers to the Miestions above set forth concerning the condition of South Slavonic Catholic Union as of December 31,1919, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this) 19th day of March, 1920 ) (Official Slae) Violet A. Hilmes, Notary Public. J. H. Nitchie. •If the net reserve method is employed make no entry opposite these iteuis. t If the net reserve method is employed enter opposite these items the amount of reserve applicable thereto. Ely, Minn., March 27., 1920. Zgoraj priobceno poročilo Aktuarja, o stanju Jednote kaže, da je solventiioat Jednote 85.755^. Jednoti torej manjka ie 14 odstotkov, da postane sto procentna solventna. Kljub temu, ko smo imeli tri podvojene asemente v letu 1919, je solventnost Jednote zboljiana Kam o za 1 odstotek. To ie nekoliko pomaga, vendar pa ne rem upra-ftanja. Jednota jo vekakor na preeej trdnem finančnem stališču, ni pa dovolj da hi odgovarjalo zahtevam postav, katere se naslanjajo na bodočnoat podpornih organizacij. To v sin o upra*anje pride pred bodočo konvencijo. Naloga je, storiti potrebne korake da dosežemo sto procentno solventnost. O tem bojfemo vež razpravljati pozneje, kadar nam aktnar predloži __DOPIS.__ ' North Chicago, DL V št. 34 Amerikanskega Slovenca z dne 19. marca t. 1. se neki nepodpisani zaletu je v mojo osebo, in sieer mi predbaciva, da sem se na dan smrti Johna Oseneka, to je 19. januarja t. 1., vozil cel dan v avtomobilu na stroške rajnega. Poživljam te, ako si mož, da mi dokaže«, «e sem jaz ali kdo drugi, ki je bil z menoj, zapraiil samo en cent njegove lastnine. Vse sem pripravljen trojno povrniti in se tebi nekaj nagrade. Resnica pa je, da si imel ti namen, da bi se na njegove stroške vozil k pogrebu, pa to je preprečil odbor društva sv. Roka št. 94 JSKJ. Ali ni tako * Ce se ti je sedaj žolč razlit, ko v javnosti jokaš, da si bil tako požrtvovalen, da si sam pla čal voz, ko si se vozil k pogrebu za svojim stricem, niila ti majka. To bi moral vendar vedeti, če ti umrje kak sorodnik in če se hočeš vdeležiti pogreba, da sam naročiš voz, ako ne. moraš hoditi. Toliko si tudi lahko gentleman, da pova hiš rojaka, naj prisede, ako ti prostor dopušča, ne da bi mu potlej v javnosti očital, da se je pri tebi in ne da li bil javnosti v za-smeh s svojimi neslanostmi, ki si jih napisal v katoliški list. Pa saj papir je nedolžen. Pomilujem pa g. župnika, da ima take svetovalce kakor si ti. Jaz vas bi vse skupaj že zdavnaj odslovil in poslal na prerije, da nikdar več ne pridete v javnost s svojimi bedarijami. Da se pa zgoraj omenjeno društvo ni vdeležilo pogreba, je tvoja zasluga. Ali ni si ti šel v žnpnišče in nalagal g. župnika, da je odbor prizadetega društva govoril proti cerkvenemu pogrebu, kar pa ni resnica, to lahko potrdijo uradniki društva sv. Jožefa K3SKJ. AU ni tako? Ali ni si rav-< no ti raztezal svoje nevednosti, da socijalisti ne bodo komandira-.i, o katerih se pa ravno toliko razumeš kakor žaba na petje! Ali je kdo kaj diktiral, kaj se sme zgoditi in kaj net Resnica je, da se je govorilo, katero društvo prevzame pogrebne stroške, ni se pa nasprotovalo cerkvenim obredom. Kaj misliti, da če jaz sam ne grem v cerkev, da bom tudi tebe nazaj držal! Ti lahko butaš noč in dan s svojo neumno glavo ob cerkvene stopnice zaradi mene. — Nadalje1 čvekaš o neki kazni, ki jo imamo za pričakovati od glavnega odbora JSK.J. Naj ti bo na uho povedano, da se iste ne bojimo prav nič. Kar smo pisali, je gola resnica, pa nič drugega, in to tudi po tvoji zaslugi. Sploh pa ni bil moj namen, se spuščati v polemiko s takimi glavami kakor je tvoja, pa ker si se obregnil ob moje poštenje, ne morem drugače. Naj tukajšnji rojaki sami sodijo. Tako tudi nekaj trobiš od nekih teles, da smo jih kar tako izvozili na l>okopališče kakor s—nje. Potemtakem je večina zavednih Ameri-kancev, ki spadajo k tej pasmi, sanio nekaj kranjskih Francelnov in Jožetov je, ki so še ljudje. Blagor ubogim na duhu! Povem ti pa, da društvo sv. Roka se ne ozira, kaj je kdo in kam ga bomo zakopali. Ako so bili sorodniki pokojnega za cerkev, smo šli v isto, ako ne, pa na narodno pokopališče, pa mirna Bosna! Zagotavljam ti pa, da te bodo tvoji lastni somišljeniki ob Času postavili pod kap, kar ti po vsej pravici pristoja. Ne vem, zakaj se nisi podpisal pod svojo brozgo, pa če ste v družbi napisali, se ne moreš tudi podpisati. Morda misliš, da ne vem, kdo si? Vem tudi dobro, kje je tista kovač niča, kjer ste skovali dopis. Povem ti pa na tem mestu, da ee bom še kje videl ali slišal, da boš kaj govoril ali pisal čez moje poštenje, se bova videla na pristojnem mestu. Anton Kobal, tajnik dr. sv. Roka št. 94 JSKJ. 1022 Jackson St., IM fiti***** TU - . • ■'":■■ i ."*«? - »V*- V - ■■ ip • , - > • 7*. * . ' - .. ■ . I _ (HiAfl NAKOPA. 1. APR. 19»_• - - — -......- —_ • _ ._ HJUI MUH ® KST0L1IKE JEDHITE VSVAXOVtrTSNA URA ISM. GLAVNI UBAD KLY. WBXM. XNKOBPORXRANA USTA 1900. v * A MESEČNI PBEOLED MED DKUSTVI IN JEDN0T0 ZA MESEC FEBRUAR, 1W0.__ 1 235.28 147.20 4.32 21.60 9.00 .25 417.65 75.00 75.00 2 193.23 144.90 3.78 18.90 6-00 366.81 92-00 92.00 3 73.39 66 «5 * 1.80 9.00 .25 150.89 1000.00 67.00 1067.00 4 49.33 46.75 1.40 7.00 1.00 .50 105.98 ' 20.00 20.00 5. 69.49 1 49.25 1.20 6.00 25 126.19 1000.00 26.00 102600 6. 50.31 55.00 1.12 5.60 112.03 59.00 59.00 9 260.33 151.85 .25 5.12 25.60 3.00 444 15 1000.00 478.30 1478.30 11 54.12 29.65 .98 4.90 2.00 91.65 5000 50.00 12 88.65 65.05 1.90 9.50 165.10 83.00 83.00 13 88.58 63.80 1.92 9.60 163.90 71.00 71.00 14 46.99 22.10 .84 4.20 .50 74.63 15. 93.45 53.55 1.90 9.50 .50 158-90 42.00 42.00 1 . 109.26 92.70 2.54 12.70 217.20 28.00 2800 18 237.08 154.85 4.78 23.90 1.00 421.61 203.64 203.6-1 19 92.35 92.40 2.60 18.00 .50 205.35 13.00 13.00 20 108.95 89.05 2.28 11.40 211.68 105.00 105.00 21 109.77 63.55 2.08 10.40 185.80 12-00 12.00 22 86.15 52.70 1.94 9.70 ' 185-80 90.00 90.00 25 185.72 126.10 3.54 17.70 150.49 r>6.00 66.00 26 99.61 63.90 1.92 9.60 333.06 2600 2600 27 49.82 45.90 1.10 5.50 3.00 178.03 .28 32.71 23 50 .60 3.00 102.32 1000.00 1000 00 29 88.00 61.65 2.08 10.40 59.81 1000.00 15.00 1015.00 30 200.10 152.25 10.50 4.12 20.60 5 00 167.13 60 00 ,;00° 31 141.13 76.85 2 48 12.40 407.57 32 77.93 53.25 1.44 7.20 3.00 140.32 33 101.28 69-70 2.68 13.40 1.00 188.06 35 78.59 51.25 1.52 7.60 1.00 139.96 -1000 00 78.00 1078.00 36 215.83 183.85 ~ .25 4.20 21-00 3-00 .25 428.38 170*33 170.33 37 424.86 287.30 3.00 8.38 41.90 765.44 116.00 11600 38 61.59 «0-60 1.06 * 5.30 . 108.55 39 124. 78 87.40 218 10.90 * .25 225.51 . r>8 0° 58 00 40 123.17 64.40 2.52 12.60 202.69 41 38.67 26.90 .86 4.30 70.73 42 93.09 60.60 1.72 8.60 1.00 165.01 4700 4700 43 48.89 30.50 .90 4-50 8479 6G00 0000 44 6543 50.05 1.50 7.50 1*4.48 45 151.31 114.00 .25 3.30 16.50 1.00 286.35 5800 5800 47 89.30 45.05 1.60 8 00 143.95 1000.00 34.00 1034.00 49 9.239 59.85 1.56 7.80 161.60 1000.00 5500 1055.00 50 36.69 36.05 .88 4.40 78.02 5200 5200 51 30-98 25.95 .62 3.10 60.20 52 91.09 53.90 166 8.30 1.00 155-75 53 117.54 82.90 2.58 12.90 1.00 • 216.92 54 46.49 36.25 .76 3.80 77.05 55 7247 62.30 1.62 8.10 2.00 1.75 148.24 1000.00 22.00 1022.00 57 46.49 36.25 1.04 5-20 1.00 89-98 2800 • ^00 58 84.71 55.30 1.64 8.20 .25 150.10 108.00 108.00 60 47.64 32.20 .82 410 84.76 61 534)7 55.40 1.20 6.00 6.90 122.76 5400 5400 64 29.75 20.10 -50 2.50 2-00 5485 66 89.94 52.70 1.40 7 00 2.80 153.84 1700 1700 68 63.34 33.15 1.08 5.40 102.97 2500 25.00 69 45.67 30.40 .80 4 00 80.87 70 58 00 58.30 1.28 6.40 2.00 122 98 250.00 59.00 309.00 71 137.09 114.50 2.64 13.20 1.00 2668.43 «r*3 00 53 00 . 72 29.12 16.15 62. 2.60 48.39 75 52.92 54.35 1 20 6.00 • 114-47 76 40.80 22.95 .78 3.90 68.43 101.00 101.00 77 62.32 43.30 1.20 6.00 1.00 .25 114.07 78 128.28 60.15 2.06 10.30 200.79 „ ^ 79 19.86 16.90 .40 2.00 39.16 114 00 114.00 81 • 35.50 88.00 -70 3.50 1.00 78.70 250.00 85.18 335.18 82 69.96 52.70 7.25 1 50 7.50 13891 ✓ 8.00 8.00 83 20.54 18.40 .38 1.90 41.22 / 25.00 21.00 84 16.70 34.85 1.08 5.40 103.03 1000 10.00 85 129.65 96.55 2.48 1240 241.08 86 39.24 26.50 .74 3.70 7.00 77.18 " 87 24.15 28-80 .72 . 