Poštnina olaBanaV^obtovInT \ 1- —a Rr#rmcC^^25 ;^iIalW55 -4p„ Stev. 94 LetK,_ Se dalo urediti z izvedbo ome-hj|| 'a načrta. Volni dolgovi bi iggl-vln,natlčno. Carine bi Izgubile ves svoj pomen in prosta bi bila pot do enovrstne splošne stabilizacije. Celokupno svetovno gospodarstvo bi se razviHo normalno. Cene sirovin bi se dvi/nile. Seveda bi se pa moral izvesti inflacijski načrt po nekem določenem mednarodnem programu, brez vsakega vznemirjanja ln nezaupanja. končal pa bi se na stalni zlati podlagi, kj bi potem enkrat za vselej onemogočila padanje vrednosti denarja. KITAJCI PRODAJAJO SREBRO. ŠANGHAJ, 25. aprila. Tukajšnje banke so pričele pošiljati velike množine srebra v palicah v ameriške Združene države. Srebro se prodaja v kitajskih dolarjih. Nadaljne pošiljke srebra v Ameriko se bodo nadaljevale. Trdna In dosledna politika Francije VELIK DALADIERJEV GOVOR O VSEH NOTRANJIH IN ZUNANJIH VPRAŠANJIH, KI ZANIMAJO FRANCIJO IN SVET. PARIZ, 25. aprila. Predvčerajšnjim] je bil prirejen v Orangeu banket v čast ministrskemu predsedniku Dala-dierju, ki je imel ob tej priliki dolg govor, v katerem je poudaril, da se morajo v sedanji težki eyropski krizi tesno združiti prav vse demokratske sile Evrope. Franciji se jo posrečilo pokriti svoj desetmilijardni državni primanjkljaj in si zagotoviti mimo tega še 5 milijard frankov novih dohodkov, to pa kljub mnogim malodušnim elementom, ki tako radi povzročajo paniko. Nadalje se je Daladier bavil s svetovnim splošnim položajem in dejal, da je le malo ljudi moglo verjeti v možnost razbitja tesne vezi med dolar jem in njegovo zlato podlago. Francoskemu franku se ni bati kljub kolebanjem raznih tujih valut ničesar, ker je še vedno najmočnejše krita valuta na svetu. Frank sloni razen na zlatu tudi načvrsti moralni, gosnodarski in splošni finančni podlagi. V času ženevskih razorožitvenih pogajanj, ki so potekla z neko modro počastnostjo, se je ponekod razvil naiskrajn-ejši nacionalizem, česar se pa Francija prav nič ne boji, ker gleda mirno na razne dogodke tudi tedaj, ko pomenjajo raz očaranja. Francija bo vedno obdržala svoj prirojeni duh umerjenosti, reda in vztrajnosti ter se zato ne boji niti najtežjih preizkušenj, na drugi strani pa je prav tako trdno prepričana, da more le iskreno mednarodno sodelovanje izkoreniniti zlo, ki muči sedanji svet. Francija bo predložila na svetovni gospodarski konferenci svoj poseben gospodarski program, v Ženevi pa bo še nadalje branila svoje stališče glede najprimernejših sredstev za dosego poštene razorožitve. Če bo potrebno, se bo moralo ukiniti tudi zasebno pro izvajanje in trgovanje z orožjem. Obširnejše poročilo o valutarnih vprašanjih bo podal Daladier v parlamentu. Francija je podrobno spoznala vse prave vzroke svetovne krize in valutarnih težav ter bo zato v bodoče z vsemi silami preprečila njihovo morebitno vrnitev. Voditelji držav morajo razumeti, da je vzpostavitev mednarodnega zaupanja z ozirom na napredek vsake države posebej mnogo boli važna, kakor pa umetni ukrepi, od katerih nekateri pričakujejo zaman rešitve. Izjava bivšega grškega kralja Jurija KRALJ JE TRDNO PREPRIČAN, DA CAL NA ATENE, 25. aprila. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila izredno senzacijo vest iz Rima, po kateri je dal, trenutno v Rimu se mudeči bivši grški kralj Jurij izjavo, ki so jo tukalšnji Usti objavili dobesedno. Bivši kralj se bavi v svoji izjavi z vprašanjem ponovne za. sedbe grškega kraljevskega prestola in pravi med drugim: »Trdno sem prepričan, da bom zasedel grški kraljevski prestol že v bližnji bodočnosti. V Grčiji se sicer zatrlute, da sem ubežnik, kar pa ne drži, ker sem bil tedal enostavno prisiljen odpovedati se prestolu. Ničesar pa sl ne želim bolj kakor da se mi non«di možnost ponovno zasesti erški prestol. Upam Pa tudi. da bo grški narod kni skoro uvidel, kako potreben mu je kralj. Svet ne verjame GA BO GRŠKI NAROD ZOPET POKLI-PRESTOL. nič več, da bi mogel najti republikanski režim v Grčiji še kakršenkoli izhod iz dosedanjih težav. Dogodki zadnjih mesecev so dokazali, da se po dosedanjih potih v Grčiji ne da več hoditi. Pričakujem le, da napoči ura. To pa čakam v trdnem prepričanju, da me bo poklical grški narod zopet na moj nekdanji prestol.« Grški pohtičnl krogi mislih), da so monarhistični krogi — s tem je mišljen polkovnik Metaxas — bivšega kralia Jurija k njegovi izjavi prisilili, da bi tako dali svoiemu gibanju nove vzpodbude. Cal-darisova vlada ■— njen šef te sam monarhistično orientiran — o vsem enostavno molči in zavzemo glede vsega Izrazito rezervirano sta’i?če. Proces proti dr. Mačku BEOGRAD, 25. aprila. Pri današnjem nadaljevanju glavne razprave proti dr. Mačku je senat objavil svoj sklep, da sprejema predlog državnega tožilca, da se prečita še nadaljnje dokazllno gradivo, obstoječe v glavnem iz člankov v angleških, ameriških, nemških in italijanskih listih. Odklonjen pa je bil nasprotno predlog zagovornika glede zaslišanja povlh prič z ozirom na to, ker bi bile izpovedi dela teh prič popolnoma brez pomena za ves proces, ostali del predlaganih prič pa je vse, kar je bilo važno, izpovedal že v preiskavi. Sledilo je člfanje drugega obremenilnega materiala, nakar je bilo ob 10. uri dokazoval-no postopanje zaključeno. Nato se je dvignil državni tožilec dr. Marokino ter v daljšem govoru utemeljeval svojo obtožnico. Po državnem tožilcu je pričel govoriti branilec obtoženega dr. Kostič, ki ob času poročila Se govori. Ob koncu razprave se bo oglasil v svojo obrambo še dr. Maček sam. Sodba bo proglašena jutri ali na pojutrišnjem dopoldne. Avstrijski obisk v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 25. aprila. »A Reggel« komentira obisk avstrijskih politikov v Budimpešti in pravi, da nedvomno ni le golo naključje, da so bili istočasno v Budimpešti kar trije bivši avstrijski ministri, mimo njih pa je prispel tja tudi ak tivni minister dr. Jakoncig. Zelo važno je dejstvo, da je ta budimpeštanskl obisk sledil takoj dr. Dollfussovemu obisku v Rimu in je več kakor gotovo, da so tl štirje ministri obvestili madžarsko vlado o rezultatu Dollfussovih pogajanj v Rimu. List dalje naglasa, da se opaža v Nemčiji zaradi tega obiska avstrijskih politikov močno vznemirjenje. KANADA SLEDILA U.S.A. OTTAVA, 25. aprila. Kanadska vlada je včeraj popoldne na svoji seji sklenila opustiti zlato podlago. V utemeljitvi tega sklepa je finančni minister Rhodes dejal, da je bil ta ukrep vlade logična posledica razvrednotenja dolarja, ker je pač kanadski dolar z ameriškim v najtesnejši navezanosti. TMafitfoTskf '\!V M a r 1 tForhtadne 2j>TV.