3.60 57.27 , 68 64.90 51.05 1.16 5.80 122.91 if,.00 51.00 89 41.68 34.65 .96 4.80 82.09 28.67 28.67 90 20.30 19.55 .49 2 40 4293 92 40.21 28-50 .72 3.60 4.00 77.03 ' 94 143.92 83.30 2.62 13.10 242.94 * 09 00 *><) 00 99 45.31 32.20 1-00 5.00 83.51 Itf.OO 36*00 100 13.71 11.90 .30 1-50 27.41 6o qq ^^ 101 39.96 * 28-20 .56 2.80 71.52 r»800 5800 103 62.10 58.65 1.40 7.00 1 200 131.15 25-00 <>'>00 104 26.47 27.20 .68 3.40 57.75 o600 00 105 63.28 50.45 1.12 ~ 5-60 2.00 122.45 16 5g j6'r>8 106 31.29 27-55 58 2.90 62.32 " 47 00 47 00 107 12.06 9.25 22 1.10 1-00 23.63 108 51.50 44.15 1.20 6.00 10-285 109 27.86 19.45 .50 2.50 . 50.31 110 110.86 85-10 1.70 8.50 7.15 213 34 f 4800 4g w 111 49.56 27.85 .82 4.10 2.00 .75 85.08 * 1500 15 00 112 25.58 22.65 -56 2.80 51.59 ' 114 33.71 117.25 2.70 13.50 16766 116 59.63 41-25 1.46 7.30 109.64 * 90 qq 00 QO 117 20.29 16.80 .40 2.00 39.49 118 15.67 8.40 .24 ^ 1.20 ^ ^ .25 25.76 ^ 49 00 49 qq ™ 3465 '78 390 7542 > 152.00 192.00 121 33.86 26-40 .64 3.20 64.10 31 ^ o, ^ 122 56.49 47.75 .96. 4£0 5.00 50 115.50 ,0700 10700 123 26.57 23.65 M 230 52.86 124 34.99 35.00 .25 .76 3.80 10<> 75.80 125 19.21 25-25 .42 2-10 46.98 ' 8<> qq g0 QO 126 16.92 25.90 .44 2.20 45.46 7ono 70'nn 127 25.84 34.65 .54 2.70 63.73 128 41.49 48.45 .50 J2 UB0 5-00 100.96 129 23.95 2915 .58 2.90 _ 56.58 ' 22-00 00 QO Za jan. ~ r~ ~ 22 136.02 49.30 174)0 1.80 9.00 213.12 Skupg "««67.27 5723.15 39.25 157.70 788.50 59.00' 48.85 14683.72 9500.00 4148.70 13648.70 OpMla: — 1. rubrika znaČi Številko druitva, 2. smrtnlnski sk1ad3. bolniški sklad; 4. glasilo; 5. onemogli sklad; 6. stroškovni sklad; 7. pristopnina; 8. razno; 9- akupaj;10. amrtnina; 11. bolna podpora; 12. skupaj. upaj. ht-A« l AMt. iSM [si dobi. Bil je star 25 let. Nakopal si je bolezen v vojni. Kako priljubljen je bil, pokazbl je njegov pogreb. Prišlo je mnogo ljudstva iz Obirskega, Jezerskega, cel« Y/-/Sel in Železne Kaple. Pokopal ga je župnik Fr. Senk. ki je iz daljnega St. Petra pri Gralištajuu peš prikorakal, ob asistenci domačih •dveh župnikov, obirskega in knr-škega. Poslednji se je poslovil od rajnega v kratkem nagrobnem govoru. v katerem je omenil, kako . vzgledno je umrli živel, kako p<>-trpežljivo je prenašal mučno bolezen in kako lepo je umrl. Nato i so domači in seLski pevci pod vod-jsf vojn domačina Fr. Rove ret a zapeli ginljivo žalostinko na grobu. -Vaj počiva mirno a- svoji mili rodni slovenski zemlji, katero je zvesto in srčno ljubil. Iz Pokrč. Na mesto odstopi vsega župana in gerenta -lan. Veračnika v Šeni iJanžu- je bil za gerenta izvoljen Alojzij Kvančnik na Ladinjah. od vseh čislan, in spoštovan mož. Utrujena konferenca. '•Pieeolo*' javlja iz Londona: Kakor vsaka stvar, ki se ragib-Ije h koncu, tako tudi mirovna koferenea kaže neko utrujenost in vsi znaki govore za to, da se konferenca kmalu razide. Ministrski predsednik Millerand se je sedaj popolnoma zaposlen z železničarsko stavko in je zaradi tega naznanil, di se, vsaj sedaj. ne more. vrniti v London. Nitti postaja nestrpen in bi se bil že vrnil domov, nko ne bi izbruhnila železničarska stavka na Francoskem; vsekakor pa n« povrne v Italijo.— Splošno prevladuje mnenje, da se vrhovni svet v kratkem snide v Rimu, nemara koncem tega meseca. Govorilo se je sicer, da ostane v Londonu komisija, ki bo sestavljala mrrovne dogovore s Turčijo, ta vest pa ni resnična. V glavnem je mirovna konferenca že končala >^oje delo. in reči se mora. da je svojo n;«lo«o dobro izpolnila, in ko ne bi prišel vmes predsednik Wilson * svn-jirai notami, ki so begtle javnost in škodovale naši stvari, bi. bil veliko bolj važen korak, ki ga je napravila konferenca v dosego miru v Evropi in Aziji. Koroške novice ; Iz Kort poročajo: Tudi v naš samotni kraj ,]e našla po dveh letih nemila smrt svojo pot. Poko-' sila je pridnega, nadebudnega mladeniča Valentina Smrtnika Spodomače Smrtnikovega v najlep- Smrtna kosa. Umrl je Karol Lagoja podoma-če Šibovnik v Kotu. Šele nedavno se je vrnil, na griži bolan, iz Ita-f janskega ujetništva; prišel je. da umre doma. lift narodov in deforsko vprašanje. > 4 I " V X .J ** ' Velikanske razvaline, ki jfl je zapustila za seboj svetovna vojna. ao zbudile v narodih željo, enako krvoprelitje in enako razdejanje v bodoče zabrtfhiti. Vzroki nietiuia rodnih sporov in velikih socijalnili uporov imajo I političen in soeijalno-frospodar*ki značaj, lmperijalizem zbuja polity-no ljubosumnost, krivično tlaeenje manjših narodov povzroča željo po osvobojenju iu maščevanju, kapitalistični' gospodarski sistem, v kolikor krivično zapostavlja delavski stan in mu. odrekujc človečke praviee. v kolikor peha delavca v b«*dno življenje in preveč enostransko kopici bogastvo, si vzgaja sam Svoje pogrebee v revoluei-jonamih organizaeijr.1«, ki si hočejo z vsemi sredstvi priboriti enakost in si izboljšati svoj mučni položaj. Kakor so torej \zroki velikih prodirajočih pokretov med narodi dvojni, tako morajo tudi sredstva, s katerimi se naj ta destruktivna kulturna gibanja zabranijo. biti dvojna, velikopotezna. Ti dve ideji sta se rodili tudi sedaj po vojni in sta našli tudi s^*oj izraz v ideji 4 4 Lig% narodov * \ Ce je ta ideja nova ali stara, to ne more in ne sme biti vprašanje, ampak samo to, če je ta ideja v tej obliki, ki jo je dobila v Wilsonovih točkah in v verzajski mirovni pogodbi, res zmožna, daj ras v bodoče obvaruje pred podobnimi političnimi in soeijalnimi; prevrati, oziroma boljše rečeno, če bo mogla vse potrebne politične in socijalne reforme izvesti brez krvoprelitja in brez toliko kultur-rega uničevanja. Vprašanje ne more biti, ali je ta misel vstala v tej ali oni drža-;«mpak samo to, če j? koristna in zdrava. Da je tak mednarodni forum, naj se imenuje Liga narodov, ali rlruga«e, potreben, da ga želijo vsi, ki hočejo človeštvo obvarovati strahot in grozot vojsk in revolucij, to je jasno iu brez vsake kritike. Drugo velevažno vprašanje je za nas določiti delavni program te«ja sejstava. Torej si bo morala jugoslovanska javnost dsti odgovor na dve velevažni točki: !t« j aciji takoj pridružile (Ilelgi- j j«, Kuba, Španska in 1'eho-Slova- S jška). 3 Države so poslale v to komisi- | !j<- svoje najboljše izvedenec na ■ : polju delavske zakonodaje. Pod- j ■ komisija je imela od 1. februarja S 1919 do 24. marca 1919 35 velikih j j sej. v katerih je svoj delavni na-I č-rt izčrpala. { i Ker Je bilo treba obravnavati | j dve točki, sta bila takoj i meno-S j vana dva odseka. j 1. Odsek, ki naj pripravi stal- J i no institucijo za ureditev delav- | i skih vprašanj. (Organisation per- \ j manente). I 2. Odsek, ki naj sestavi temelj-' | ne principe, ki naj pridejo v be- -jsedilo versaillskc mirovne pogod-' 1 be (SouscommissifHi pour cxa-; miner le« principes fmidainentaux ' • dont l'inseriton au traite de paix sera proposee>. Prvi odsek je izdelal naert v Kpomeniei, ki obsega 43 členov. Bilo bi nepotrebno na tem me-; 11* in v tej obliki, ki je namenjena samo v kratko informacijo, navesti vsebino vseh členov, zato ho- . Jčemo povdariti samo bistvo stor--j jenih sklepov: : Komisija za mednarodno delavsko zakonodajo bi se naj delila v -dva dela: V mednarodno konferenco za delo in v mednarodno pi- i samo za delo. [ Mednarodna konferenca se se- > stane vsaj enkrat vsako leto. Ude- < težiti se je sme vsaka država, ki je v Ligi narodov, s 4 glasujoči- J mi člani, od katerih določi 2 člana vlada dotienih držav, 1 pošlje-jc delayei, 1 pa industrijalci. — Vsaka delegacija ima seboj po-. trebno število tehničnih eksper- to; ako pridejo na dnevni red žen- * j ska delavska vprašanja, mora 1 . biti pri vsaki delegaciji zastopa-i na med eksperti po 1 ženska. — , Vsaka država mora določiti de-.] . lavskegn in industrijskega za-, . stopnika šele, ko se je dogovori- , > la z dotičnimi organizacijami, ki j . rtperezentirajo v glavnem delav- j . ske želje. J Sedež ima konferenca tam, kjer . . Liga narodov. Vodstvo konference obstoji iz i 24 članov: 12 vladnih, 6 delav- - skih, 6 industrijskih zastopnikov. ? Ta diTektorij se sestane po potre- - bi in imenuje tudi ravnatelja med . narodne delavske pisarne. i Mednarodna delavska pisarna . (Le bureau international de tra-j vail) sprejema vsa poročila, vrši _ dopisovanje in določuje delavni _ načrt »n dnevni red za konferen-.. ec. — .._ j Tako imamo mi kot vrhovno - Ligo narodov, s pod odsekom: — e mednarodna komisija. Ta se deli - v dva dela: v "mednarodno konferenco" in v "mednarodno pi- il sarno*\ To je bil glavni statut, ki ga f jt izdelala prva sekcija pripravljalnega odbora. lOJAC, moftiif« n ma h *num lOPPA", MAiwmOn * mmrnnmumnm tmm ' nUTAE T__I . J 1. Ali je organizacija Lige na-j* rodov, ki ima že svoje seje, za-jJ ,dostn* jamstvo za dosfgo tega ci-J* Ija. ali je njen sestav pravilen? j 2. Ali je njen delovni program. ;•» ki ga je razglasila, res točen in:* izvedljiv in koristen? Vsaka druga kritika t<» ideje ^ j bi bila brezplodna, ako hočemop .»rs pokazati dobro voljo. j' Treba bo torej spoznati orga ! nieijo kot tako po uradnih tek-if stih in si ogledati njen delokrog,j"* ki si ga je določila in ki vsebuje i bistven del versaillske pogodbe, j1 Ker je v Washingtonu bil izde-p Ur ti zakon o 8-nraetn delavniku, i1 bo morda primerno, ako se slo-' veuska javnost seznani s tistim' ' 1 delom Lige narodov, ki hoče med-js narodno urediti vsa najbolj pe-jl reča Boeijalna vprašanja, to so;i ona, ki se tičejo reform v korist:( delavskega stanu. 4'Zveza** ali "Lijra narodov" je! ustanovila dne 2;"». januarja mednarodno podkomisijo delav-skega vprašanja in za mednarod-!1 ne ureditev delavske zakonodajei1 ,ii« ji je poverila nalogo, naj v,1 i kratkem roku izdela statute tej' (komisije in aj presodi tudi glavne j • j temelje, na katerih hoče svoje de-!lo vršiti. i V svoji seji dne 2. aprila 1919 * je Zveza narodov te statute in 1 ''temeljne principe" odobrila in ! s tem dejansko postavila mednarodno razsodišče za delavska vpra ; sanja, ki naj v okviru Lige naro- ' . dov in z njeno podporo kot veli- ■ .1 ka podkomisija za bodoče vrši >! svoje delo v prid delavstvu Ta Commission "de legislation >; international de travail (komisi-: ja za mednarodn« delavsko za-Nkonodajo) je torej projektirana !kot ono velika sredstvo, ki naj "! bi odstranilo . vse socijalne vzro-" I ke. velikih svetovnih uničujočih •j in kr\*avih pokretov. Ideja sama na sebi je zelo privabi jiva in tudi tako velikopo-; tezna, da ne bomo smeli iti preko . nje z malomarno gesto, saj si mo-. Ira ravno Jugoslavija šele ustva-! riti novo, zdravo, moderno soci-. jjalno zakonojo. Zato kaže, da spo-i znatno natančno sestav te komisi-.jje in si ogledamo njen delavni ; program. Resolucija, v kateri je bila dne 25. januarja 1919 sklenjena ta ko-i misija, pravi med drugim: "Usta-• novimo podkomisijo, ki sestavi i Itočke o delavskem položaju delav-jstva iz mednarodnega stališča, ki i naj presodi natančno vsa potreb-il'na sredstva, ki bi omogočila koristno skupno akeijo v prid delavstva, ki naj slednjič predloži nafcrte za ustanovitev trajne inšti-a tueije. ki bo s sodelovanjem Lige č narodov delovala v smislu sestavljenega delavnega načrta". Pripravljeni odbor se je sestal takoj 17. februarja in začel s svo-jim delom. Imel je izdelati dve li točki: 1. Statute. 1- 2. Delovni program, ie Pripravljalni odbor je itel «aT ti »o 16 &«atvv -Ml is kroge 54b velesil, drugih 5 » držav, ki so ne POZIV Knajsto glavno zborovanje J. S. K. Jednote se bliia. Meseca junija se bodo vršile, volitve delegatov. Ker je čas do volitev kratek, je potrebno, se ie sedaj pričeti zanimati za bodoče zborovanje. Pri volitvah delegatov je treba imeti pred očmi koristi organizacije, l^e-t«ittijo konvencijo čaka ogromno veliko važnega dela. To delo boj mogoče rešiti na konvenciji v kratkem času. edino le ako bomo v« predkonvenčni dobi razmotrivali nprašanja katera morajo biti rešena, t Kolone v Glasilu so vsakemu članu ali članici odprte. Želeti je, da se! kmalu prične razprava, vnak dopisnik naj bode zmeren v svojih iz- j razih. da se razprava ne razvije v boj. Konvencija je najvišja oblast za debati zakone in pravila za član-! stvo Jed note. Kar se sklene na konvenciji ni baš lahko preminjati i med konvencijami. Res imamo inieijativo in referendum, toda potom i splošnega glasovanja preminjati pravila je v zvezi z težkočami. .Je si«*« r logično, ko ima članstvo pravico do direktne zakonodaje in te pravice so r-lanstvn nesme nikdar kratiti. C'e pa upoštevamo težkoče ; pnslno se kaj uveljavi potom splošnega glasovanja, sprevidimo po-irebo večjega zanimanja do konvencije. Za razmotrivati imamo veliko, kako naj uredmio naša pravila, da bo^lo odgovarjala vsem važ nitn zahtevam do bodoče konvencije. Rratje in sestre! Čas na vsakej konvenciji je drag. Pripravimo! ve, da bomo imeli kratko in vspešno zborovanje. Centraliztrajrao svoje ideje v našem (ilasilu. s tem se pokažejo splošne želje članstva in s' lem bo olajša a o delo konvenciji. Na delo torej, za boljšo, močnejšo in popolnejši organizacijo! 7. bratskim pozdravom. Joseph Pishler, gl. tajnik, j — ———————( I PROŠNJA iiz ji ne moreni pomagati. Bratje i in sestre, vsak najmanjši dar bo^1 z veseljem sprejet od moje žene in štirih otrok. Darovi naj se po- v šil jajo na naslov: Mrs. Elizabeth) Kiehter, Box 225, Stoekett, Mont.!r Z hratskini pozdravom j Frnnk Riehter, ?|j član dr. sv. Alojzija št. 43 JSKJ. East Helena, Mont. k ' * * iJ I z urada društva sv. Alojzija št. .IŠKJ..1. Ea^t Helena. Mont. Da je ta prošnja resnična in da družina aobrata Frank llichterja n {m»trebnje pomoči, potrjujemo s s] svojimi ^od[»isi in društvenim P^-jjj čatom. t Frank Russ. predsednik. Frank Pereieh. tajnik. j John (Iradishar, blagajnik. ^ (Pečat društva.) (5x 4-3—1-4) . | VADILO ;' Little Falls, N. Y. o l>rustvo sv. .Iož**fa At. .>{ JSKJ. ^ priredi dne 10. aprila 1920 IGRO in VESELICO na Danube St.. „ Little'Falls. Predstavljeni bosta n dve iuri. Prva igra: STRAHOVI. s fKebe: Vera pl. Poljan»*c, Angela < Jrascbits<*|i: g«»si»a pl. Doli na r.. France« Pe«*kaj; Karol i na. kuha-j , riea v Poljančevi iiiši, Ilafa»daj/ lli»dnik. — Druga igra: REPO-J ŠTEV. Osebe: Kepoštev. gorski;J I duh. John Kune; Zamuda, sodnik. John Peč kaj; Dolganoč, sodnijskii. pisar, Jacob Slabe; Šoln. obT-inski J •«ibnik; Peter, njegov natakar, r i Frank Novak; Jernej Ščurek, « knjigoveški pomočnik, John Go- c sar; Ožbolt Krempl, urarski | močnik, Frank Petkovšek; Vilko l a Smola, slikar. John Zore. — Za-' ! I i če tek točno ob 7. uri zvečer. Po; i ! predstavi prosta zabava in ples. ■ < , Tem potoni vabimo vse rojake J J in rojakinje iz Little Falls in oko-1] lire, da se te naše gledališke pred- J \ • stave in veselice v kar mogoče obi-!