^1933. j. %] ■&*«+« 1 .M. Skrb za zdravje Maribora ,. >.*"% MaIezl»tyecbolez>nhv lanskem $ letu*in ;deIo,vanje ; desinfekcijske kolone flzikata. V.ji28£ V .-M^bon^ imamol^ravj zraik 4in do^ bro^voSo. ,Toh oboje ^pli^pia^Maribor^ čane jnjsojzato * takofbdpomi t protilnale^, zljivimi ^boleznim. Da je temu’; tako, nam« izipričujelletno! poročilo. ojgibanju nalezljivih bolezni v našem,mestu, ki ga je izdal' te dni'mestni■ fizikat. Lani je bilo mestnemu fizikalni prijavljenih 175 obolenj za nalezljivimi. bolez-njmi. V nobenem'okraju pa se nalezljive bolezni; niso'pojavile v taki, meri, daiibi zahtevale večje število žrtev. Od obolelih je umrlo lani samo 10 oseb, in sicer za Škrlatico, tifuzom, otrpnenjem tilnika, tetanom in grižo po 1 oseba, za davieo 3, za šenom pa 2 osebi. Prijavljenih pa je bilo mestnemu fizikatu lani 23 primerov Škrlatice, 102 primera davi-ce, 5 obolenj za tifuznimi boleznimi, 39 za šenom, 2 za otrpnenjem tilnika, 2 za tetanom, za otroško omrtvico in grižo pa,,po 1 obolenje. Največ nalezljivih bolezni se je pojavilo lani v mesecu novembru, in sicer 22 primerov diavice in 8'primerov Sena. Po pravilniku za zatiranje nalezljivih bolezni po šolah so bili lani zaprti posamezni razredi, in sicer zaradi škrlatinke zia dobo 24 ur pet razredov, zaradi da-vice-za dobo 24 ur pai tudi pet razredov. Lani.se je javilo mestnemu fizikatu 51 oseb, ki so bile ugriznjene od psov. Pri 44 "primerih je preiskava dognala, da so bili, psi »zdravi. V zdravstveni dom na -antirabični ambulatorij je mestni fizikat poslal 12 oseb, od;katerih so bile 4 osebe ■ugriznjene od psov, ki so bili sumljivi mestnega T. . stekline,« oziroma*se je^pri enem psu ste« klina|iu®otovila. S Število obolenj ^ za« Škrlatico -je lani ^ naraslo! za 9 primerov od V predlanskega leta. Diai je to število*tako; nizko, je v prvi vrsti. pripisali "dejstvu, da je mestni fizikat o pravem času strogo izoliral sostanovalce obolelega in da je skrbel tudi za izolacijo še po odpustu iz bolrjišnice. Če je;bolehal rekonvalescent po Škrlatici na kakem gnojnem vnetju, mu mestni fizikat ni dovolil obiska; šole, dokler je trajalo gnojenje. Obolenja zai davico pa so se lani pomnožila za 37 primerov napram predlanskemu letu. Davica, ta otroška morilka, se ’je lani močno širila; tudi v drugih krajih in je radi tega umljivo, da ni prizanesla tudi Mariboru. Vse ostale nalezljive bolezni so se pojavljale lani sorazmerno v izredno majhnem številu. Z mestnim infekcijskim vozom je mestni fizikait prepeljal v.bolnišnico 55 oseb, ki so obolele za nalezljivimi boleznimi. Skupno je 'bilo lani izvršenih 185 desin-fekcij in 58 desinsekcij. Mestni fizikat'je razkužil lani 240 stanovanjskih sob, 27 kuhinj, 9 predsod, 14 drugih prostorov, 44 šolskih sob ter 6 stranišč in greznic. Od desinfekcij jih je bilo 9 tekočih, 3 pa so bile profilaktične. Za desinfekcijo in desinsekcijo se je porabilo lani 140 kg formalina, 23 kg kurilnega špirita, 51 kg lizola, 25 kg^izoformia', 10 amonijaka, 10 kg-apna, 258 ciankalija in 291 kg žveple-me kisline. 'Prostornina vtseh desinfekci-ranih in desinsekciranih prostorov) je znašala skupno 26.585 m*. Druga redna seja banovinskega odbora JRKD‘bo v. nedeljo 30. aprila t. 1. ob 10. url v mali dvorani Sokolskega doma v Novem mestu s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev In Imenovanje ove-rovateljev zapisnika. 2. Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca in blagajnika g. ■ Marna. 3. Poročili ministrov dr. A. Kramerja in I. Puclja. 4. Referat senatorja dr,. V. Rožiča o Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. 5. Debata o vseh poročilih In raznoterosti. — Istega dne bo ob 14. uri seja mladinskega odseka pri banovinski organizaciji JRKD. Banovinsko tajništvo JRKD. Iz občinske uprave. Jutri ob 16. u;ri bo seja MP; ob 16.30 uri bo imel sejo kopališki odsek; ob 17. uri pa bo seja u-pravnega odbora. Prihodnja občinska seja bo predvidoma 11. maja. Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so napredovali: Marija Urbajsova na Črešnjevcu, Alojzija Lešnikova v Mariboru, Franja Reboljeva v Mariboru in Jernej Čebulj v Mariboru. Zadnja pot brusača Kašperja. Včeraj popoldne so na pobrežkem pokopališču pokopali 57-letnega brusača Leopolda Kašperja, ki ga je pognala v smrt dana' šnja kriza. Skromno in žalostno je bilo njegovo življenje in prav tako skromen in siromašen je bil njegov pogreb. Na zadnji poti so ga spremili le tisti, ki so poznali njegovo odkritosrčnost in dobro srce, ki ni imelo sovražnika. Bodi mu zemlja; lahka! Žetev smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Terezija Gottlichova, posestnica, stara 81 let; Ivan Pukl, posestnik, 65 let; Roman Lehner, poštni uradnik, 62 let; Ceoilija Potočnikova, zasebnica, 40 let; Josip Mlinarič, delavčev sin 1 in pol meseca in Matija Schlamberger, vlakovodja v p., star 62 let. N. p. v m.! Posestno gibanje. Posestnica Ana Če-pejeva je prodala Ivanki Usarjevi hišo na Koroški cesti 90 za 425.000 Din. Posestnica Terezija Furlanova pa je kupila hišo številka 19 na Glavnem trgu od gostilničarke Marije Knupleževe za 280.000 Din in »tvorila v renoviranih prostorih »Restavracijo.pri kmetu«. Društvo magistratnih uslužbencev ima danes ^popoldne v mestni posveto valnici letošnji redni občni zbor. Novinarski klub. Drevi ob 20. uri važna klubova seja pri »Orlu«. Razgovor o dnevnem rčdil 'dbČffisga. zbora ljubljanske sekcije. Klubovi seji bo prisostvoval tudi delegat sekcije Pred ustanovitvijo podružnice »Tou-ring-cluba« v Mariboru. Sinoči je bila pri »Orlu« anketa1, na katero so bili po-vabljeni zastopniki raznih mariborskih diuštev v svrho ustanovitve podružnice »Touring-oluba« v Mariboru. Anketo je vodil tajnik »Mariborskega tedna« gosp. Loos, šef oddelka za turizem in tujski promet .pri trgovinskem ministrstvu g. dr. Žižek p» je pojasr.il pomen »Tourinig-cluba« in priporočal ustanovitev njegove podružnice tudi v Mariboru;, ki bo imela velik pomen za poživljenje in razširitev tujskega prometa v Mariboru. Izvoljen je bil nato pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev. Društvo »Šola in dom« priredi jutri ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze zanimivo predavanje pod naslovom »Kako se uče naši otroci?