| lem številu vdeležiti blagovolijo. I j _Odbor. : Dre krivici eno dobro. — Optimist je človek, ki goji;1 piazna upanja in pesimist ie člo-'1 rek, ki se peča s praznim in niče-j1 vim obžalovanjem. — Kaj pa je človek, ki dela o-j« boje j • j; 'i — To je navadno eloveško bi-i. ■ tjf. 1 il Sladkosti dela. — Kdo pa sta ona »Iva moža, ki j nosita smeti* 'j — To sta dva profesorja, ki m i »1 n žita na ta način pobrani. —- In kdo je oni v kožuhu? j —t To je smetar, ki jim je dal; 1 delo. ✓ Poroka. N*a Jeličneoi vrhu pri Idriji sta se IL febr. poročila Miei (stenic in Ate fan pl. Premerstein. i 1 -j Skrivnostni beg. 1 — Kaj pa je postalo iz mlade- - ga človeka, ki vam je posvečal i. toliko pozornosti? — Xe vem. Šel je neko popol-e dc z menoj v prodajalno in ko je kpidel, koliko sem MfortU plačati sa jedila, je enostavno izostal. Pueblo, Colo, r i C**njf .i! sobratje in sosestre Jn- z g«»slov. Kat. .lednote! Spodaj pod- i pisani w> obračam z milo prošnjo š do vas za malo poutoč moji drn- 1 zini, ki se nahaja v l»cdnem položaju zaradi in«>je bolezni jetikc. Itolrham na nji približno'dve leti.!. Sploh nis«'Pi ie šihta napravil od,' 2C. oktobra Po nasvetu več( zdravnikov v Motttani, naj spremenim zrak, si*tn se podal na jm» j tovauje za Prsaveto, da tako «to Arizono, uit pr^š»-l sem do, Cobtrade in moral s^-m se vstaviti v Pueblo ter ill v bolnišnico, kjer^l se še sedaj nahajam. Zadnjih par. I1 tednov se počutim močnejšega. ^ tako da setn prijem za metlo v bol-j«' nišuiei ter s tem »i zaslužim h rano | iu stanovanj*-, nikakor pa nisem rmožrn za teiko dflo. Torej dru-j »ina ie prepuščena stradanja, ali > NAZNANILO Lorain, Ohio. \aziiuujaiii vsciH članom dru- p *tva Marije Pomagaj št. JSKJ. i v Liiraimi. da »-e gotovo velele Al* J prihodttjO seje dne IS. aprila ob , !».:|0 doiwtblne. Na dnevnem rcdu'f ■ i imamo več važnih reči razmotri- < vati, med temi pogovor o zboljša } nju društvene blagajn«*. To no ae-jr lo važne točke, katerih »e ne sme | prezreti. Torej, bratje, vdeležite v *e t«* seje, da bo vsakemu znano. f kaj s»« j«' ukrenilo. Povem vam. da .; s«» važne reči za rešiti, da se ne ^ boste potem izgovarjali, da to ni: „ prav, pu 1 *> ni prav, kakor je bilolt dosetlaj v nasadi, in so se neka-'| ter i člani izgovarjali, da niniaj<»;| časa. Ko pa pridejo važne zadeve j na dnevni red. je pa zborovalna ^ dvorana navadno prazna. Kdor , ima kako posebno važno opravilo < ravno na ta dan. nsj ga odloži na,, l»oEtiejši čas, saj seja lie traja eeltj^ dan. Vsak član je dolžan se vde-j ležiti vsaj vsake četrte mesečne■ j seje. Ako m* vdeležujete društve- ] nih sej. lahko u tem koristite ce-;, I emu društvu, ker se vdeležujete | raznih debot in ra smotri van j. Nadalje vas prosim, bratje, agi-ttrajte kolik»»r je mogoče za pridobivanje novih članov in člani«, kakor tudi za otroški »»ddelck.]] 4*'I m večje število nas bo, tem boljši bo napredek. Prosim vas, dragi bratje, stopim* na noge in začnimo vsi kak^ir en mož. gotovo bo, agitacija u«pela. Dragi bratje, znano vam j«*, da je le s pridobivanjem novih članov, članic in otrok zagotovljen napredek dru-, št va in Jednote. Na delo lorej! Apeliram še enkrat na vse člane tega društva, da se vdeležite, polnoštevilno prihodnje društvene! seje. ?*riho« — ... ... .-. ... •*• »m . 3 Hadar ............................ h Mesto in država m .................. ... GLAS X AR OP A. 1. APR. 10-20 P^smojzjtalije. i h ' Milan. 1. marca. Težko je p (Klati v kratkem članku popoluo sliko sedanjega razburkanega gospoda rs lega bi političnega življenja Iti l i je. Mrdoka-tcra država v Evropi preživlja tako hude notranje soeijalne boje in vsakovrstne krize, kakor baš mlada, v svetovni vojni izkrra^ l.iena Italija. .Stavka sledi si;*vki. in ue samo v mestih. marveč, kar i" značilno, tudi na deželi. Nimamo le stavka industrijskega delavstva, imamo tudi obsežna gibanja kmečkega proletarijata. Ta moment je za revolueijonarni eilj socijalistiene stranke sila ugoden. K'net je žive večinoma v najhnjši mezdni odvisnosti a sled prevladovanja veleposestnikov. Naravno. <"• ob-\ladoVati. To zavestno in bojevito zadržanje 'taljanskcga proletarijata je velika zasluga italjanske vocijalistične stranke. ki j«- ostala od vsega začetka svetovne vojne zvesta temelpnim načelom soei-jaliznia. ter slejkoprci vzgojevala ljudstvo \ razredno revokteljo-rnrnem duhu. l)a se italjanskor.in delavstvu ne gre vrč zgolj za t remit ne pridobitve, marveč za ki mu postaja pod uplivom ruske prolet ar-ske zmage jasnejši in jasnejši, nam pričajo zopet ravno zadnje stavke v raznih krajih. .»pecijelno~-ona v Liguriji. ki je nekak eentrum italjanske takozvane težke industrije. Tu so kovinarski dela ve." ne-r.adoma stopili a- stavko in ker se ni njihovim zahtevam takoj ugodilo. so kratkomalo .-'i na delo, imenovali obratne svete ter prevzeli tovarne v lastno režijo Delali so tako nekaj dni, nakar -c je poslalo nanje polieijo% in vojaštvo, ki je pa bilo brezmočno. Spri r-o vsega tega so se podjetniki i::koj na eeli Črti udali. Ta poskus je nato dobil takoj posncmalce celo med kmeti. V Turinu so stavku joči delavci prevzeli na enak način fabrike. stavktijoči kmetje v Honingiti pa zemljo! Pred teni novim načinom hoja imajo delodajalci menda izreden strah, ker priznavajo delavci m in kmetom, ki sc poprimejo |t.';kega sistema, takoj vse zahteve. Že vedo zakaj.. . . i Da ne olajšujejo lake stvari položaja vlade, ni treba poudarja-Jti. Pa tudi za soeijalh-tično stranko samo ni v takih razmerah de-!!o lahko. Dejstvo je pač. da se mora delavstvo vsled neprestanih stav in konfliktov naposled silno utruditi. Zato skuša tudi zmi-rom rešiti delavske spore kolikor mogoče mirnim potom. Seveda se ji to vedno ne posre'-l, bodisi vsled trmoglavosti delodajaleev ali ne-spretnosti vlade, bodisi vsled razjarjenosti prizadetih delavcev ali kmetov, ki h6čejo priti končno v čim višji meri do svojih pravic. Za to pa pripravlja strankino vodstvo \>.e potrebno v svrho .koncentracije delavskih sil na glavni točki njenega bl'znjcga cilja. I Ti« svoj cilj naglasa ob vsaki priliki prav odkrito; Iz vsega seda-jr.jega kaosa je samo ona rešitev; proletarska diktatura. V to - vrho •naj se predvsem zbirajo moči. i Ker je pa za vse to treba časa. organizacije in vztrojc. je . tran-' ka sklenila, izdelati .i-»--rt sovjetov. ki bo odgovarjal italjanskim raz-j meram. Ta načrt je izdelal in objavil g. Bomoace, in sodeč po de-Ibati. ki se je o njem .a ko j vnela v listih, je ta naert r«*> nek'»j te-} meljitega. L| Vsi ti pojavi v sooijalnem življenju Italije vsekakor dovolj .'tovoren doka/, da s«- bližajo 7a to državo ča*i velikih izkušenj in jiznremeiub. Konflikt iied delom in kapitalom je tu zavzel že take ■ dimenzije, da ga ni mogoče v." ublažiti. tJotovo ne pojde ako **no-i stavno, gotovo najd • podjetnik in agilni italjanski kapitalizem še • V sebi momente odpora in moil, vendar >e boj ne bo skratka po-■j miril. Zato jestališ-"*e strankinega vodstva pravo, če se skuša ohra- * niti intaktne delavske m o«"- i za v«čje. odločiiue trenutke. če vse I rez-i . * ".no in hladnokrvno presoja. če spušča v prenagljene kor; ke. Tako se raaw'wjiio tudi nad iraljansko huržuazijo zločini sto-kjletne»ra delaveskeira Okoriščanja in štiriletne svetovne vojne. Proletariat noče več n.izaj. Kako si bo ta htiržuazija v zadregi poma-if-'ala. ni jasno. Cntovc bo do skrajnosti koncendiraJa. In če bo tre-| ha, žrtvovala tudi svojo italjansko industrijo, za ceno .soeijalne republike. v kateri bi mogla kolikor toliko ohranili sebe. Če se bn pro-letarijat zadovoljil z zgolj s tako izpremembo, je seveda vprašanje, vendar je to javna tajnost, da računa italjanska buržuazija v skraj-,'nem slučaju tudi s tem. da rajše sama žrtvuje dinastijo, kakor da bi . žnjo vred padla še ona. J Toda o tem in o marsičem drugem izpregOAorimo nekaj več ob j priliki. IZDELOVALEC VELIKONOČNIH IGRAČ. Novice iz Slovenije. * Smodnišnica v Kamniku. j Slovenski Narod" piše: O (l i kamniški somnišnici se širijo po- ^ i vorice, da jo namerava država prodati. Govori se, da zahteva država zanjo 80 miljonov in da se J pogaja z državo za nakup smod-uišniee neki konsoreij, v katerem ( imajo baje večino ž id je. Ta kon- 7 ; sorcij ponuja, kakor čujemo, 80 r i maljonov. Tem vestem ne moremo; * > verjeti. Kakor je nam simpatično.I i da bi se kamniška smodnišnica iz-J t . prt-menila v tovarno recimo za vži-jl [ galice ali kaj sličnega, ker bi bila s . > tem enkrat za vselej odstranje- t . na vsaka nevarnost za kamniško j mesto, tako se ne moremo sprijaz- c niti z mislijo, da bi država izročila j I smodni«ni«.'o v židovske roke za j • naravnost smešno nizko ceno. saj ^ . zatrjujejo strokovnjaki, da bi se „ I takšno prijetje, kakoršno pred-! stavija kamniška smodnišnica, da-; nes ne ilalo zgraditi niti ta 200 ' 'jmiljonov. lu čemu bi dala držav-' i na uprava to podjetje iz svojih "ji-ok. ko vendar obstoji tendenca,j1 "jda bi si naj državna uprava izvo-:1 1 < jevala odločilen vpliv v vseh važ-;1 - liejšili industrijskih |x>djetjili. In j - končno, ako se hoče tovarno že na'5 i vsak na<"in prodati, irtij se jo pro-!i r> tla domačinom, našim ljudem, ne < i pa židovskim kapitalistom, proti « - katerim vlada v vseh slojih naše-'1 i; pa naroda najodločnejši iu naj-'.] I enodušnejši odpor. Slovenci ne : moremo tr|»eti, da bi se morda ee-t] lo z vladno |M*močjo pri nas vgnez-i dil tuji židovski kapital, in sino^ t brez razlike strank krepko odločeni. da z vsemi sredstvi prepre-t-inio. «Ia nas gospodarsko podjar-' mijo židovski bančni mogotci. Pri tem nas čisto nič ne moti. ako se J i- . ... i s tem zamerimo znani organizaei- '" ji "Alliance Israelite"*. nasprotno' nam sli^ži samo v čast in je na"!u '* v ponos, ako smo predmet napa- : " dov s strani mednarodne Židov-J a ske zveze. I i a 0 Smrtna kosa. X Pragi na Češkem je umrla i- študentka medicine gdč. Vlada a Jelovškova, hčerka gospe Zofke Demetrovičeve, znane naše slovenske pisateljice. i I i. Dubrovnik dalmatinsko glavno ; 1 - mesto. ti Iz Splita poročajo-. Tu se je vr-,r šil sestanek jugoslovanskih poli-, tikov iz svobodnih in okupiranih t krajev Dalmacije, na katerem se je sklenilo, naj se pokrajinska vlada premesti iz Splita v Dubrovnik in se proglasi Gruž za glavno dalmatinsko pristanišče. Poročil s< je v Gorici slovenski pisatelj gospod Damir Feigel, tajnik 'Zve-1 r)* ze slovenskih županstev., s Pavlo r>" Cejevo. Končna nreditev valute. a* "Gor. Straža" poroča, da se je začelo izplačevaije dodatka 20 od-stotkov in s.:cer pri istih postnih' m in davičnih uradih, kjer so bile j krone zamenjale v lire. Do 5000] lir se izplačuje v denarju, kar je več, zato pa se strankam izroča-10 jo posebni državni bondt. er Živino obeta laška oblast kmetovalcem e- in industrijalcem v goriški okoli-' cl. Iz la&kega obvestila ni razvidne no, kt»k^a bo ta živina. Večkrat o- je bila že obljubljena živina, pa je a- ni bilo. Bomo videli, kaj bo se- i*laj. . _____ _ PROBLEM DVEH MILIJONOV FRANCOSKIH DEKLIC. .na 100 dečkov. V drugi vrsti pa so vt.-oki življenski stroški, ki k 1 spravljajo veliko število možkili v v eelibat. Vsled tega lahko ceni- 'P . ... ž ! ni o. da je najti cela dva nidjona i . r ; francoskih deklic, katerim je po- ,, j pol noma nemogoče dobiti može. ; i " — Najbolj med vsem pa nas s vznemirja število štirih'ali petih n ' miljonov otrok, katere bi lahko v 'normalno pričakovali od teh dveh d ! miljonov žensk. To je bogastvo, l 1 katero moramo skušati rešiti H ! v spričo sedanjega vznemirjajoče- * ' ga stanja vedno podaj oče? a pri- 11 rastka v prebivalstvu. Jl ! — Le dva pota sta in le dva. — r nr tri. Izbira je mogoča le med h - - r | tema obema. Mi moramo sprejti ^ nezakonske ali naravne otroke ali ^ pa moramo sprejeti otroke, ko-j jih očetje bi bili inozemci. i — - Če hočemo ohraniti čistosti, __________ ______________—^ ., j plemena, moramo sprejeti neza-j, konske ali naravne otroke, za kar|f bo treba popolnega in aktivnega,j i ziivarovanja matere-deklie - ob- j ; oni m z ustanovljenjem nmteri'i- l skih domov ter zagotovljenjem a i materijalnega blagostanja tako < j matere kot otroka za dobo. ki bi i morala obsegati več mesecev. Ko- 1 nočno pa bi moraja država brez ! • formalnosti in brez neprimerne ' | javnost i adoiitirati take otroke. 1 — Če bi se izkazala taka rešitev ' kot nemogoča, ker bi seveda ime- | _ lu za posledico, opu.st starodavnih I predsodkov, ki so globoko ukoreninjeni, potem bi morali pospe- ' i Sevati zakon? teh deklic z inozem- J jei, a v tem slučaju bi morali sto- ( riti vse, kar bi bilo v naši moči. i! da napotimo može, da žive v do- ] imovini žene ter ostanejo tudi tam, i :li« bomo na ta način v stanu uži- , vati sadove njih zakonov. Vsaka , , poroka s Francozinjo bi morala napraviti za obvezno, če ne žr i politično, pa vsaj civilno naturalizacijo moža in taka naturaliza- , { cija naj bi postala pravomočna , , takoj, avtomatično in brez formalnosti. Če se ne bo francoski narod po-j služil ne tega, ne onega izhoda. ! preostala še en in sicer najslabši, ; _ da se namreč pusti stvari iti , naprej taki kot so šle sedaj ter J upa. da bo v bodočnosti drugače. j To bi bila rešitev, ki bi pomenja-_ila gotov propad francoskega ple-e j mena. Lahkomišljen človek. i' [ Nekf pohabljen vojak je sedel v Los Angelos praku na neki klopi, ko je prised 1 a k njemu ena o-nih domišljavih žensk s srednje-^ g« zapada ter ga pričela mučiti z vsakovrstnimi betlastimi vpra-Kin ji. Konečno se je obupani vo-J j;<,k pripravil, da odide in šele te-Jjjdaj je ženska zapazila, da mu manjka desne roke. !' — My goodness, vi ste izgubili roko! — je vzkliknila. • _ Ali res? Kako brezskrbno od mene! — jc odvrnil jnnAk ter " pobegnil, n " Novi predsednik boeenske vlade. n Predsednik bosanske pokrajinske i- vlade" p. AnasfazTje ftola jc izro-m čV svoje posle načelniku Sokra-, tn Pctrorieu. F/ 'T i / ' . i Franeija se je resno pričela pe-.n Ičatl s problemom svojih dveh mi-!s iljonov deklic, ki so godne za mo-i^ žitev, ki pa vsled vojnih izgubi |ne morejo nikdar upali, da bi do-i j bile može. 11 Glede ekonomske bodočnosti j' j t« h deklic in žena se Franciji ni 1 ! treba dosti brigati. Prepričana! I jo. da ne bodo naletele na nika-p Jkc težkoče, da skrbe saimc zase.ji Dva miljona mest v francoskem » ekonomskem življenju, ki so po- i stala prosta vsled ubitih ii po , 1 habljeuih v vojni, bosta nudila ^ ženskam zadosti prilik, da e O- j £ samosvoje v ekonomskem oziru t ter postavijo na lasne nope. Francija pa sc vznemirja radi; t raslednjega; -- V trenutku, ko|i jo bodočnost francoskega pleme- i i.a oirrožena vsled števila smrtnih ? slučajev ki presegajo onega roj- J sti v iu ko je narodno ekonomsko življenje ovirano vsled pomauj- i 'kanja delavskih sil, sta ta dva j I miljona možnih mate" obsojena ! 1 ra neproduktivnost. ' Problem v Franciji, kot se ga j1 obrazložnje v brzojavki Vuitedj* Press pf»ročevalca v Parizu, ima * svojega tekmcea v Angliji, k.ier je 1 ,?.*■ s«-daj opaziti en miljon in pet-j: ' stotisoč nad normalnim številom. 1 če se vzame v pošte v razmerje 1 n ed spoloma v prebivalstvu. To število raste hitro, kajti opaziti' jc vedno manj rojstev možkih in prevladovanje ženskega spola je ' i imelo že zji posledico, da so sf J pričeli drobiti stari etični .princi-! ipiji. Statistiki pravijo, da so že 1 j davno izginile ]>ri!ike. ko jc vsa-;: ka angleška ženska lahko, našla!' primernega druga. Medtem pa ro-| l»a delavski trg narod njegovih ' najboljših možnih mater. Rolj po-1 gosto kot kedaj preje je najti j takozvanega družabnega metulja, možkega ali ženskega spola i in znanstveniki kljub vsem napo-. rom dosedaj še niso bili v stanu najti odpomoč proti temu. i Speeijalisti, ki študirajo ta > predmet v Franciji, vidijo le dve i alternativi, soglasno z izjavo ame- - rišk<*ga poročevalca. Francija mo- - ra ali premagati predsodke, ki soj 1 v vseh civiliziranih deželah spojeni z nezakonskim otrokom al? j ? pa mora Francija dovglili. da " najdeta ta dva miljona francoskih I • deklic može med inozoirci. Ta < " zadnja rešitev bi seveda pomeni-1 0|la pricetek konca čiste francoske | " krvi in čistega francoskega ple- p mena. ^ Maurice de Waleffe, dobro znan • a francoski pisatelj ter špecijalist e z o 7. i rom na ta predmet, piše glede tega problema: ^.f — Razvcn izgub, ki štejejo 0 1,500,000, ki obsojajo na ncplod-[. nost temu primerno število žensk o v Franciji, sta še nadaljna dva e vzroka, ki spravljata to število j a na dva miljona. Prvi vzrok je u-| o vel javi j ena slaba proporci ja med1 ;Vnskami in možkimi novorojen-i- ci, kajti naše francoske štatisti-li ke kažejo, da sc rodi 107 deklic ,r . e toliko veselja, kakor ga krščeni * svet še ni A'idel. Sedmim Simonom ^ pa je dovolil živeti v njegovem il carstvn, kjer in kakor jim je dra-v go, trgovati brez davščin in nenio-a teno upravljati podarjeno jim *> zemljo. Obsul jih je z vsemi lju-3 beznjivostmi, obdaril z denarjem ie in odpustil domov. j Venček ruskih narodnih pray-' . . ."s j^:-• • - Poslovenil Fran Pogačnik. < .mouov, stešejo si ladjo napolnijo' jo z različnim blagom in darili in Jodplovejo po morju iskat carično | za temnimi gorami in sinjimi morji. Vozili so se med nebom in zemljo iu pristali v luki neznanega otoka. Tr vzame najmlajši Simon s se-boj na pot izvežbanega sibirskega mačka, ki je znal ob paliei hoditi.! stvari podajali in nemške umetnosti izvajati. S tem mačkom gre po otoku, brate pa naprosi, naj ne stopijo na zemljo, dokler se ne' vrne. Pride v mesto, na trg pred carski dvor in sc začne tam igrati' z izvcžbanini sibirskim mačkom. Fkazuje mu stvari podajati, čez: bič skakati in nemške umetnosti izvajati. "Tacaš je sedela pri oknu caric-j na in 'je zagledala neznano zver. j kakršne še ni videla svoj živ dan.1 Takoj pošlje svojo služabnico vprašat, kaka zver je to ih ali je.^ naprodaj. Tat Simon posluša kras-; no mladenko, carično strežnico,' ir. odgovori: i "Moja zver je sibirski maček.j1 ki ni naprodaj, a če komu zcloi' [ugaja, mu* ga podarim." i Služabnica sporoči to earični.!' 'Ta jo pošlje k Simonu, češ, da ji; i zver silno ugaja. j j Simon gre tedaj v carski dvo- I rec in prinese earični v dar sibir- 1 Iskcga mačka. Kot protiuslugo si < ftprosi samo, da sme živeti tri dni « na dvoru in uživati carsko gosto \ ljub nost. Pripomni pa, da nauči cariČno, kako se je igrati in zaba-., vati s sibirskim mačkom. :\ Cariena mu jc' do\-nlila in Simon jc ostal na carskem dvoru iti , se gostil. Razširila <=e jc P° palačah vest J" da ima earična čudovito, neznano zver. Vsi so se zbrali: car, carica, carjevič in earicne, lu^jarji in voj-voivili s.i se veseli zveri, si- ' birskemu mačku in se ga niso mogli nagledati. Vsak ga je želel do- 1 biti zase in prosili so carično zanj. 1 |Ta pa ni nikogar.poslušala ter ni. j mačka nikomur podarila. Gladila (< .ga je ]>o svileni dlaki, se igrala 1 I ž njim noč in dan. a Simona je > (ukazala gostiti, kolikor mu drago ■ Tretji dan se Simon zahvali za'. I gostoljubnost ter zaprosi carično. , naj se pni so rastli iu se niso razlikovali niti po obličju, ni-ti po postavi. Vsako jutro je šla 11 vsa scdmorlca orat zemljo. Zg<»dilo se je, da je potoval car ! po teh krajih. S poti zagleda, ka- 1: ko t»rje zemljo množica ljudi, ki s pa ne tlačanijo, ker znano mu jc x bilo. da tod ni graičiuske zemlje. P«B5c svojega konjarja, vjirašat. y kaki ljudje orjejo ter kakega ro- * d ti in stanu so. Ali so graščinski. | ali domači ali najeti.' ' Konjar pride k njim ter jih vpraša: J "Kaki ljudje ste, kakega rodu * in stanu 1" Odgovore mu; % "Mi smo taki ljudje, ki nas je r mati rodila sedem ter nas nazvala r sedem Simonov in ki orjemo oče- i tovo in dedovo zemljo." Konjar se vrne in pove carju 1 vse, kakor je slišal. j' Car se zarodi in reče:' j "O takem čudu še nisem sli- 1 šal," 2 Takoj pošlje ponje in veli, da jih pričakuje v svojem dvorcu na r pok Ion in usluge. Napotila se je v^1 sedmorica. r prišla v carsko palačo in se posta- r vila v red. 1 Car jim reče: t "Odgovarjajte, kakega posla ^ je vsak od vas zmožen in s kakim delom se baviV* * Najstarejši izstopi: s •Jaz morem skovati železen stolp, visok dvajset seznjev." < Drugi pristavi: i "A ja/. ga morem vsaditi v zein- < l jo." i Tretji reče: 1 ".laz morem zlesti nanj in vi- { deti daleč naokoli, kaj se vse godi 1 po iielem svetu." ji Četrti pravi: |i ".laz pa znam stesati ladjo. da.| grem |>o m«»rju kakor po suhciu. Peti priiM.uiIli : ji "Jaz znain trgovati z ra/niui! blagom po tujih deželah."' || * Oglasi se «esti; ji " Jaz se znam t ladjo, z ljudmi < in blagom \ rc*| potopiti v morje, ? plavati |mmI votlo m kjer je rreba, i lopet priti na vrh." Jl Končno vzklikne sedmi: "Jaz sein pa tat in znani ukra-h sti, kar mi ugaja." j; "Takega p0 do 180 j . kron. Meso se prodaja po flO do Ofi kron. Ena kokos stane 200 do 250 kron. Plinarniea jc on7cj;;a proizvajanje plina; nastalo bo veliko pomanjkanje drv in premoga. — D'Annunzijevo gospodarstvo na Reki je dovedto 95 odsf. prebivalstva v skrajno bedo, dočim sta protekcionizem in nepotizem naredila ostalih 5 odstotkov za miljona rje. Ameriškim S ■ ki potujejo v vzhodno Evropo skozi Švico. United States Department of - State poroča: Osebam, ki potujejo z ameri-: škim potnim listom v vzhodno Ev-i ropo skozi Švico, se utegne prav i verjetno zgoditi, da jih Švicarsko ► vojne oblasti zadrže v Bazeln, do- ■ kler se naber« zadostno žtevilo - ljudi (okoln 1000 oseb), da napol- - nijo vlak. Dovoljuje se onim, ki - hočejo, da se tekom tega čakanja - nastanejo po hotelih v Bazelu, ali - na svoje lastne stroške. Ostali . smejo spati na kolodvoru-pod vo-iejaško stražo. 4 " 'tn-S— Ročne granate nevarna igrača! j Delavec Janez Zupančič, stanu-j joč na Savi pri Jesenicah, bo pomnil, da človeka zadene občutna j kazen, če hrani ročne granate — [.Pred ljubljanskim porotnim sodi-i ščem se je moral 26. februarja za-j [govarjati Janez Zupančič, ker je. :hranil v drvarnici ročno granato,! 'katero jc potem dne 7. januarja1 tega leta ponoči v pijanosti vrgel proti oknu stanovanja svoje matere. (Lepi sin!) Granata pa je zadela ob železni križ in padla na tla, kjer je eksplodirala. Zupančič se zagovarja na popolno pijanost. Porotniki so soglasno potrdili prvo glavno vprašanje, da je Zupančič kriv, da je hranil ročno granato od prevrata sem brez oblastvenega dovoljenja. Zanikali pa so z 10 glasovi proti dvema drugo glavno vprašanje, da je granato vrgel, namenoma proti oknu. Na podlagi tega krivdore-ka jc sodišče obsodilo Zupančiča ,na dva meseca strogega zapora. I Konjska tatvina. J Pred ljubljanskim porotnim sodiščem so bili 26. februarja obsojeni zaradi hudodelstva tatvine: Ivan Sebat, kolar iz Predtrga pri Radovljici, na dve leti, Matija Strle, delavec iz Dobrave, na eno leto in brezposelni Matija Cerar I na poldrugo leto težke ječe. Omenjeni so neko noč meseca novembra lanskega leta odpeljali posestniku Janezu JjŠtražarju iz Škocja-' na pri Domžalah eno kobilo z žre-betom v skupni vrednosti 9000 K. • Na glavni cesti na Glincah jih j< . % -- - *.1 . AISŽE PITOV - AU I T ZAVZETJE BAST1LB |(, ■ mi« . - -i 111 13 (Nadaljevanje.) -1 6 PASTIRSKE PESMI * fiofcpa lti.Uo« je bila okrogla ženska, stara nekako žestintrid* * set let, sveia. rde*eLcr.a in prijazna. Neumorno je poletavala od go* _ lobnjukov do knrniht v. od hleva za ovce do hleva za krave, nad aoroval« svojt- piskre ter mrmrala iz navade, brez vsakega namena da žali moža. katerega jc spoštovala kot največjega poten tata \ svoj«, h.-rko, katero je ljubila ali pode, katere je pre 1 ranjala kol jih ni Ji »oena druga gospodinja na deset milj naokrog f Videti tega se je vriil« \elika konkurenca, kdo bo prišel v službe y pri Billotu, a kot v vseh iivljenskih zadevah je bilo tudi tukaj do- .. ► ti poklicanih, a le malo izvoljenih u Videli smo torej, da jc bil Pitov izvoljen, ne da bi bil poklican ^ To je bila sreča, katno jc znal ceniti soglasno z njeno resnične v vrednostjo in prav posebno, ko je videl zlato-rmeni kruh, katerega je postavila na dt-no ter kos nasoljenega mesa, katerega je posta yj vila predenj. Od onega časa, ko je izgubil svojo mater in to j«* b.lt že i m-t let tega, ni zavatival take hraue niti ob praznikih. • t Poln hvaležnosti, i-i je rasla z vsakim grižljajem, je čutil Pitov. p kako raste v njeni občudovanje do gospodarja, njegove žene ir hčerke. Le ena sama okoliščina ga je mučila. Bil je to ponižni po i -el, katerega bo moral opravljati preko dneva, torej posel, ki je 1» * mulo »oglašal z vzvišenim poslom na večer, ko bi moral razpravlja li o najvišjih prim- p.jih človeške družbe. Pitov je sanjal o tem p* • /avršfiirm ko*iln. a wU> v teh sanjah j«- bilo zapaziti upi.v izvrstne * gd obeda. Pitov j.' ori.Vl opazovati stvari s povsem drugega vidika kot jc storil to doted*j. Posle ovčarjev ter kravjih pastirjev, kate ; re smatral za nizkotne, so opravljali v starih časih celo bogovi ii polovični bogovi. V slučaju, ki je bil precej sličen njegovemu jc. tudi Apolon poslal pastir t< r pascl < rede Adraetosa, ko ga je Jupiter pognal it (»I i m pa približno tako kot je njega pognala teta Angelika iz svoje ^ hiš«'. Ad meta