« Predaval bo srednjelšolski nadzornik v p. g. dr. Poljanec. Starši, udeležite se predavanja v čim večjem številu! Predavanje Pedagoške centrale. V četrtek 27. t. m. bo predavala ob 18. uri v. društveni čitalnici na državnem učiteljišču v Koroščevi ulici 'gdč. Herma Bračičeva o VI. svetovni pedagoški konferenci v Nici. Vstopnine ni. Učitelji vseh kategorij, roditelji, dijaki in vsi, ki se zanimajo za obnovo vzgoje, iskreno vabljeni! IX. večer zgodovinarjev bo v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v čitalnici študijske knjižnice. Ob tej priliki bo predaval prof. g. dr. Vladimir Kralj o »Celjskih grofih« v slovenski drami. Velezanlmivo predavanje. Pod okriljem Zveze mladih intelektualcev nadaljuje v četrtek 27. t. m. v palači Delavske zbornice vseučiliški profesor dr. Fr. Veber svoje predavanje »O dednosti in osebnosti«. Naš znani strokovnjak na področju filozofije bo predvsem prikazal drugi del teme t. j. osebnost. Predavanje bo podano kot zaključna enota in bodo na ta način lahko uspešno sledili predavateljevim izvajanjem tudi oni, ki niso bili pri prvem predavanju. Ker je popre-davanju na i rogramu debata, se začne točno ob 20. uri. Slovanski kulturni krožek Zveze mladih intelektualcev obvešča vse interesente za učenje češčine in bolgarščine, da. je zadnji rok za prijave A) vključno srede 26, t. m. Ustmene prijave se sprejemajo v sredo od -14.—16. ure v pisarni Zveze, palača Delavske zbornice, III. nadstr., v ostalem Času pa sprejema ^isniene-prijave-g.jhššmk .a Sprejemni - Izpiti za prvi razred srednjih \ šol. j Šolskim I, vodstvom t in j staršem, kilnaimenavajo datilprihodnjei šolsko leto Kvojejotrokelv srednjo’šolo, bo prav gotovo ustreženo, če objavimo snov predpisanih sprejemnih izpitov. Iz slovenščine bo;pismena nailoga^po diktatu, ki bo trajali 15, minut, in, ustnih izpit, v katerem,se zahteva lepo, ■ gladko ’ in umljivo črtanje ponovitev prečitamega berila, točno poznavanje besednih vrst, doočanje O' 'sebka in povedka v prostem stavku in deklamiranje poljubne.pesmi. Iz materna-•tike pisanje celih števil do milijona štirje osnovni računski načini s celimi števili v uporabnih nalogah, meterska in denarna mera, mala poštevanka in računanje z mnogoimenskimi števili. Pismene naloge iz matematike ni. Učenci naj se prijavijo k sprejemnemu izpitu času od 20. do 23. junija, in sicer s prošnjo, ki mora biti kolkovano s 5 Din kolkom. Prošnji naj prilože tudi šolsko spričevalo in rojstni list. Naraščaj Jadranske Straže uprizori sredo 26. aprila ob 20. uri v Narodnem gledališču najboljše delo slavnega norveškega dramatika Henrika Ibsena »'Strahovi«, ki je doživelo ob premier: velik uspeh. Režira g. Makso Furijar. član mariborskega Narodnega gledališča' Knjižna akcija. Danes bodo pobirali knjige v rajonu med Kopališko, Slovensko in Strossmajerjevo ulico. Doslej je nabranih 1500 knjig, 50 letnikov revij in 180 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Uradne -ure vsak popoldan od 2—6 na učiteljišču v Koroščevi ul. 13. (slavnostna dvorana, II: nadstr.). Telefonska 5t. 26-68. Poiščite in pripravite knjige! Nagradno sobno streljanje. Slovensko lovsko društvo priredi v sredo 26. t. m, na keglišču restavracije »Plzenski dvor« kot zaključek letošnjega sobnega streljanja veliko nagradno streljanje. Lovci in prijatelji strelskega športa vabljeni! Iz Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Pozivam vse tovariše, da čimbolj agitirajo med svojimi znanci in prijatelji za čim številnejšo udeležbo na koncertu Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Koncert bo 2. maja t. Unionu. Odborova seja bo v torek 25 aprila 1933. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Predsednik. Jetika morilka človeštva. Preteklo nedeljo je zborovala v Beogradu Jugoslovanska protituberkulozna liga. Obširna so bila poročila posameznih funkcionarjev, iz katerih izzveni najnujnejša potreba po čim Širšem pokretu zoper jetiko, ki zahteva v naši državi na leto nad 50.000 žrtev in boleha za njo nad 450.000 ljudi. Te številke nam povedo, da pomori ta sovražnica človeštva v naši državi vsak dan okrog 110 oseb. Po dosedanjih doseženih uspehih v drugih državah so prišli do stvarnih zaključkov, da rodi sistematična borba proti jetiki odlične rezultate. Zato strašno grešimo napram narodu in državi, ako ne bomo kar naj-energičneje in čimprej široko in smotreno razvili pokreta in napovedali borbe proti jetiki. Velikodušen dar. Pogrebno društvo v Krčevini je darovalo zai fond Protituber-kuilozne lige za zgradbo azila za tuberkulozne v Mariboru znesek 200 Din. Protituberkulozna liga mu izreka tem potom najtoplejšo zahvalo! Kino Union. Samo še danes čudo filmske tehnike »F. P. 1 ne odgovarja...« Sledi veliki poljudni film »Plavi sen« 2 Liliano Harweyevo, Willyjem Fritschem, Willyem Forstom in Paulom Horbiger-jem. Zelo prisrčen film s celo vrsto krasnih pesmi in najnovejših »šlagerjev«. Lilian Harwey je v tem filmu naravnost očamjoča, bolj kakor kdaj poprej, joče, se smeji, pleše in poje ter se ta film lahko šteje k najveselejšim filmom sezone. Grajski kino. Danes zadnjič »V žaru puste«. Od jutri naprej naš najlepši in najboljši film: »Sence preteklosti« (Beg v življenje). Krasna silna drama z veselim koncem. Glavne vloge največja u-metnika; sedanjosti: Eugen KlOpfer in pa mali lOletni Hansi Feher. Krasen film velike Očetovske ljubezni do sina edinca in ljubezni sina do očeta. — Ta medsebojna ljubezen obvaruje očeta pred zločinom ta propastjo. Konec pa; je vesel, godba svirai In mali Janezek ves srečen objame svojega očeta. Doraščajočl mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki dosega radi tega, ker Čisti kri, želodec ta čreva j—t dečktbJn deklicah X'."; Narodno gledališče REPERTOAR: Torek, 25. aprila: Zaprto. Sreda, 26. aprila ob 20. uri: »Strahovi«. Uprizoritev naraščaja; »Jadranske straže«. Četrtek, 27. aprila ob 20. uri: »Človeko-ljubci«. Premiera. Red C. Iz gledališča. Dramska premiera. Pred zadnja dramska premiera letošnje sezone bo v četrtek, 27. t. m. Uprizorili bodo prvič v slovenskem jeziku »Človekoljub* ce«, dramo slavnega nemškega pesnik3 Richarda Debmela, ki je spadal med najznačilnejše tvorce n-ovejše nemške literature. »Človekoljubci« se odlikujejo V° izredno jasni dramski konstrukciji ter obravnavajo iz povsem svojstvenih vidikov problem Razkolnikova. Premiero pripravlja Jože Kovič. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih ,y mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečr.e kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa; z uporabo -naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je.»Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalne sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebu-šr.ih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. «Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerija! in špecerijskih trgovinah. Divji petelini ta afrikanske podgane. Neki posestnik lovskih revirjev na Pohorju je prinesel gačitelj-u Josipu Zierifl-gerju v Stolni ulici v enem dnevu 14 divjih petelinov. Zieringerja okensai razstava podgan in miši pa se je pomnožil3 te dni za tri bele afrikanske podgane z osmimi mladiči. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.7 stopinje nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.6 stopinje nad ničlo; barometer je kazal pri 10.4 stopinjah 740.3, reduciran na ničlo P3 739.1; relativna vlaga 80; vreme je tiho in oblačno. Vremenska napoved pravi* da; bo topleje. Zasačen zlikovec. Policija je že teko# včerajšnjega dne aretirala zlikovca, # je v nedeljo zvečer odpeljal avto trgovk® T. B. iz garaže v Frančiškanski ulici # se z njim vozil ter prekucaval tv okolici* Bil je to 301etnd brezposelni trgovski pomočnik Alojzij Ošlak iz Maribora, ki i® pri zaslišanju na policiji brez obotavljanja priznal, da si je dovolil ta »špas« in -povzročil s tem, da se je zaletel 2 avtom v kostanj v Prešernovi ulici o* krog 20.000 Din škode. S sposojenim avtomobilom se je Ošlak (vozil po Limbuh» in Pekrah in tam prevažal vesele družbe od gostilne do gostilne. Ko pa je videl, da mu bo zmanjkalo bencina, se i® napotil m Maribor, kjer je s potjo v ražo doletela avto in njega žalostna usoda. Nezgoda radi splašenih konj. Te dni s® je pripetila na kolodvoru v Račah bujŠ® nezgoda, ki po srečnem naključju ni zahtevala večjih žrtev. Sin posestnika Fr-3®1* ca Škrabla iz Hotinje vasi je pripeljal A® kolodvor voz krompirja. V trenutku, k° je bil namenjen domov, je privozil na V°" stajo tovorni vlak. Močen pisk lokomotive . je splašil konje, pred katerimi i® stal fant, in je bil ves njegov trud, da bl jih zadržal ta obvladal, zaman. Iskri konji so z vozom zdirjali s postaje pr°f| Račam in se z .vso silo zaleteli v tovor# avto nekega posestnika, ki je stal na cesti pred Šijančevo trgovino. Sunek jeb» tako močan, da je oje voza zdrobilo hladilnik, precej poškodovaloi pa se je tudi karoserija. Le z največjo težavo se J® posrečilo nekemu posestniku ustaviti spl® šene konje, ki so bili zelo potolčeni n® nogah i® sc- močno krvaveli iz ran. Skoda, ki »c jo povzrGčdi, je ocenjena 00 približno 4.000 DL:. Pretep. Pri 'Jablanah' pri Cirkovcih' 9® se te dni nekega .večera stepli fantje, j pretepu je ritki Maks sunil 27 letnega Viničarja Leopolda Kiperja z nožem v levo nogo ta ga tako hudo ranil, da je mora11 iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Zverinska mati. Iz potoka Ledave P«1' Murski Soboti so te dni potegnili mrtvega novorojenčka moškega spola, ki J® ežalo že r.ekaj dni vrvpdi. Za>M •poizvedujejo Davščina na nezazidane parcele IZJAVA DRUŠTVA HIŠNIH POSESTNIKOV V MARIBORU. V nedeljski številki nekega Ijublihinskega dnevnika je bila objavljena notica, ki je med lastniki nezazidanih parcel v Mariboru ponovno povzročila vznemirjenje. Z ozirom na to notico in v po-mirjenje prizadeti javnosti objavlja društvo hišnih posestnikov v Mariboru naslednje : Številne pritožbe mariborske mestne občine zoper razsodbe upravnega sodišča v Celju v zadevi parcelne davščine, je državni svet v Beogradu kot neutemeljene zavrnil in potrdil razsodbe upravnega sodišča. Z zadevnimi rešitvami drža,vnega sveta je torej vprašanje nezakonitosti parcelne davščine končnove-'Ijavno rešeno in se ne more spremeniti niti na podlagi pooblastila, ki sta ga dala finančnemu ministrstvu narodna skupščina in senat, in čeprav je to pooblastilo vnešeno v letošnji finančni zakon, ki se glasi: »Do izdanja zakona o samoupravnih financah nadomešča odobritev finančnega ministra zakonsko pooblastitev, ki jo zahteva zakon o podaljšanju veljavnosti dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929., Uradni list štev. 376/91 ex 1929. v 3. odstavku § 64, v kolikor se taka zakonska pooblastitev po obstoječih zakonih zahteva za uvedbo novih ali povečanja starih občinskih doklad in davščin. Priznavajo in odobravajo se odloki, ki jih je finančni minister izdal na osnovi tretjega odstavka tega paragrafa.« V vseh onih primerih, kjer je državni svet na tožbo prizadetih strank, oziroma zaradi pritožbe mariborske mestne občine že razsodil, da je mariborska davščina na nezazidane parcele nezakonita, is zadevadefinitivno končana, radi če- sar občina, sklicujoč se na določila tega finančnega zakotna, ne more vnovič iz-"dfitti plačilnih nalogov in predpisane parcelne davščine izterjati, ker je državni svet v teh primerih izdal svojo rešitev preden je dobil finančni zakon zakonsko moč. Njegova zadevna določila ne morejo torej imeti retroaktivne moči, to je, na morejo veljati za nazaj. Pa tudi v vseh dnugih primerih, v katerih banska uprava naše banovine pritožb zoper parcelne davščine do sedaj še ni rešila, se navedeno pooblastilo finančnega zakona za leto 1933/34 ne more uporabljati tam1, kjer nasprotuje določilom v posameznih delih države še veljavnih občnih državljanskih zakonov, ako določila niso bila izrecno razveljavljena. Za dravsko banovino pa veljajo še do-dočila § 5. obč. drž. zak. z dne 11. junija 1911., po katerih zakoni ne učinkujejo nazaj, torej nimajo nobenega vpliva na poprejšnja dejanja In na prej dobljene pravice. Iz teh razlogov je torej pričakovati, da bo banska uprava, do sedaj še ne re-Lšenim pritožbam na podlagi obče veljavne rešitve državnega sveta, po katerem je bila mariborska davščina na nezazidane parcele proglašena nezakonitim, ugodila in prihranila prizadetim nepotrebne stroške in nadaljnje tožbe, ki bodo po merodajnih informacijah tudi po sedanjem stanju še dopustne. Pričakovati pa je tudi, da bo mestna občina na podlagi tega dejanskega stanja opustila vsako nadaljnje vznemirjenje prizadetih ter brez nadaljnjega povrnila oziroma prepisala na druge občinske davščine do sedaj na nezakonit način pobrane zneske za davščino na nezazidane parcele. Ptuj Svečana otvoritev avtogen* skega varilnega tečaja V vrsti tečajnih prireditev ptujskega oblastništva, katerih je bilo v dobi zadnjih 6mesecev že lepo število, se je naj-Svečaneje izvršila otvoritev učnega tečaja za avtogensko varenje dne 20. aprila dopoldne. K otvoritvi so se poleg interesentov zbrali: mestni načelnik Jerše * mestnim upraviteljem Horvatom, upra-vitelj meščanske šole Kveder, upravitelj drž. moške obrtne šole Ogorelec, obrtno-zadružni inšpektor Založnik, svetnik Zbornice za TOI Milko Senčar, tehnični Ivodja tečaja inž. Knez z varilnim mojstrom Gjurokovičem ter zastopniki Združenja kovinarjev in kolarjev, Skupnega ^druženja obrtnikov in Združenja mizar-fev in strugarjev. Vsem je izrekel prisrčen pozdrav zastopnik kovinarskih strok, katerim velja tečaj, Vinko Simonič, v imenu mestne občine pa se je zahvalil za pozornost, ki jo posveča obrtnopospeševalni zavod TOI obrtništvu ptujskega okraja mestni načelnik Jerše. Obrtnozadružni inšpektor Založnik je na to v kratkih 'besedah očrtal velik pomen dobre obrtniške šolske in splošne naobrazbe za napredek domače produkcije, zoi podvig gospodarske moči naroda in države, pri čemur je navajal zanimive podatke, kako izražajo posamezne večje države v materialnih dajatvah svojo skrb za pospeševanje obrti in industrije ter je pohvalno podčrtaval složnost ptujskega obrtništva in obrtniškega delavstva v izkoriščanju ugodnih razmer, ki jih nudijo učni tečaji za zboljšanje položaja. Sledile so pozdravne besede inž. Kneza, nakar se je izvršil vpis tečajnikov, je milo elegantnih dam katerih se je takoj prijavilo 25. Tečaj bo trajal do 29. t. m. Med tečajem se priredi v sredo 26. t. m. ob pol 6. uri zvečer predavanje inž. Kneza v ptujskem mestnem kinu s prikazovanjem zanimivega in poučnega filma.. Na to predavanje se obrtništvo ptujskega okraja opozarja, s pozivom, da obišče zanimivo predavanje, kakršnega v Ptuju ne bo kmalu spet, v Čim večjem številu. Filmska prireditevi je brezplačna in se ne pobira nikaka vstopnina. Zanimanju, ki ga posvečajo ptujska obrtniška združenja, posebno kovinsko in mizarsko združenje, izobrazbi obrtništva, agilnosti in iniciativnosti vrlega prijatelja obrtniških slojev zborničnega svetnika Milka Senčarja, razumevanju mestnega načelstva za težftje pridobitnih slojev, in pa posebno naklonjenosti Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI se je zahvaliti, da smo v Ptuju mogli v kratki dobi od lanske jeseni do danes prirediti že 6 tečajev, kateri so se vsi prav dobro obnesli, in sicer: strojepisni, nemški, avtošoferski, mojstrski izpiti, knjigovodski in avtogeni varilni tečaj. Splošna želja je, da merodajni činitelji koristno vzgojevalno delo med obrtništvom v tej smeri nadaljujejo, od česar ne bo imel koristi samo naš obrtnik, ampak predvsem tudi narod’ in država, kakor smo slišali v predavanju povodom otvoritvene svečanosti. Zopet obrtna zadruga pod komisarjem. Kraljevska banska uprava je z odredbo z dne 14. 4. 1933 VIII Nr. 2178/2 razrešila dolžnosti člane nedavno izvoljene uprave Združenja kovinarjev in kolarjev v Ptuju, postavila združenju komisarja v osebi Vinka Simoniča, mehaniškega mojstra v Ptuju in poverila vodstvo tajniških poslov Franju Šircu, mehaniškemu mojstru v Ptuju. Komisar ima nalog, da vj 3 mesecih skliče občni zbor združenja radi izvolitve nove uprave. Komisatje svoje posle že prevzel. To je po izdanju novega obrtnega zakona v mariborskem okrožju že drug primer komisa.rijatta nad obrtniškim združenjem. Vlom in tatvina. V noči od! 21. na 22. trn. so neznani nepridipravi vlomili v de- lavnico čevljarskega mojstra Antona Bohaka in odnesli več usnja in napol izgotovljenih čevljarskih izdelkov. Škodo cenijo na okrog 2600 Din. — V Vurber-gu pri Ptuju so prišli te dni na sled' tatvinam in poneverbi v trgovini M. Langusa. Troje osumljencev so že prijeli. Občna zbora. Ptujska podružnica »Jadranske Stražo« iJe imela v soboto, 22. t. m. svoj občni zbor. Podružnica; obstoja že deset let in šteje sedaj 225 rednih in 3 podporne člane. — Razven tega ima ptujska podružnica poverjeništva v Ormožu, Sv. Vidu in na Bregu. Ustanovljen je bil tudi naraščaj na vseh šolah ptujskega okraja injedo-sedaj vpisano v njem 10.951 članov. Pri volitvah je bil izvoljen v novi odbor za predsednika okrajni glavar dr. Bratina., ostali odborniki so pa podpolkovnik Šai-rac, odvetnik dr. Visenjak, ga. Fenmeče-va, uradnik Christof, mestni župan Jerše, šolski nadzornik v pokoju Protner, profesorja Gjermanovie in Veselko ter učitelj Šestan. — Redni letni občni , zbor je imela v soboto tudi ptujska organizacija »Češkoslovaško-jugoslovamske lige«. Iz poročila posnemamo, da šteje organizacija v Ptuju 47 članov in je v živahnih stikih z organizacijami č. J. L. v Mariboru, Ljubljani, Pragi in Brnu. ^Izvedeli smo tudi, da namerava pevski »zbor iz Olomuca gostovati meseca«junija v Ptuju. Pri volitvah je bil izvotljen na novo dosedanji odbor z dr. Visenjakom kot predsednikom. Poljčane Strelska družina v Poljčanah gre,solidarna na delo. Ob prav lepi udeležbi članstva je bil v nedeljo v šoli izredni občni zbor pol jčanske strelske-/družine, ki je potekel pod prcdsedistvom učitelja A. Živka v prav lepem soglasju. ZlSo-ra se je udeležilo tudi 6 deIegatov .SiPol-kovnikom g. Božo Put nikovilčenm na čelu. Po pozdravu je predsednik o-črtal dosedanje delovanje mlade družine, ki si je v kratkem času postavila-zavidanja vredno moderno strelišče,vpouldair-jajoč zlasti zasluge br. Šebenika', Baumana in Fišingerja. Za njim" je* br. Žen Anton Čehov: Kontrabas Godbenik Smičkov je prihajal iz mesta ^ zložno korakal proti poletnemu bivališču kneza Babilovai, ki je za zaroko svoje hčere prirejal ples. Na plečih je Potnik nosil velikanski 'kontrabas, dobro branjen v svoji tuljavi. Z naslado je po-stal na bregu veletoka, čigar prosojni yalovi so pokojno žuboreli skozi očarljivo Pokrajino. . »Kaj, če bi se tukaj malo okopal«, si le mislil Smičkov. . Ne da bi tratil čas, se je ročno slekel n se oduševljeno zagnal v blagodejno v°dovje. Dan se je nagibal v zaton, čudovit večer se je obetal. Vedrina okoli-*e pokrajine je prešinila pesniško srce staremu glasbeniku. Njegovo vzhičenje P?,se ie še večalo, ko je po nekoliko sun- kih J" Prispel r.a prostrano gladimo ter opa-,u na poplavljenem obrežju mladenko, ** ie lovila ribe na trnek. S pridržano aPo je občudoval ribarico. Prevzela ga e radost ob mnogoterih občutkih, ki so a blagostno prešinjali: mladostni spoli!!?