os jc bil sicer kralj, a Apolon je bil bog. j llerkul je bil tudi nekaj takega kot kravji pastir, kajti v mito- . logi ji se glasi, da je vlekel krave Gerijona za repe. Ce vleče človek ^ 1 lave za rep r.li za glivo, je to konečno pač vseeno. V splošnem o- > stane človek vendarle pastir. : Gotovo so znali vsi ti bogovi in pol bogovi dobro latinski, da bi lahko postali abeji, « so vendar rajše pasli ovce in krave kot pa či-tali maše ter molili večemiee. V splošnem mora imeti tudi pastirski j I s*au svojo mikavnno stran, fsicer ni znal igrati na pastirsko favto, znal je igrati na navadno piščalko in to je bilo približno vseeno. Pitov je torej lahko postal pastir, ne da bi se pri tem preveč ponižal. (bi se ni ponižal k stanu, ki ni imel v njegovem času dosti veljave, temveč ga je dvignil navzgor k sebi. Sploh pa so bile ovce stavljene pod komando gospodlnčne Billot in dobiti povelja iz ust Katarine, jc pomenjalo toliko kot sploh cc dobiti n.kakih pove!j. Katarina pa jc s svoje strani tudi pazila na dostojanstvo Pit ova. Ko je še istega večera stopil mladi mož k njej. ter jo vprašal, i b kateri uri mora oditi, da se setane s pastirji, mu je Katarina od- ( govorila: — Ob nobeni. — Zakaj pa ne - — je vprašal Pitov presenečen. — Pojasnila sem svojemu očetu, da vas stavi vzgoja, katere« Me bili deležni, nad j.- s.-t, za katerega vas je določil. Ostali bos*e lia pristavi. j — Ah, tem holjie, _ je vzkliknil Pitov. — Potem vas ne bom j zapustil — Ta vzklik sc je izmuznil naivnemu Pitovn. Kakorhitro pa je bil preko ust, je Pitov zardel in tudi Katarina jc postala rdeča ter jMivcsiln glavo. _ Oprostite nii, to mi je nehote prišlo iz srea. Nisem vas mislil raliti, — je rekel Pitov. — Prav nič niseta užaljena, — je odvrnila Katarina, — kajti t:i vaša krivda, če najdete veselje na tem, da ostane pri meni. Nastal jc kratek molk in temu se nam ni treba čuditi. 1'boga otroka »tu si povedala toliko stvari s tako maloštevilnimi besedami! — .laz vendar ne morem ostati na pristavi, ne da bi kaj delal. Kaj pa bom torej delaM — je vprašal Pitov. __Delali boste tc kar sem delala jaz. Oskrbovali boste pisari- je, vodili račune ter zaznamovali dohodke in izdatke. Saj znate vendar računati i _ Poznani štiri načine računanja, — je rekel Pitov ponosno. _ Torej enega več kot jaz, — je rekla Katarina. — Nikdar nisem mogla priti preko četrtega. Vidite, moj oče bo pridobil, če bo i»iu4 vas aa računovodje. Ker, bom s tem.pridobila tudi jaz in vi, bo pridobil celi svet. — Kaj boste pridobili pri tem, gospodična Katarina? — je vprašal Pitov. - Pridobila bom čas in tekom tega časa bom lahko delali Če-pice, — jc rekla. — Postala bom lepša. _ \h, — je rekel Prtov, — vi ste že tako lepa, brez čepice. Že mogoče, - je dovrnila smeje, — a to je le vas okus. — Sploh pa ne morem p'tjati v nedeljo v Villeiu-Cottereta, ne ria bi imela na glavi čepico. To je dobro ra odlične dame, ki si napndrajo l;.se ter hodijo lahko brez pokrivaia. i . — Vaši lasje so lepši kot če bi bili napudrani. - Ah, ah, vidim, da ste prišli, da mi delate komlimente. — Ne, gospodična Katarina, tega ne razumem. Nismo se nolli nič takega pri abeju i'ortier. — Ali ste *e učili plezat?! — Sveta nebesa, plesati, pri abeju Fortier?: _ Torej ne znate plesati.' — Ne. - Potem me boste naslednjo nedeljo spremljali k plesu ter videli, kako pleae gosfMni de Charnv. — Kdo pa je ta gospod Cbarnyf — To je posestnik gradu Boursonne. — Torej bo on v mile!jo plesal! — Z menoj. Sree Pitova se je »krčilo, ne da bi vedel zakaj. — In da plefete a rjim, «e hočete olepšat iT _ Da plešem z njim, ostalimi ter sploh s celim svetom. -^Z fijWM mer«. — Zakaj pa ne a vami T ■ W m m __________prih-taja.) ---------- " -.H^AjLe.:, * # i.. -< i . . OliAS NAHODA, 1. APR. 1920 _ -F— ■ —— Cosulich (rta DirektM prissifB v Bi branik [Srama] ii Trst Pmrnlk Dilmim riplujf 1. —j- * • Parnlk PrnUnt WUna od-pkj® Patom listkov, * Manlh u voo kraja v JuflMHaviji in SrSiji. Razkstar usodnosti pnratt, dru- Cefa In tretjeta rureda. Potniki trot Joga razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & GO. 4 WartftM Nsv las* Izvedel bi rad, kje se nahajata JOHN ŠTRUKELJ in CECILIJA ŠTRUKELJ. Doma sta iz vasi Ustje pri Rakitni. Ona je sedaj omožena, toda ujeno ime j mi ni znano. Prosim, ako kdo ve : za nju naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sama javita, za kar bom zelo hvaležen. — Frank j Korošec, 605 TV. 3. St., Lead-. ! ville, Colo. C31-3—1-4)' nf nnr lili up NOVO IN JAKO PRAKTIČNO ŠILO. VI lahko popravljate čevlje, timnlce, kovčere itd. Siva kot stroj. Zadovljatvo garantirano. S dreto vred za samo $1.00. Union Sates Company ' 4» E. 1«th Street. New York, N. V. POZOR ROJAKI! ^^^ NajoepeSneje mazilo za ženske lase kakor tudi za mtižke brke In In gg h rado. Od tega lj g*] ^ dW9 mazila zrastejo v t j Bjl&J Y r.tUi tednih kras-»| ni, frost 1 in dolgi flfepg^^ lasje kakor tudi i ^možkim krasni br ifljki in brada in ne k; ^Mr^m J^^^MH bodo odpadli -i ne osiveli. Revma- tizena. kostibol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v 8 osunli dueh ix>i>olnojiia ozdravim, ra-ne. opekline, bulo, ttire. kraste in prin-[- te. |K>tne nose, kurje ixVsa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi in«»je zdravilo brez uspuha rabil, mu Jam^iio riilie takoj cenik, j ki ga takoj indijem zastonj. .Krasni žepni "KOLEDAR" za leto * | Hr_ii jjopolnoma zastonj, priložite znam-' ko za '* eenta za j»oistiiino in ga takoj *-11 »ogljem. 1 JACOB WAHClC J- 6702 Bonna Ave„ N.E. Cleveland, O. n---- IfAZKAVZLO. Sheboygan, Wia. Slovensko mladeniSko podporno društvo 44Nada" je imela glavno • sejo dne 14. marca ter je bil izvo-11 jen sledeči odbor: predsednik Anton Povsič, 90® Pennsylvania Ave.; podpredsednik Anton Smr-ke; tajnik Rudolf Finat, 1108 So. 10th St.; podtajnik Josip Per; blagajnik Frank Brbuo, N. .Water St. Tudi dam vedeti vsem članom, da imajo za plačati smrtnino za rajnim bratom Prank Vidmarjem, ki je bil ubit v premogorovu v Pennsvlvaniji. 2 bratskim pozdravom Rudolf Finst, tajnik. jI "1 1 . ; DELO DOBI dekle nad 16 let staro ali starejša! ženska za hišno opravilo. Plača dobra in tudi dober dom za pošteno, snažno in pridno jiekle ali - i žensko. Plačam tudi vozne stro- i ške, ako pride iz drugega kraja, j samo naj se oglasi prej na naslov: ' John Kramer. 5301 St. Clarr Ave., Cleveland, Ohio. (1-3—4-)! Kje je moj mož FRANK RINK?| Lansko leto v oktobru je imeli naslov R. P. D. 5. Box 160, j 1'niontown, Pa. Pisala sem mu! na ta naslov, a pismo mi je bilo j vrnjeno. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da ga opozori na ta oglas, da mi po-, al je pravi naslov. —• Katarina | Rink, Žiri št. 38, Slovenija, Ju-' goslavia. (31-3—1-4) j -i llšeem svojega sorodnika JOHNA j LOVSETA, doma iz KaŠelga. j fara Devica Marija v Polju pod Ljubljano. Dve leti pred vojno ' je živel v Pennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga sporoči, za kar bom zelo hvaležen, ali pa i naj se mi sam javi. — Frank Kermec, Box 54, Cheat Haven. Pa. (31-3—2-4) Kje je moj brat JAKOB JUDEŽ? V Združenih državah že biva , kakih 12 let in baje nekje v dr-t žavi New York. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov na-. slov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Peter Judež, Zalog št. 65. poš-ta Komend pri Kamniku, Slovenija, Jugoslavia. (31-5—1-4) opomdi. j Cenjene rojake v Crowford Co., ( Kansas, vljudno opominjam, da , bi se spomnili na mene spodaj podpisanega iu storili svojo dolz-' nost in mi plačali, ker jaz sem tudi v potrebi. Dalje opominjam t tudi one, ki ste bili z menoj v dru-j žbi, da svojo reč poravnate do 1. junija, drugač sem primoran dati v javnost. -— Jacob Cretnik, Box 1 26, Minden Mines, Mo. (31-3—2-4) METANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJSJO IZ _WEW YOBIi___| Laoiind , 3 aprifal Cntroourg j New Amsterdam < 3 april*t Rotterdam i Philadelphia | 3 apriiai Chemeurg| L« Tounln« __I 3 aprila! ^_Havre j Glada can sa vozna listka m vaa druga ; pojasnila, ob. Alta aa na tvrdka franksakier! n Cortland It Nanr Yorfc j OGLASI NAJ SE rojak MAT LIA SMODE.T. Pri nas ima pismo iz Pariza od F. Smo-dc ja. Člana parlamenta v Bel-gradu. 1'pravništvo (ilasa Naroda. (30-3—1-4) i_'_I 1 Rad bi izvedel, kje se nahaja moji i stričnik t1t.\NK SMEH DEL. i doma iz vasi Peteline »t. 1, žu-; panstvo št. Peter, Notranjsko. V Ameriki se nahaja 12 let in zadnji čas se je nahajal v Trinidad, Colo. Ker imam važno poročilo za njega od njegovih starišev iz domovine, zato prosim cenjene rojake, da mi kdor naznani njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se sam javi svojemu stricu: Anthony Smerdel, 718 N. Ilolmes Ave., Indianapolis, Ind. (30-3—1-4) OGLASI NAJ 8K ANTON KOMPOfc; iače ga sestra Marija Kompo«, Rateče št. 35, Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima j pismo od Spedike Piaeenti iz Ri-I ma.Italia. Upravnižtro Glas Naroda. j ČUDOVITA NOVOST. ;- U; .:' Oženite se Prtljlts ases asmo EN DCLsR is poa>sH wmm batno popoln žnitruiki ^»hiUg s Mlad« »um mi..«, SLIKAMI. im*ni im ■■■U-ri mM- rib dxkl«t In n«Veliko odor, ki tU«jo dobrses al po^t«n«ps imrfl. Lahko aiml pttru in ikl*. m te ir«i«B £skoa. Ui vso unaftnl ■taritl polteno is doroljono posredarsnj*. »to h its-dlt« dolarja, ki i« pouvdi mmd **»* IS i.A- KONSKO SREfO. PUite U> duM nt: RELIANCE F. CLtTi B« 171 Lm AaartM. CM Pozor! 8LOVENCI, HRVATJE IN SRBI Id potujete akosl New York. Ne pozabite na moj hotel* kjer dobite najboljša prenočišča ln bo rte najboljše postreženl. — fiiata sobe s eno ali dvema postelj ima ■ • Prostora sa 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cen« AUGUST BACH, 63 Greenwich St. New York, N. Y. . __— - —-n --- 11-, r. i .sssasasaaaasaa I NOŽ -REVOLVER j j ; Koristen "i*vol- j vernKi nož" tk1 ob- ^^^^^^^^^^^ llki In velikosti | ^rS^S^^^^H no tak kot navn -don iepni nol. V i službi kot izbA-en revolver. Stre'.Ja i kalibersk«- pf.trcnc. Vedno uporaben l" varen. 11 zboren za strele« ali v obrambne svrhe. Cena $4.;r>. Pofttnlnn 2S centov United Sales Company | Bo* 13 Sta. Crand Central, New York. Ta 8-dnevna koledarska ura 1) kaie natančno Cas. 2) pokazuje imena dni v mesecu. 3) imena dni v tednu. 4) Bre osem dni z enim samim navitjem. 5) ima petnajst kamnov 6) mi garantiramo to osemdnevno koledarsko uro za 25 let. Kdorkoli naroč-i to osemdnevno koledarsko uro. bo dobil to pozlačeno verižico zastonj kot darilo. Ne pošiljajte denarja. PoSlJlte samo e-dolar z naročilom, in ostanek boste plačali. ko vam prinese pismonoSa stvari na vnS dom. Cena ............................ »12» UNION' SALES Ca„ 429 East 1Mb Street. New York, N. Y. «T*ROKRAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK. Dr. M. MILOSEVIC 417 Wood St^ riltflbui^b. Pa. ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI Mow* tfomate sOravlI«. katar« am twafc-do rabiti tm m prilika la ti|ii» Saša Ttnama bov nstln, kaka aOravlU nate bo in talimo. Sa poskusita aa aaS raCan NIC na d s. ako Jo to trn Mat kal—«*. aB pa a« Ja pojavila Se-lo oni kratkimi ako im slučajna aH pa krenMna —Oaha. naroČiti morata brezplačno poskutnjs aa* Sees načina. Na to aa aa SlaSa. v kaia klimi ti tri ta. na |Ma aa na vaSa «toi«R aa opravilo, ako vaa muči aadnlm» aat D&da vaa bo takoj aa*avlL Possbno teUmo poslati onim. U ss aa-hsjsjo navMsa v obupnom stanja, kjs niso ponafUt »ssimislna vSUisvsnjs brtsaaaja. adravUa opija, Slml. patonu nno kajsnja ltd., te'lmo pekasatl vsakomur, as ja ta nasi aa£la SalaPaa. Sa vata vi vsalio težko Slhanjsw vsa bropanja Is vss^atraSM napads tak^Jn sa^vas^Bsa^ SSB5l21!5£&2SSMiL _■ ■ — »MS lita SB 50 HOC 2a delati drva aa kemikalije. Dobre kampe zastonj. $2.50 od kiaf-tre. Piaite na: M. Viata, 40 Robert di Street. Bradford. Pa. ! se (10x 294313 2.5,7.9,12,14,16.19-4 lj« _ A PISMA a STAlKOl KUJA ^ mata pri apravni&tvu nnfcga li- fj t.1 STEPANUA MOŽETIC in VIATEVŽ BANIČ, zadnji doma iz ^ vi i t rov ice na Hrvatskem. i>o po-] [ dicu stavec, ki je bil svoječasno posle n v tiskarni lista Glas Naroda. (1-3—1) " _ K NAZNANILO IN VABILO. P Thomas, W. Va. Dm-štvo "Kraljica Mini" štev. €7 KSK.T. priredi ZABAVNO . /ESELICO dna 8. aprila v MU- ž ;into\i dvorani na 2. cesti v Tho- ^ nasu. Začetek ob 7.u ri zvečer. Na . f.j prireditvi bomo imeli več točk , iu vsporedu: ^ 1. Slovanski pozdrav bo dala s VI rs. Mary Bulic. j 2. Xastop male deklice M. Je- ^ eičove v narodni noši, ki bo za -pt la par slovenskih pesmi . :t. Dve druatvenici Mrs. M. Bu-ič in Josipina »Jelene bosta peli u- prano solo. 4. Nastopi pevsko društvo Pla-linski Raj in bo zapelo: 1. Slovo ki lastovke; 2. Naša pesem; 3. , zdrav; 4. Žalost. l*otem jc prosta zabava in ples. igrala bo tudi izvrstna godba, ka-i u išne še dosedaj tukaj nismo iroli. Med plesom bo tudi šaljiva , P°šta. Tem potom vljudno vabimo vse •rtijene rojake in rojakinje iz j D«omasa in okoliee, da se te pri-J t-i it ve v obilem številu vdeleže. 1 V topnina za moške 50^, ženske " !.r»č in za otroke 10^. Za vsestran-;ko postrežbo bo skrbel odbor. | » (1&3—4) i j Prav rada bi izvedela za mojega s i in a FRANKA SMREK AR. Pred nekaj časa je bil v Collin-i- woodn, Ohio, 715 E. 159th St., ^edaj jia ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo [- ve za njegov naslov, naj mi ga b sporoči, za kar bom zelo hvaležna, ali pa Če sam to čita, naj s« 0 mi oglasi. — Mrs. Marv Smre-kar, Box 273, Manville, N. ,T. i. _; i- « R d bi izvedel za na$lov PETRA j r>ERŽAJ. Pred tremi leti je bil; pri meni na hrani in od tedaj nisem več čul o njem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve, kje I je, naj mi blagovoli sporočiti, I ako pa sam bere. naj-se nemn-11J e litine že meseca februarja t. j 1. Dalje je gospod, škof rekel, da j ne da nobenemu župniku dopusta j za eno let« in da je nemogoče pu-istiti eno faro brez župnika toliko j časa. Rev. Jos. Tomšič se je od-jpovedal 1. februarja 1920 v cerkvi j in pri škofu pa ravno isti teden. (Zatorej, častita slovenska duhov-jščina v Ameriki, ako želi pojasnila glede župnije sv. Jožefa v j Forest Citv, naj piše gosp. škofu j v Scranton, Pa^ ali pa na odbor s fare sy. Jožefa v Forest Citv, ne pa Rev. Joseph Tomšiču, ker on nima nikake^» opravka več pri župniji. Forest City, Pa., dne 28. m area 1920. Za odbor fare sv. Jožefa: j Gregor Verhovsek. predsednik. J. A. Dečman, tajnik. Začimba, fttfiH* ta na jranxrot •ti* domača zdravila j farna vodno ▼ »alofL *** P9 ****** 9nSk' MATH. PEZDIR P. O. Bos TIS, . A. BOGADEK, odvetnik in javni notar 103 Barkewell Bldg., na vopalu Grant in Diamond St., Pittsburgh. Pa, Izdelujem za tuin stari kraj pooblastila, kupne in naravne popcodbe oporoke, obveznice, prošnjo zji potne liste osebam, katere Selijo priti v Ameriko in razne druge prošnje ter sodnijske dokumente. Izdelujem tudi prevodp na angleSki jezik in obratno. Vse to izdelujem brzo in to^no potom dopisovanja, po poiti ali v mojem uradu nasproti Court hiSe. doctor"~LO R E N Z gj I EDINI tLOVCNSKP GOVOREC I ZDRAVNIK ' JL C 4PECUAI_iaT MO&KIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Koja stroka je zdravljenje akutnih in kronični* bolezni. Jaz i*m Že zdravim ad 23 let ter imam akninje v vseh boleznih in ke< snam slovensko, Zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdip^je. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju moikii bolezni. Zato n« morete pojfolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. ■ Jas —arawiw mUfmiJw« kri, mtsuij* In Km m ti—m. totemi v aria, d-Manj* Im, toMIna v ktMh, Mar« ran«, tiv£n« bolwnl. w»»blli<, tinl—nl v KMhurju. Mcah, Jacra* ta lihicy. rm*nlco. r«vmatlixMii. katar, Mata ««e Unfci mrm mm: V niilillifc. mM hi aatfcili MI.M s luteal Sa S, p«paMna> V torfcia. Mrtklh In mmbmtmh ai I. ura slutraj Sa a. mrm wn». Oa mirtlih pm *m %. ur« UPoMm. . PO POtTI NI ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABIT* 1MB IN NASLOV. Dr, L0RENZ psbb^^. ptitsborgh, ' ta. NahRMIr—l aSraaiilfcl raMla tiiiwiCj.^a^rM^Mwmalo. Jaa aMmm IwvalM