^’ *Uga P° prešlosti in obujenje nove eznd... Premili Bog! V ljubezen ni verjel! Ni se več smatral zmožnega, iiubi Več (j '""jcu m se vec smatral zmu j,, “i ljubil, ker je izgubil zaupanje v ‘ veštvo. (Iskreno ljubljena, žena mu je fciirL? trgovini najboljšim prijateljem, ^ ®>tlstom Sabakinom, pred časom ušla Pustiv; poslej je Smičkov mrzil ljudi.) ^paj je življenje?« se mu je dostikrat 2ivP V m'Sel. »Čemu smo na svetu? Jeni° ni drugega ko 'bajka, slepilo, sa- moprevara.« Pri vsem tem mu je srce krepko utripalo, ko se je divil krasni trn-karici, ki je bila zadremala pri svojem poslu. Dolgo je ostal zadolben v svoje opazovanje; kar z očmi jo je požiral. Globoko vzdihujoč si je dopovedoval: »Zdaj pa konec! Ostani zdrava, nebeška prikazen! Jaz moram hitro na raj njegove visokosti!« Še zadnjič se je ginjen ozrl na lepo spavalko ter odrinil. Tedaj ga je prešinila misel. »Spominek ji hočem pustiti, spomin r.a neznanca!« Skobacal se je na obalo, urno natrgal nekaj cvetic, jih povil v šopek, ki ga je zvezal z biljo in ves radosten pritrdil svoj spominček na skrajnem koncu protice. Po pameti, naravnih zakonih in družabnem položaju mojega junaka bi se moral roman nehati s to idilo. Toda joj! Usoda je neizprosna. Iz razlogov, ki ne zavise od pisateljeve volje, se s potopitvijo šopka dogodivščina ni zaključila. Navzlic vsem umskim razlogom in društvenim izročilom je bil preprosti kontrabasist poklican k vlogi, ki je prinesla nesrečo zalemu in odličnemu dekletu. Ko se je Smičkov hotel zopet obleči, ni na svoje neprijetno presenečenje več našel svoje obleke. Pravkar mu je bila ukradena'. 'Med tem ko se je z navdušenjem mudil pri srčkani zaspanki, so sl cestni razbojniki prilastili njegove stvari. Za tolažbo so mu pustili le njegov cilinder in kontrabas. »Strela strelenska!« je kliknil. »Ljudje! Kakšna zalega! No tožim pa samo zaradi izgubljene oprave — ta se da- nadome- stiti — vendar kako naj se pokažem nag1 pred svetom' in s tem bijem v obraz najenostavnejšim pravilom dostojnosti?« Naslonil se je na shranilo svojega kontrabasa ter ostro razglabljal, kako bi se mogel izdreti iz tega zoprnega položaja. »Takšen pač ne smem pred kneza Babi lova«, si je dejal. »Saj bodo dame zraven .,. Kam pa je r.eki prešla moja pegla? Za Boga, saj to so mi mrcine s hlačami vred ukrale!« To odkritje ga je dodobra poparilo. Z bolečo glavo je preudarjal dalje. Slednjič se mu je posvetilo... »-Kaj naj storim«, je menil vdano, »tu čisto blizu je mostiček v gošči; ondi se lahko skrijem in v mraku potrkam na prvo kočo, h kateri pridem.« Ta rešitev ga je osrečila. Krepko si je potisnil svileni klobuk na glavo, si naprtil glasbilo na ramo in z velikimi skoki odbrzel v bližnjo goščavo. V svoji nagoti, z orjaškim tovorom na plečih, je delal vtisk gozdnega božanstva, ki je zabredlo v to pokrajino. Sedaj hočeva, mili čitalec, zapustiti mojega skrušenega junaka, ki čepi osamljen' pod mostom. Do korena se je pogreznil v svojo breznadejnost. Vrneva pa se k prikupni trnkariei. Kaj počenja? Kako je kaj z njo? Frebudivši se, je zapazila 'da se vaba ■ne giblje, in je povlekla odičnico, na kateri je bila nastava pritrjena... Toda ne vada ne kljuka nista hoteli kvišku, kajti »nopec, ki ga je pričvrstil Smičkov, se je bil nasrkal vode in potegnil odico s •seboj-pa dno. »Se je pač velika riba ujela«, je, modrovala mladenka sama- pri, sebi.,*Alt jjh se je ramo trnek kam zakvačil.. .'•^Potegnila je še enkrat za -ribnico 4n. mishia: »Bržkone je tako. Kaka škoda, jn-av^ tem času ribe najrajši hlastajo. Kuj mi je zdaj početi?« Ne da bi dalje razmišljla, se je mlada vlhravka iznebila svojih lahnih oblačil in se ponorila v prozorno;vodo. Le iz-težka se ji je pagoda, izteklo, ,daJe.*od-vozlab svoj snopec, ali potrpl jenje ^prebije železne duri! Po četrturnem velikem napenjanju je naša^mlada krasotica stopila žareča in zadovoljna s 'svojo'odSco med prsti zopet na Kopno. Tu pa jo je doletela bridka usoda ! Ničvredneži, ki^so Smičkova izmaknili obleko, so, iztegnili svoje zanikarne parklje tudi^po njenih oblačilcih in ji pustili samo1 škatlo-^ glistami za vabo. »Pod mostom se bom skrila.« Med ,visoko travo se je naša junakinja splazila proč in potem sklonjeno) ter po možnosti se krijoč odbegnila k mostu. Pravkar se je hotela sčeniti, ko je zapazila sosenčnico povsem nagega moža z levjo grivo in kosmatimi prsi. Z glasnim vriščem je izgubila zavest. Smičkov se je takisto močno preplaši meneč, da ima povodno vilo pred sebo . »A1i me hoče morebiti rusalka mamiti? < se je vprašal presenečen, a tudi laska i, kajti ob svojem telesu je bil kar zaim? zrnjem »Ako pa ni vodna deklica, tena eč enostavno umrljivka? Kai neki namenja v takšni opravi le-tu? Čemu je, prišla pod most?« (Se bo. nadaljevalci) Rodyard KlpHng: Miliionar in n/egov sin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) »Haitrie jo vleče na vrvi,« je Dan zaupal Harveyju. »Hattie pa mama. Prihodnjo nedeljo si boš najel fanta, ki ti bo z vodo izplakoval okna, da boš šel prej spatt. Mislim, da ostaneš pri nas, dokler ne pridejo tvoji ljudje. Kaj praviš, kaj bi bilo najboljše, ko pridemo na suho?« »Topla kopel?« je dejal Harvey. Obrvi so miu bile čisto bele od sesušene morske vode. »Kopel je že dobra, ampak nočna sraj ca je še boljši. Venomer se mi sanja o nočnih srajcah, odkar smo raizpeli glavno jadro. Mama bo imela novo zaime, mehko oprano. To je dom, Harvey! Dom! V zraku ga lahko čutiš. Sedaj plo-Eveino v toplo valovje in jaz že kar duham jagode. Rad bi vedel, če dospemo do večerje v luko. Malo na levo!« Obotavljajoča se jadra so opletala in se preobrnila v zaduhlem ozračju, ko se je morje okoli njih umirilo. Ko so žvižgajo klicali veter, je prišel samo dež kakor v špica stih prekljah, mezeč in bobnajoč, za dežjem pa gromanje in bliskanje kakor sredi avgusta. Mornarji so ležali bosi in goloroki na krovu, ter si pripovedovali, kaj si naroče za prvo jed na suhem:; sedaj se je namreč suha zemlja že dobro videla. Neka gloucesterska ladja, ki je lovila ribe sabljače, je pri-plavaia prav blizu; r.a nekaki leci ob rilcu je stal mornar, ki mu je moča počesala lase, in je vihtel harpuno. »Vse v redu!« je zagostolel kakor da bi bil straža na velikem parniku. »Wouvermain! že čaka na Tebe, Disko. Kaj pa je novega pr? brodovju?« Disko mu je povedal in plul dalje; nad njimi je divjal silen poletni vihar im bliski so švigali ob predgorjih od štirih različnih strani hkrati*. Pri njihovi svetlobi je bilo videti nizki krog gričev okrog gloucesterskega pristana, Ten Pound Island, skladišča za ribe, razklano črto hišnih streli, vse droge in boje na. vodi, vse v vid jemajočih slikah, ki so se vsaki hip prikazovale in izginjale. Tukaj smo je lezla počasi v polpritoku in glasovna boja je ječala in žalovala za njo. Naposled se je vihar polegel v dolgih, ločenih zlokobnih bliskih, katerim je sledil en sam tresk kakor strel cele baterije možnarjev; pretreseno ozračje je migljalo pod zvezdami, ko se je zopet tišina zgrinjala nad pokrajino. »Zastava, zastava!« je vzkliknil Disko iznenada in pokazal kviško. »Kaj pa je?« je vprašal Dolgi Jack. »Oto! Na pol jambore. Sedaj nas že vidijo z obrežja.« »Popolnoma sem pozabil! Pa saj nima svojih ljudi v Gloucesterju, ali jih Ima?« »Dekle, katero je hotel to jesen poročiti.« »Marija se' je usmili!« je dejal Dolgi Jack in spustil majhno zastaVo do polovice jambora, zaradi Otona, ki ga je pred tremi meseci v nekem viharju pri Le Have-u odplavil s krova velik val. Disko si je otrl mokrino z očes ter vodil svojo ladjo do Wouvermanovega po- mola; svoja povelja je dajal šepetaje, ko se je sukala okoli privezanih vtačnih ladij, in r.očni stražniki so jih klicali s koncev kot črnilo črnih pomolov. V tej temi in tajnostnem sprevodu je Harvey zopet enkrat čutil suho zemljo blizu sebe, kjer je spalo na tisoče ljudi, vonjalo po zemlji, po dežju in je čul znane glasove premikalnega železniškega stroja, ki je pokašljeval na tovornem kolodvoru; spričo vseh teh reči mu je srce močno utripalo in grlo se mu je posušilo, ko je stal pri sprednjem jadru. Slišali so stražo za sidre, ki je smrčala r.a neki vlečni ladji, pokukali so v neko luknjo, kjer je na vsaki strani brlela svetilka; nekdo se je godrnjaje zbudil, jim vrgel vrv, in privezali so se k tihotnemu pomolu, z velikimi, z železno streho pokritimi skladišči ob straneh, polnimi tople praznine, in se ustavili tam brez vsakega šuma. Tedaj se je Harvey usedel h . krmilnemu kolesu in je ihtel in ihtel, kakor da bi mu srce hotelo počiti. Neka visoka ženska, ki je bila sedela na tehtnici, se je spustila v ladjo in poljubila Dana; bila je njegova mati, ki je zagledala »Tukaj smo« ob blisku strele. Za Harveyja so ni zmenila, dokler se ni malo umiril in ji Disko ni povedal njegove zgodbe. Ko se je svital dan, so odšli skupaj na Diskov dom, in od tega časa pa vse dotle, ko so odprli brzojavni urad in je brzojavil svojim ljudem, je bil Harvey Cheyne morebiti najbolj zapuščeni deček v vsej Ameriki. Ampak čudr.o je bilo pri vsem tem to, da nista Disko in Dan nič slabega mislila o njem, ker je plakal. Wouverman ni bi! pripravljen plačati za ribe ceno, kakor jo je zahteval Disko, tako da mu je Disko, svest si, da je bil najmanj teden dni pred sleherno drugo ladjo iz Gloucesteria, dal nekaj dni čssa, da jo sprejme; radi tega so njegovi mornarji pohajkovali po ulicah, in Dolgi Jack je r.ekoč celo ustavil tramvaj v Rocky Neck, načeloma, kakor je dejal, dokler mu sprevodnik ni dovolil, da se je brezplačno peljal. Dan pa je stopical in vihal svoj pegasti nos, poln skrivnosti ta prav ohol do svojih ljudi. »Dan, dobil jih, boš, če se boš tako vedel,« mu je dejal Troop resnobno. »Kar smo to pot prišli na suho, si vse preveč nesramen.« »Oho!« je zaklical Dan, pomikajoč se s harmoniko po dvorišču, pripravljen, da skoči čez plot, ako bi sovražnik hotel prodirati. »Tatej, tvojim sodbam dajem prav, ampak pomni, da sem te svaril. Ni moja krivda, ako si v zmoti, ampak jaž bom na krovu, da te opazujem. In kar se tebe tiče, stric Salters, samo pazi in čakaj! Poorali te bomo v zemljo kakor tvojo preklicano deteljo; jaz pa — Dan Troop — jaz bom ovetel kakor manjo* liga in to zaradi tega, ker se nisem obešat na svoje mnenje. Disko je kadil z vso svojo dostojanstvenostjo in z lepimi šolni na nogah. »Nof postajaš kot Harvey. Vidva stopicata okrog, se hahljata, cukata in butata drug drugega pod mizo, da ni nobenega mirti v hiši,« je dejal. »Ej, še vse manj ga bo — za nekatere ljudi,« je odvrnil Dan. »Samo čakaj in imej oči odprte!« S Harveyjem sta se peljala s tramvajem v East Gloucester, kjer sta pohajkovala do svetilnika; tam sta sedla na velik kamen in se smejala, da sta lačna postala. Harvey je bil pokazat Danu brzojavko in oba sta prisegla, da bosta držala jezik, dokler se kroglja ne razpoči (Dalje prihodnjič.) prečita! tajniško poročilo in zapisnik zadnje seje, br. Sima pa je podal zadovoljivo blagajniško poročilo. Vsa poročila so pričala o delavnosti družine, V mladi družini pa je prišlo pred dnevi v odboru morda prav zaradi prevelike vneme nekaterih odbornikov do nesoglasja, kar je povzročilo izredni občni zbor, kjer pa se je izkazalo, da, nesoglasja ne zadevajo strelske družine same. Zato so vsi soglašali, da vodi družino še naprej stari odbor s predsednikom Živkom na čelu, ki naj še z večjo vnemo deluje in pripravlja vse za bližajočo se otvoritev strelišča, ki bo 7. maja s sodelovanjem vojaške godbe. Poslednji je spregovoril še polkovnik g. Putnikovič, ki Je v zanosnih besedah vlil v navzoče zavest potrebnega nacionalizma, poudarjajoč, da naj ima vsak Jugoslovan pred očmi, da nismo dobili naše države kot velikodušen dar, temveč z junaško prelito krvjo. Tudi na nas strelcih Je, da to s krvjo pridobljeno domovino čuvamo, da jo ne oskrunjamo in da jo bomo v primeru potrebe, kakor naši pradedje, oče-t}e in sinovi — tudi junaško branili 1 Daruite knilge za kniižno aktliol Soort Tekmovanje za prvenstvo LNP sebo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, in sicer se bosta srečala ISSK Maribor in SK Železničar; SP Rapid pa potuje v Ljubljano, kjer bo odigral proti SK Ilirije prvenstveno tekmo. SSK Maraton priredi 7. maja t. 1. dopoldne na igrišču SK Rapida propagandno lahkoatletsko tekmovanje. Pravico do tekmovanja imajo verificirani in ne-verificirani člani klubov včlanjenih v JLAS. Prijave je poslati do 3. maja na SSK Maraton, Aleksandrova cesta 6. Jugoslavija :Španija. V nedeljo 30. tm. se bo odigrala v Beogradu meddržavna nogometna tekma Jugoslavija ;Španija. Zvezni kapetan JNS inž. Veljkovič jeza to tekmo nominiral naslednje igralce: Glazer, dr. Ivkovič, Tošič, Arsenijevič, Lechner, Marušič, Tirnanič, Marjanovič, Ranojevič, Kragič, in Zečevič. V tekmovanju nacionalne lige se odigra v nedeljo 30. tm. zaradi meddržavne tekme Jugoslavija:Španija samo ena tekma, in sicer v Zagrebu, kjer se bosta srečala Primorje in Concordia. Ljubljančani so za to tekmo organizirali poseben vlak kibicov. Sokolstvo Iz Sokola matice. Jutri v sredo ob 20. uri je važna seja celotnega prednja-Škega zbora. Vodniki oddelkov morajo podati statistične podatke. Udeležba strogo obvezna. Zdravo! Štafetna tekma Sokola Maribor I. Ob priliki javnega letnega nastopa, ki bo 21. maja t. 1. na letnem telovadišču v Mag-dalenski ulici, bo tudi tekmovanje v štafeti na 800, 400, 200 in 100 metrov za otvoritveno prehodno darilo, ki si ga je lani priborila zagrebška župa. Prijave za tekmovanje naj pošljejo ostala društva najkasneje do 8. maja. Podrobnosti o tekmi dobe društva takoj, čim prijavijo svojo udeležbo. Sokol II. Pobrežje. Napovedanega poslovilnega večera ne bo v sredo, tem več bo v četrtek 27. t. m. ob 20. uri pri br. Renčlju, na kar se opozarja društvena uprava in članstvo. Zdravo! Javni letni nastop Sokola Maribor III. Sokolsko društvo Maribor III. priredi svoj letošnji javni nastop v nedeljo 14. maja popoldne na svojem letnem telovadišču v Aškerčevi ulici. Društvena uprava prosi vsa bratska sosedna društva, naj na ta dan ne prirejajo nastopov ali kakršnih koli drugih prireditev in naj se nastopa udeleže v čim večjem številu. Zdravo! Zopet nov ples. Pretekli torek se je pričel v Pariza mednarodni kongres, ki so ga sklicali francoski plesni učitelji. Ko je bila končana razprava o raznih važnih vprašanjih notranje organizacije, sta zaplesala dva plesalca pred mav/očivi člani kongresa popolnoma nov ples, ki je dobil ime »knee«. Novi taes je prav moderna mazurka s tremi glavnimi plesnimi figurami Egoizem. Gospa: »Pa še nekaj, preden vati sprejmem v službo, Ana. Povejte mi, zakaj ste pustili svojo zadnjo službo?« Služkinja: »Ker me je gospod vsak hip poljubil.« Gospa: »In tega niste trpeli?« S1 u ž k i n jan »Jaz že, ali gospa ne.' Iznajdba. Kljun: »Kako, da ste že nekaj časa tako zamišljeni, gospod Mežun?« Mežun; »Kaj bi ne bil! Le pomislite! Neki gospod, ki stanuje v isti hiši kakor mi, je nekaj koristnega izumil — in zdaj je moja žena dan za dnem nad menoj, naj tudi jaz kaj izumim.« Mali o Rasno MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor. Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih izvršuje dobro in poceni. 1190 VRTNARSTVO IV. JEMEC. Prešernova ulica. nudi: vrtnice nizke, visoke, plezalke, Prunus trlloba. magnolije. Hibiscus, glecinije. Vi-tis, Veitschi, cepliene zgodnje breskve in marelice, dalije, kane. orjaške jagode, tulipane, Anemone Pfloks. Can-bredia. Dobi se roženko najboljše gnojilo za ločnice, kompostno zemljo za preše-ievanje cvetlic, zelenjadne sadike itd._____________1008 PREVODE DOKUMENTOV iz nemškega in italijanskega v slovenski jezik in obratno, izvršuje in overovlja zapriseženi sodni tolmač F Bratoš. Maribor, Meljska cesta št. 40 1230 Kupim KUPIM RABLJEN PISALNI STROJ pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod »Stroi«. 2000 Stanovanle LEPO STANOVANJE in skladišče oddam takoj za Din 1500.—. Brez skladišča Din 1000.—. Informacije daje A. Pistotnik, krojač. Meljska cesta 15. 1450 TRISOBNO STANOVANJE, solnčno, parketirano, v sredini mesta, oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. 1438 IŠČEM STA- DVOSOBNO NOVANJE z vsemi pritiklinami, po možnosti v magdalenskem okraju ali na levem bregu. Naslov v upravi »Večerniika«. 1455 Prodam NA PRODAJ proti hranilni knjižici posestvo, 6 oralov, 'oddaljeno od Maribora pol ure. s hišo. za 115.000 Din. Vila na deželi, sadonosnik in . gozd 95.000 Din. — Pisarna »Rapid«, Gosposka ul. 28. 1460 Službo dobi BRIVSKI POMOČNIK. starejši in samo dober ter hiter delavec, dobi stalno službo pri Francu Novaku. 1456 Pouk INSTRUKCIJE daje višješolec-gimnazijec v vseh predmetih. Ponudbe pod. »Inštruktor« na upravo lista, i SREDNO POSTELJO. lepo, čisto, za doraslega otroka prodam. Naslov v upravi lista. 3000 Sobo odda BBBSSSSBSSSSSSSSSSSBS PRAZNO SOBO ODDAM. Stritarjeva ulica 25. 1458 KABINET. manjši, solnčni, oddam v vili. Telefon na razpolago. Naslov v upravi. 1449 Službo lile ŠOFER s tovornim avtotn služka pri podjetju, tudi družabnika, ali v najem. Naslov; pri »Zlatem konju«. išče za-sprejme da avto Plačilna Maribor. 1457 Potrti neizmerne žalosti uaznaiijamo vsem sorodnikom prijateljem m znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni sin ozir. soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Adolf Fischer šofer v nedeljo, dne 23. aprila 1933 zvečer, vsled nezgode med vožnjo z motornim kolesom blizu Sv. Trojice, v 30. letu svoje dobe,'nepričakovano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika bo v sredo, dne 26. aprila 1933 ob *$18. uri, iz mrtvašnice v Studencih. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 27. aprila ob A uri v Kapucinski cerkvi v Studencih. Studenci pri Mariboru, Gor. Radgona, dne 25. aprila 1933. Alojz in Ivana Fischer, starši: Marija Fischer, soproga: Adolllna iičerka: Alojz Fischer, brat: Erna Fischer, svakinja; Alojz Fischer nečak. Vsi ostali sorodniki. 1461 Izdafa konzorcij »Jutra« v Ljubljani; Dredstavnik lz.Aalatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor*