67. itew. PoAtnina plajöana t gotovini. Celje, petek 23. avgusta 1929. Leto XI. Ixhata « pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7*— ZK inozemstvo Din 20'—. Posamsina itevlik» I üln. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredniatvo In upravaiitvo i ^•5 Ije Strossmayerjeva ullca 1, prltliCie. Rokoptsov ne vračamo. Oglaal po tarlfu. Telefon Int. Stev. 65. Novi rudarski zakon. | Ministrstvo za šume in rude je iz- delalo nucrt novega rudarskega zako- na. 0 tettii' zakonu se je že več let go- vorilo in se ga je nestrpno pričakova- lo, ker se je kazala nujna potreba, da se rudarska zakonodaja za celo di'za- vo zenoti, zlasti pa, dia se izločijo ne- kateri že prav zastareli rudarski za- koni v posanneziiiih pokrajinah, Slovenski rudarski strokovnjaki so oddali o djoločbah zakonskega načrta povoljno innen je; gotove ugovore pa ima delavstvo, odnosno njegovi za- stopniki, ki so o svoj'ih pomislekih od- dali nedavno tega tudi posebno spo- menico. Zakonski nacrt urejuje vse prilike rudarske indiustrije. Poleg čisto tr-h- nit-nih prcdpisov vsebuje zlasti obšir- ne odredibe, ki se tičejo razmerja med delavstvoni in uradništvoin ter lastni- ki rudnikov. Pod te odredbe spadajo vsi delavci in vseh vrst nameščenci, ki so zaposle- ni v rudniških> in podobnih podjetjih. Pripomniti je, da spadajo sem tudi ona podjetja, ki se bavijo z dobavo mdneralnih vod. Zakon predvideva in- dividualne in kolektivne delavske po- godbc. Iste potrjuje pristojna rudniis- ka cblast po pravilniku, ki se bode iz- dal še naknadno. Odpoved j© za obe strani polmesečna; ako pa je službe- no razmicrje trajalo več ko pol leta, je odpoved enomesecna. Razun tega na- vaja zakon slučaje, v katerih iinajo delavci kakor lastniki rudnikov ter podobnili pod'jetij pravico prekiniti službeno razmrerje brez odipovednega roka. Iz rudarskih stanovanj pa se imajo rudarji izseliti obenem s pote- kom odpovednega roka. Mezde se ima- jo rudarj«m izplacevatl polmešečno, najdalje pa mesečno. Ako se mezde izplacujejo meseeno, se morajo ru- darjem dajati predujmi v višini pol- mesecnega zaslužka. Materijal in orodije niiorajo dajati rudniška pod- jetja svojim delavcem brezplačno. Mezde se ne morejo zarubiti, izvzem- ši za alimente. Za vsaki rudnik rniora biti pred pi- Kan poseben sluzbeni red. Ta službeni red mora vsebovati predpise za delav- ce, paznike in druge nanueecence, za vsako stroko posebej. Zakon sicer že glavne tooke takega službenega reda v«ebuje; sestaviti pa se mora spora- zum.no med s-lužbodajalci in sluzboje- malci ter ga mora odobriti rudarska oblast. Ta ima tudi odllocilno besedio v slucaju sporov. Med posebnimi odredbami se naha- ja v zakonskem načrtu tudi ta, da j iiLaj'o rudniška pod jot ja dolžnost ure- diti potrebne higijenske naprave, na pr. vodovode in kopališča. Nadalje ta, da morajo vsi delavci, ki jih v to do- lo-L'i rudarska oblast. opravljali za slu- čaj stavke vsa nujna dela, ki so po- trebna za vzdrževanje rudniskih na- prav in strojev. Nadalje ta, da more rudarska oblast nastopiti kot posredo- vali'c v slucajto sporov radi poedinih ali skupnih delavskih pogodb. In ko- necno, da bode pravosodni minister dolcčil najbližje redmo sodi&co za de- lav.sko sodišče, ki bode imelo dolžnost razsojati v sporih med delodajalci in dolojenmlci v vsob onih civilnoprav- j nih slučajih, kjer bi ne mogel razso- diti rudarski urad. Pred:pisal se bode poseben biter in bretzplacen postopek. Vendar pa bode moral plaeati te strožke podjetnik, ako bode pravdo J zgubil. Trinajsto poglavje zčikon^kega na- črta vsebuje predpise o zavarovanju delavoev in namešcencev proti bolez- ni, nezgodani. onenioglosti in smrti pri bralovskih- skladnieah, blagajnab. Tudi ono osobje, ki pri rudniških in podobnih podjetjilu ne spada direktno pod 7'udarski zakon, se bode moralo pri bratovskib blagajnah ziivarovati. Te bratovske blagajne so javne, sa- moupravne instituicije pod nadzor- stvom rudarske oblasti; o njib uredit- vi in zavarovalnein postopku bo izdal minister poseben pravilnik. Zanimi- ¦va in prav Una je odredba, da mora podjfetniik iizročiti bratovski blagajni dolžno prispevke tekom osmih dni; ee tega ne stori, se Sinatra, da je tuj de- nar utajil ali poneveril in ga more rudar.ska oblast kazensko preganjati. Ta odredba je zato pravilna in po- hvalna, ker se jo dogajalo, da so po- samezna rudarska podjetja sicer de- lavcem doprino&e za bratovsko blagaj- no točno odtegovala, izplačevala pa niso teh vsot blagajnam po več mese- cev ali pa sploh nikoli, tako da so prišle blagajne v težkoče in so bili de- lavci na ta način ogoljufani za svoj' denar. Po zakonskem nacrtu »o bra- tov.ske blagajne oproščene tudi vseh državnih, oblastnih, okrajnih davkov in doklad; konečno so oproscene post- nine. Nekoliko sporna je še tocka radi prispevkov za socijalno-kulturni fond in radi uprave taistega. Za ta fond bi morali plac-evati delavci pol odstotka svojega zaslužka, kar bi bilo mnogo, doi'iin bi uprava ne bila paritetna. Tudi bi de pod'jetja z ijtegovorom na ta fond skušala otresti drugih socijalnih obveznosti, na pr. zidanja «t;inovanj- skih his. Vendar pa so upa, da se bo- de tudi tu doseglo zboljsanje, čc ne v zakonu, pa v ministrski naredbi, ki bode podrobno predpisala Po.stavo in upravo ojnenjenega fonda. K dosedanjemu lepemu zakonodaj- nemu delu vlade se bode torej pridru- žil zakon, ki bode uredil po celi drža- vi razmere v izvanredno važni pano- gi narodnega gospodarstva. OomLiče vesfi. d Lep tiskarski jubilej. "Danes v pe- tek 23. avgusta obhtija g. Franc Po- deržaj, gostilnicar in posestnik na Bregu ter stayec v Zvexni tiskarni v Celju, svQJ 40-lctni tiskarski jubilej. Gosp. Poderžaj je bil rojen 23. mar- ca 18-73 v Grosupljem in je vstopil 23. avgusta leta 1889 v bh-Šo Miličevo (se- daj . Zadružno) tiskarno v Ljubljani kot učenoc. Kot stavec je nato službo- val v Narodni in Katoliški tiskarni v Ljubljani, od. leta 190Ö. pa razen voj- nega casa, ko je moral na fronto, ne- prestano deluje v Z'.vezni tiskarni v Celju. Celjsko poverjeništvo Säveza grafičkih radnika pri red i v soboto 24. t. m. zvecer j'ubilantu na cast, slav- nostni vecei'. Ziiut-a.jnem.ii, marljive- mu in narodneniu možu tudi mi prav •iskreno čestitamo k lopemiu jubileju! d Drk. realna yimnazija v Celju razglaša, da začno ra.zredni izpiti dne 26. t. m. ob 8. uri; takrat se morajo javiti vsi prizadeti učenci. — Dopol- .nilni izpiti za prestop iz mešč. sole bo- dJo 28. t. m. — Vpisovanje v 1. razr. ho 2. septembra odi 8.—12. Učenci (učonke) naj pridejo v spremstvu sta- rišev ali njih nainestnikov in prineso s sehoj šolsko naznanilo in krstni list. VTpi« je dovoijen le tistini ucencem, ki v tekočem, letu dovrše 10—13 let (to- rej letniiki 1916—1919). V!pisovanj,e v 2.—8. razr.-bo dne 3. septembra od 8.—9. ure v posameznih razredih. — Učenci niorajo priti osebno in pri- nesti zadnje izpričevalo. Oni učenci, ki n.e predložijo od davičnc upravo iz- dtinega potrdila o siromažtvu, placajo 20 Din v fond za zdravstveno zaščito ucencev. — Podtobnejša pojasnila so na Solski razglasni deski. d Drž. deška metsčanska sola v Ce- lju naznanja: a) ponavljalni izpiti se vrše 29. avgusta ob 8. uri, b) koneni izpiti se vTŠe 30. avgusta od 8. ure da- lie, c) vpisovanjo v vse razrede bode v söboto od 8.—12. ure. Sprejmejo se udenci, ki so uspešno dovršili 4. šol- sko leto. S seboj naj priiiesejo Izkaz 0 šolskem napredku ter krstni list. Pri vpisovanju je plaeati vnaprej 20 Diri za zdravstveni fond. Kdor pa želi biti oproscen te takse, mora predložiti ubožno izpricevalo. d Strelslii š-port in eel j ska »Sire? I jacket družina«. Clanek v »Novi do- bi« št. G6 z dne 19. t. m>. o pripravali za predstoječe strelske tekine v Mari- boru nam je dal povod, da pokrene- rao vprašanje: kaj je s celjsko »Stre- ljač-ko družino«? Ta organizacija, ki je v letu 1926/27 dobila pod vodstvom naklonjonega ji pukovnika g. J. Nau- movica toliko razmaha, hi morala vendar še sedaj vsaj formalno obsto- jati. Po odhodu g. Naumovica je za- oela sicer takoj Mrati, a razpuscena, v kolikor riain je (bivšim clanom) znano, ni bila. Mnogo nas je v Celju, ki bi še strelski sport radi gojili in smo iineli, kakor se je pokazalo že ta- koj v začetku, tudi dobriii strelcev. Kje je stari odbor, ki hi moral for- uiaino še tudi obstojati? Še za leto 1928 j«e bila pobrana članarina! Naj vzamejo merodajni krogi na zjianje, da je v Celju še mnogo bivših članov »Streljačke družine«, kakor prija- teljev strel. športa sploh, ki želijo, da se ta organizacija zopet spxavi k živ- 'Ijieriju! Morebiti še za Mari bor nismo prepozni? — K. d Svoj 89. rojstni dan je obhajai vceraj v Celju menda najstarejši nie- ščan, slikarski mojster g. Jakob Batič. Rojen je bil 1. 1840 v Gorici in je v Celju nastanjen kot obrtnik že 45 let. Udeleiil so je 1. 186() pomorske bitke pri Visu in je eden od redkih Tegett- hoffovih veteranov. Se na mnoga letal d Ofepxevalno drustvo v Celju na- znanja, da se vrši v soboto 24. t. m. zvecer promenadni koncert na Kre- kovein trgu pred postajo; v nedeljo 25. t. m. dopoldne jo pa običajni kon- cert v Mestnem vrtu. ti Zyradba porodnimke v Celju je nujna zadeva, na kateri je zainteresi- rano ne samo mesto Celje, temyec- tudi ves njegov siroki okoliž, ki teži v Celje kot v naravno svoje gospodarsko in politit-no-upravno središče. Upravice- no smo pricakovali, da se že letos spo- mladi z deloni pricne. Sodaj se nagi- ba stavbna sezona že bolj h koincu, pa se še vedno ni pričelo z delom. — Iz vrst obcinstva ter iz krogov celjskega obrtnistva, ki lnoče zaposlitve, nani prihajajo vprašanja, kje so zadržki, da se z delom ne začne. Odločujoci ci- nitelji naj bi stvar vendar energično Oče Kondelik id ženin Uejuara Ceški spisal Igmat Herrmann. 87 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanio Svetina. >-No kratko«, je nadaljeval mojster, »diržalo me je in me ni botelo spustiti na nohen način ...» »Kaj pa je bilo, oce?« se je oglasila Pepica. -Bilo je črno. Imelo je telo in dvoje rok, toda nobene noge in nobene gla- >>To je šala«, je pripomnil ^ Becka. »Lepa sala«, je rekel mojster res- no. »Ne bi vam je privoščil! Zvijam se, trgam na vse strani, hocem se zne- biti tega — veste, da nisem slab in brez pogunia — toda nič ne pomaga. Ono me drži, ne spusti me, naposled me vrae na fotelj, ne morem že več dihati — ločim se že z vami ysemi, mislim, na ženo, na hčer, na Vejvaro, na otroke . . .« Gospa Kondelikova je dregnila so- proga v bok. »Ne suvaj me, žena, to je resnica — in v tern trenutku, hvala Bogu, so He odprla kuhinjska vrata, sobna vra- ta, in na pragu se je pojavila Beti, moja žena, kakor angel j masčeva- nja . . .« »Ti stara klepetulja«, se je jezila gospa. »Vidii, kaj me drži«, je nadaljeval mojster z gesto», »prnkoci k meni, po- padc ono za prvo roko, odtrga jo, po- pade za drugo, tudi to odtrga — po- tem pa prime velikanski nož, ki je le- žal na mizi, zasadi ga on-emiu crneinu v telo, potegne doli — in prerezala vam ga je na dvoje. Bil sem prost. Eno življenje se je koncalo, toda jaz sem bil otet . . .« »In kaj je bilo to, za božjo voljo?« Je vzkli-knila teta Urbanova, ki je brez «ape in vsa preplašena poslušala. ^e predno je mogel mojster odigo- vonti, je pritekel k njomu iz pred- hoüe natakar Ferdinand in mu je po- \eual, da je zunaj neki gospod, ki hi rad govonl z gospodom Kondelikom. »Kaj pa hioce?« se je čudil mojster. »feaj sem vendar na svatbi, menda vendar noce, da bi mu sedaj kaj sli- kal . . .« »Saj si nasliikal, gobezdalo«, je od- govorila nejevoljno gospa za sopro- gom, ki je hitel v pred«obo. Mojster je šel ven in se ni dolgo časa vrnil. Gospa Konddikova je zve- dfetvo gledala k vratom in se je sled- ujic obrnila k Vejvari: »Prosiini) te, Fran, pojdi pogledat tja, kaj ocetu hočejo.« Vejvara se je vrnil čez par minut. SmehJjal se je nekoliko v zadregi in je prosil tašco: »Prosiim vas, mamica, pojdite sem«, in obenem je pozval s po- gledom stavbenika Bečko. Zaslužni stavbeni voditelj je razu- mel, da ga tudi potrebujejo. In sledil je z vso resnostjo Vejvari. V predsobi je stal ma j hen, droben nrožiček, ves rdec od naglice, čez levo roko je iamel »frak«. Gospod Becka je prisel tja ravno tačas, ko je mojster že petič zaklical: »Vi ste mi jo zagodli, prijatelj, le- po kašo ste mi skuliali. Sedaj ga le obdržite, ne potrebujem ga več — le poglejte me!« »1 no, seveda, gospod Kondelik, vein to — toda gospod inžener Kača- ba potrebuje svojega — sreča, da ni tega-le prej, pomeril. Jutri zgodaj gre venrt tudi na neko veselico, in mora imeti »frak« . . .« »Toda jaz ga nimain tukaj«, je od- govoril mojster. »Vsi smo tu, doma je zaprto . . .« »Vendiar bi lahko poslali ponj, ne? Prav lepo vas prosim . . .« »No, poslal bi, Kanička, poslal«, je rekel mojster Kondelik, »toda bolj-še je, da ga ne zagledate — samo štirje kosi so ga še — moja stara ga je raz- rezala kakor gos — iavlckla' me je iz njega kakor jeguljo — malo je manj- kalo, da me niso peljali na rešilno postajo . . .« Krojač Kanička je stal tu in. ni razumel tega, razumel pa je gospod Bečka. »Inžeiur gospod Kacaba? To je moj dober znanec, lemu posodite za sedaj »frak« gospoda Kondelika. On ga vrne.« »Da, gospod«, je odgovoril krojač v zadregi, »toda gospod iaze'nir ima čez pas štirideset centimetrov manj — to ne gre.« »Adi nimate kakega drugega, »iia- ka« v zalogi?« »Kje naj ga vzamem? In sedaj jo že pozna noc, ne morem vec iti h ka- kemu svoj emu tovarisu, in ob šestih zjutraj gospod Kačaba odide . . « Gospod Becka se je smejal na vso grlo, mojster KomteUi se je smehljal v stiski, gospa je bila tudi vsa v za- dregi, Vejvara se j« gladil po celu, ce St ran 2." »NOVA DOB A« Sim> 67. vzcli v 1'iAo, ker bo sicer zopet 1 leto izgubljeno. Razmere na prenapoinje- nem oddielku celjske bolnižnice kriče po odp&moči! d Državna okoliska deska osnovna sola v Celju naznanja: Vpisovanje novincev, t. j, vseli onih dečkov, ki prebivajo v celjski okoliški občini in so do 1. septembra tega leta dopolnili 6. leto starosti, se vrši v soboto, dne 31. avgusta t. 1. v času od 8. do 12. ure dopoldne in popoldne od 14.—18. (2. dio 6.) ure. Star ši all njih namestniki naj prineso k vpisovanju za vse one soloobvezne novince, ki so rojeni izven celjske župnije, krstni list in za one, ki niso pristojni v celjsko okoliško ob- čino, še domovnico. Starši ali njih na- miestniki, ki stanujejo v celjski okolis- ki obeini in ne vpisejo oz. no vposlje- jo šoloobveznih otrok v solo, se bodo strogo kaznovali po obstojecih odred- bah. Pričetna šolarska niaša je v pon- deljek, 2, septembra t. 1. ob 8. uri, v oerkvi sv. Maksimilijana. Reden po- uk se prične v torek, 3. septembra ob 8. uri. Učenci lanskega 4., 5., 6. in 7. razreda se zbero v nedelj'o 1. septom- bra ob pol 10. uri v šoli k pevski vaji za šolarsko mašo. d Mestna deska in dekliška osnovna sola v Celju bosta kneli vpisovanje novincev in novink v soboto, due 31. avgusta in sicer med 8. ter 12. uro ter 14. in 17. uro v obeli šolskih pisarnah v prvem nadJstropju. Ce je bil otrok rojen izven celjske župnije, je prinesti seboj rojstni izpisek od dotičnega žup- nijskega urada. Za vse novovpisane dečke in deklice pa je predložiti do- movnico z ozironn na otrokovo pristoj- nost in to vsled odloka velik. župana marib. oblasti z dne 10. I. 1929, P. br. 244/1. Domovnice za maticno zadeve izdajajo pristoj'iie občine brezplačno in kolka prosto. V pondeljek, due 2. septembra je ob 8. uri otvoritvena šol. maša v farni cerkvi in nato učiteljska koiifcrcnca. V torek, dne 3. septembra je ob 8. uri zjutraj že redhi začetek šolskega pouka. — Upravi obeli sol. d Posvečenje temeljnega kamna za cerkev sv. Save v Celju se vrši na slo- vesen nacin v nedeljo, dne 1. septem- bra ob pol 11. uri dop. d Drustvo »Soča« vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže blagoslov- ljenja temeljnega kamna za postavi- tev pravoslavne cerkve Sv. Save, ki se bo vršilo dne 1. septembra ob 30.30. "— Odbor. d Unnrla sta v celjski bolnici: 20. avg. Franc Kovae, 23-letni sin dni- narja v Libojah in 22. avg. Jernej Ša- lej 59-letni brezposelni delavec iz Dra- s-inje vasi. N. v m. p.! Banes dopol*- dne je pa še umrla 57-letna posestni- kova žena Matilda Gorišek iz Bukov- ja, obč.' Marijagradec. d Pri celjski borzi dela je ponudeno delo: 6 konjskim hlapcem, 2 hlapce- ma za govejo živino, 11 poljskim de- lavcem, 3 delavcem za hnielj, 1 vini- čarju, 1 oglarju, 2 gozd. delavcema, 12 delavcem za gradnjo ceste, 1 hrš- niku, 1 vrtnarju, 10 delavcem za ap- bi se dalo na kak nacin pomagati. Slednjič mu je prižlo nekaj na misel. »Jaz bi«, je rekel bojoče, »posodil gospodu inženirju magari to-le svojo suknjo — in bi vzel za ta čas ta ,frak' Gospa Kondelikova je hvaležno po- gledala zeta. ,' »Gospod«, je odgovoril krojač ob- upanoi, »to ne gre. Gospod inženir gre na svatbo nekega častnika, mora ime- ti ,frak'.« »Seveda -inora imeti ,frak'«, je pri- trdil gospod KontMik zelo vneto. »Drugace bi oficir ne zmagal v voj- ni.« Gaspod Bečka jo naglo Üesknil z rokami. »Počakajte! Še je tu pomoc! Poj- dite vsi semi!« Vsi štirje, tudi s krojačem Kanioko, so se vrnili v dvorano, kj'er jih dru- žba željno čakala, radovedna za kaj gro. Gospod Bečka je peljal Kaničko naravnost k Slavičku. »Vstänite, mladi moži, labko rešito domovino.« Slavicek je radovoljno vstal. »Kaj pravite temu-le«, je vprasal Bečka Kanicko in je potegnil Slavič- ka zii ovratnik suknje. nenik, 45 delavcem za kamnolom, 3 kovarem, 4 kleparjem, 14 mizariem. 9 soilarjein, 3 žagarjem, 1 gateristu,- 8 tesačem plankačein, 3 pekom, 2 raz- nasalcein lc'ru-ha, 35 zidarjem, 16.te- sarjem, 6 tozakcm, 3 soboslikarjem, 1 sir; jniku. 11 vajencem. d Savinjska regutocija. Vških niostov in izpeljati železniško progo na levem bregu Savinje pod Starim gradom. Odpadli bi s tern stebri pri jnostovih, ki tucli ovirajo odtok vode, odnosno bi odpadla draga rckonstruk- cija obeli miostov, če bi se odstranili nekateri stebri. Tok reke bi se potem pomaknil nekoliko bolj proti Bregu. 0 tern in o event, drugih načrtih bode- mo še poj'ocali. d Povndnm pomiloščenja ob rojsivu tretjeyu kraljeviča je bilo iz zaporov celjskega okrožnega sodišoa iz])ušče- iiih 30 civilnih kaziiu'iiccv in 1 vo- jaski. d Izpremenjene uradne ure. Mini- strstvo Pravde je za vsa sod.išča do- ločilo uradne ure v septembru 1929 sledeče: od pol 8. do pol 1. ure in od 16. do 18. ure, od 1. oktobra naprej1 pa: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. d (kisilno drustvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 25. t. m. do sobote 31. t. m. II. vod pod poveljr- stvorn. g. Josipa Pristoska. d Nočno lekarniško službo v Celju ima od sobote 24. t. m. do petka 30. t. m. lekarna »Pri Mariji pomaga'j« na Glavnem trgu. d Hedka cast je dolotela zakonca Alojza in Marijo Spindler v obeini Moravci, st. 43, v srezu ljutomerskem, ki'sta že prod dvemi loti v krogu svo- jih treh sinov in njihovib rodbin sla- vila zlato poroko. Sedaj otb priliki kr- sta tretjega slovenskega kraljeviča so vsi trije sinovi bili odlikovani od kra- lja z redom sv. Save: najlstarejši, žup- nik Franc Spiwdler v St. Lovrencu na Dr. p. je zasluižen delavec na go- spodarsko-zadruznom in na prosvet- nem podroc-ju, zlasti kot odličen in znan glasbenik; drugi, novinar Veko- slav Spindler v Mariboru, stopa kma- lu v 25. leto svojega javnega -dela kot novinar in kot kulturni delavec; naj- mlajši Lovro, gospodari na domačem posostvu, in ga ves okraj pazna kot enega izmed najvzornejšili naprednih gospodarjev; kot takoga ga poznajo tudi vsi kmetijski strokovnjaki. Slove- nije, zlasti pa tudi njegovo dolo kot predsednika Kim'etijske podružnice v svoji sari ter v drugih goRpod.ar.skih organizacijah, kjer je s svojo inicija- tivnostjo in dteilekovid^nostjo poznan daleč na okrog po okraju. Od- likovanje vseh treh srnov je predvsem c-dlikovanje ol>eh sivollasiih staršev, katerilma l>odi iizrecena iskrenia cö- stitka! d Zahteve naših aostilničarjev na kqngresu v Beogradu. Kakor smo zadnjic javili, se je vršil v sredo, dne 21. avgusta v BeogTadu izredno -moc- no obiskan konigres gostilnicarjev iz cole države. Tudi na&i oblast jo bila zastopana po 5 gospodih, ki so pred- ložili sledeče resolucije: 1. Izdajanje dovoljenj za točenje vina lastnega iz- dolka (vinotoce) naj se poveri politič- ni oJ>lasti. ne pa financni oblasti, ka- kor je to bilo odrejeno s pravilnikora. o pravici tocenj'a. Prepoved točenja filkoholnih pijač v trgovinah z mosa- nim blagom naj ostane tudi v bodoče v veljavi. 2. Izdela naj se poseben go- stilnicarski zakon na podlagi predlo- ga slovenskih gostiliik'arskib zadrug. Ce pa hi se vprasanjo gostilniske obrti uredilo v okvirju splosnega obrtnega zakona, naj se v njem upostevajo predlogi predloženega nacrta. Na vsak način pa naj se gostilniearska obrt ne priklj'uci trgovini, temvec tretira kot poseben obrt. 3. Čim prej naj se sprej- mo zakon o hotolirstvu, ki je že sestiiv- ljen. 4. V seznam letovišč naj se uvr- sti tudi mesto Maribor. 5.. Finančna oblast naj obvesča gostiiničarske ob- vezne zadruge o vseli spremombah, nanašajocih se na gostilničarske kon- cesije, zlasti pa o podelitvi, premestit- vi in odvzemu koncesije. 6. Finančno ruinistrstvo se naproša. da izida pod- rejenim financnim direkcijam navo- dila, da da jo zadrugaan na vpogled iz- pi.sc-k iz finnncnega trosarins'kega re- gistra v svrho pravilne odmere za- družnih doklad. 7. Registri za zganje naj se oclpravijo tudi za gostilne v krajih z nad 2 tisoc prebivalci. 8. Pav- šalne računske takse za gostilne in kavarne naj se ukinejo. Prav tako naj se tudi ukine točilna taksa, ki pove- čuje bremena gostilničarskega stanu, zlasti se glede na to, da je bila zviša- na trosarina od 0.35 mi 1 Din. d Iz učiteljske sluzbe. Imenovarre so za zacasne učiteljice gospodične: Koderman Milena v Trbovljah—Vo- dah, Kocijan Angela v Laškem, Vo- lavšek Deva v Zidanem mostu, Grom Ana v Topolšici. d Rogasko Slatino je po zadnjem »lineniku gostov« obiskalo do 8. av- gusta 4.904 gostov. Med 652 gosti, ki so došli od 1. do 8. avgusta, je le se- dem iz Slovenije. Ostali so najvec Madžari (iz Ogrske) in Srbohrvati. d SotioUlh druiitvo v St. Petru v Savinjski dolini priredi 8. septembra javno telavadbo zd:ruaeno z veliko na- rodno veselico. Bližnja društVa se na- nrošajo, da ta dan ne prirejajo wojih prireditev. Po 19. uri avtobusi po zmerni ceni na razpolago. d Abiturijenti! V prihod'njih dneh vas bo s prej el a Alma mater v, radost- jo, ko postanete cives academici. Po- svetili se bodcte študiju na univerzi. Ali prekmalu boste spoznali, d^i uni- verza ne nudi vsega, kar zahteva živ- ljenje od vas. Kulturna akademska drustva vas bodo seznanila z najraz- lienejšimi problemi in vpra«anji mo- derne dobe. Na čelu vseh naprednih nkad. clrustev je J. A. D. »Triglav«. ,Pod njegovim okriljeni boste raz- pravljali o vseh najaklualnejših vpra- šanjih, ki trkajo na ^'rata naše dobe in zahtevajo primerne resitve. V vseh panogah našega javnega življenja se 'hoceimo udejstvovati z delom in kriti- ko. 0 vseh vprašanjih hočemo reči odkrito in pogumno lx?sedo in pripra- viti hwemo pot bodočnosti. Akadem- ski nminci! J. A. D. »Triglav« v Za- grebu vas vabi pod svoj krov., da po- stanete borci za naprecfeno jugaslovan- sko misel na zagdiebški univerzi wi, ki želite z delom iz-popolniti naše vr- ste. dobrodošli! Informacije o vpisu in študiju na zagrehški univerzi daje tov. Stane Tonejc, Mariibor, Vetrinj- ska 24. TepmometPB za sušilnice; specijalni okenski, tako da se sušenie kontrolira izven sušilnice Dobijo se le v drogeriji Sanitas, OeBje. d Soltwna ooala, razna optika, An- ton. Lecnik, Gelje. d Nekdanji dr. Josip Vosnjakov vi- nogstud v Visolah, kjer je dr. Josip Vošnjak zadnja leta živel in tudi urnrl. je kupil sedaj arhitekt g. Ac- cetto iz Maribora za 150.000 dinarjev. d Sedemstofetnico oblnaja letos mo- sto Kairamik. Ta jubilej nanieravajo me.scani slovesno proslaviti. d1 Civil - Metodova podružnica za Grobelno in okolico priredi v nedeljo, due 8. septembra ob 15. uri ljudsko veselico v restavraciji Kind na Gro- belnem z raznovrstniim sporedom. Ve- selica se vrsi ob vsakem vremenu. (^i- sti dobiček je namenjen revnim šolar- jem. Zveza z vlaki na vse strani, ugod- na. Ob 22. uri avtobus proti Gelju. d Nogonietna tekma med repvezen- tanco Slovenije in nemške Stayerske se vrši v nedeljo v Gradcu. V repre- zentanci so razun znanega vratarja SSK »Maribora« Koren a sami Ljub- ljančani. d Podpore dahnalimkemu zadniž- nistvu. Poljedelsko miinistrstvo je po- delilo raznim zadrugam v Dalmaciji 315.000 Din podpore. d Za kvst je najprimernejse darilo jedilno orodje, katero dobite pri: An- ton Lečniku, Gelje, Glavni trg, urar, zlatar, cptik. d Iz Peirovč. Po dobro uspeli pri- reditvi mladinske igre »Pepelka« so dobrodužni darovalci in darovalko priponnogli. da so bili nuladi diletant- je z bogato zakusko pogo&ceni. Vscm blagim dobrotnikom in dobrotnicam, posebej še gospej Ivanki Knezovi, ki je n a bra la za pogostitev 230 Din v de- narju, mnog'O- peciva in jestvin ter go- spej Armičevi, ki je požrtvovalno stregla mladi'm gastom, bodi s tern iz- rec-ena prisren'a zahvala. d Sad-no- razstavo za Posavje pri- rede v mieščans.ki šoli v Brežicah, Raz- stava bo otvorjena v nedeljo, dne 15. septembra. Razstavljeno bo sadje iz vseh okoliških občin in se bode nudila lepa prilika za nakup. d Pvemovamje goveje žtrine se vrši v Rogatcu 6. septembra ob 10. za po- miursko pasmo in v SLovenjgradcu dne 1. oktobra ob 9. za marijadvorsko pasmo. Več se izve na obcinah. Zakaj se ne vrši premovanje tudi kje v celj- ski kotlini? di Slav en ski je pozabil. 28-letni pe- kovski pomwnik. Miroslav Bind, pri- stojen v Škofjo vas, je pobegnil od 40. pešpdlka, Itjer bi ijmel odislužiti svoj, kadirski rok. Zlatekel se je v Av- atrijo, kjer je docela pozabil slovenski — a to ga ni rešilo. Graška deželna vlada ga je vseeno kot nadležnega tujca izgnala. Bind si ni vedel dru- gace pomagati in jo je malmil v Ju- goslaviijo nazaj. V Mariboru so ga takoj zvohali in prijeli kot dezerterja. povrh tega pa ima še s sodiščem ra- čun radi posilstva. Binda, ki je se vedno trdil, da je slovenski pozabil, so i'zroeili najprej sodiišcu. d Brusnlce, prav lepe, bo imela tudi letos tvrdka Anton Fazarinc. Prednaročila se že sedaj sprejemajo. d Žlka je tekoči kruh. Pozorno pre- čitajte navodilo, ki je pridejano vsa- kemu zavitku Žike, in prepričali se boste, kako velik uspeh je mogoče doseči z majhnimi stroški. 421 d Težka železniška nesreča. Pri po- strijj Schvvarzach v Av,striji je zavozil brzovlak Praga—Trst na odprü progi v osebni vlak. Učinek je bil strašen: 5 oseb je mrtvih, 7 težko, 0 pa lahtko ranjenih... Prompt je bil za iittkaj časa ukinjen. Vzrok nesreče je bil to, da so je osebni vlak vrohitro od'pravilo s postaje. d Vpisovanje učencev v jptujsko pie-, iarsko solo. V pletarsko solo v Ptuju se sprejemajo za solsko lvrženi učni dobi sprejmejo odipustnico, ki velja v smi- slu zakonitih dolocb kot pomoenisko spričevalo. Vpisovanje se vrši do vkljucno 30. avgusta 1929. Vpis se lahiko izvrši tudi pismeno, vendar je v te-tn slučajiu potrobno- pri mJadolei- nih dovoljenjc starišev. Redni in iz- redni učenci in ucenke se bodo mo- rali saiirti vadrževati. Pouk pricne 2. septe.mibra ob osmih zjutraj, Učenci in iičenke, ki bodo sprejeti, sprejmej'o o sprejemu pismeno obvestilo. Velika moda so spomladtinski in letni plašCi, posebno Cc so finl in krasno izdclanl. Prcdnn si letos naba- vitc plašč, pod nobenim pogojem nc opuslitc si preje oglcdati veliko zalogo ištih v veletrgovini R. STERMECKI, Celje. CcncplašCcvso: modno križast258Dln,inodcrno jtioliran :55O, kasha 410. kasha s svilo podložen 585, kovcrkot 600, kasha riunajski niodeli 840 in UlLi Din. Razen tega so na zalogi krasni modeli od bluz, kostu- mov, kril In otroških oblckc. Oglejte si iz- ložbc in ogroinno zn- logo. Nakupneprisiljcn. Štev 07 • NOVA D 0 B Ä« Stran 3. d/ Iz učiteljske sluzbe. Upokojena je gdč. Matilda Lekerjeva, učiteljica v St. Vidu pri Gralpinem. d Gozdna restavracija. Vsako so- boto, nedeljo in praznik zvečer kon- cert. Dobra haloška in Liutomerska vina, mrzla jedila, kakor tudi vsak dan sveže pivo v sodökih. 458 d Lepu podpora. Ziveza agrarnih zajednic v Sloveniji je dobila od kmo- tijskega ministrstva 200.000 dinarjev podporc. (Agrarne zajednice so kre- ditno zadruge onih diomačih posost- nikov ali pa tudi kolonistov, ki jiin je po agrarncitu zakonu dodeljena vele- posestniška zemlja.) Počrnenje vina. Kako se počrnenje pojavlja? — Ka- kor porjavenje, tako se tudi ta vinska napaka pri nas prav pogosto pojav- lja, ali sania za.se, ali v zviozi z drugimi vinskimi napakami in boleznimi, n. pr. pri kanu, zavrelici itd. Vino na zraku, torej v čaši ali pa po rednem pretakanju v sodu, pa tudi prej v na- četem, nezapolnjevanem sodu, pod go- tovimi pogoji bolj ali manj potommi. Prvotno je tako vino niodrikastočrno, poznc-je včasi še bolj poerni, kakor da bi mu bili prilili črnila, in je često greničastega okusa. Plehka, tedaj1 ma- lokisla, in trpka all zagatna bela, na- vadno se bolj pa čnia vina kaj labko počrne. Slične pojave opažamio i v izvenkletarskih) slueajih: Mineralna ali kisla voda, slatina, vsebujoča že- lezove spojine in primesana plehkeinu vinu, povzroči takoj počrnenje, pa tu- di v bolj kislein vinu, ako mu take sla- tine nekaj več prilijenno. Ce pa pocr- noleniu vin.u dolijemio prav kislega vi- na, počrnonje včasi kar izgine in pi- jača dobi spet svojo naravno barvo. — Prereži jabolko ali luruško z na- vadnini, želoznim, ali celo nečednini, zarjavelim rezijo/m, tedaj opaziš na secni ploskvi krlilja modrikastočrne lise, tem prej in tem boij vidne, čim bolj trpek je sad, eim več öreslovine aM tanina vsebuje, kakor n. pr. kaka moštnica ali tepka. Kaj povzroča poernenje? — Iavest- ne spojine železa in čreslovine ali ta- nina tvorijo ob navzočnosti zraka — kisika — crnilo, prej in več v pleh- kem in zagatnem ko v kislern in glad- kern vinu. — V vsakem pristnem vinu je že od nara.ve liejkaj Meza, to da prav malo, da tu prav za prav ne pri- hiaja toliko v poštev. Pač pa pride v vino lahiko več železa shicaj.no od zu- naj, vecinoma po naši krivdi Znane rdeče in rjavkaste vimogradske zemlje vsebujejo precej železovih spojin, ki pridejo v most, odnosno v vino z obla- tenijm, uimiazaiiim. grozdjem iz take gorice. Grozdje, drozga in niiošt ter pozneje vino se navlečejo železa, ako uporabljamo pri obdelavi groadja že- lezno orodje, prese z železnimi krnica- mi in drugiini, z dobrim emajlovkn lakom nekonserviraniini ali oelo zar- javelimi deli prose, ali če železni vi- jaki, morda celo žreblji v sodu itd. ni- so zaliti s parafinomi, da se železo v vinu nekako topi in da polagoma pre- haja vanj. Železna rja se osobito na- glo topi. Creslovine ali tanina pa je razme- l'oma mmogo vec v vsakem prirodnem vinu, kar je odvisno tudi od naeina obdelave grozdja. Znano je, da dobi- mo trpko, fcosmato, zagatno vino, ako pustimo drozgo daljši čas v kadi (nek- d'aj zloglasni »vipavski nacin«!.), ka- kor• pri napravi črnine, ker izvleče most osobito ob vrenju drozge radi al- kahola in visje temperature mnogo čreslovine iz grozdnih pecljev, mekin in peek. Preveč čreslovine pride v vi- no tudi od novihs nezadostno ovinj-e- nih sodov, ali tudi samo od posanieiz- nih novih. dog. Železova spojina, iinenovana žele- .zov oksidul, je v vinu brezbarvna raz- topina in se na zraku, po sprejetju ki- sika, izpremeni v železov oksid, ta pa se spaja s čreslovino v čreslokisli že- lezov oksid (železov tanat), ki se po- javlja kot crnilo in tvori neraztopno črno oborino, a se v bolj kislem vinu spet nekako raztaplja. Kako poornenje preprecujeimio? — Ko vemo, kaj povzroča počrnonje vi- na, nam je jasno, kako to vinsko na- pako uspesno preprecujemo. Železo v vsaki obliki in spojini proč od grozd- ja, nnošta in vina! Pri malokislih grozdniih vrstab in pri malokislih let- nikih skrbimo, da ohiranimo v vinu c'iin vcc naravno kifiline! Torej po pre- «tanku burnega vrenja ne smerno v takiJi «lučajih mešati drož, mlado vino })a pretočimo bolj rano in ga zažvep- lajmo, da na ta način prehitro raz- padanje ki«lim preprecimo. Plehko vi- no niiešajmo z bolj rezkim! Z naglo obdelavo groizidja in s liitrim preša- njem drozge dasežemo bolj mila, glad- ka, nezagatna vina, tedaj vina z manj creslovine, rabiti pa sniemo le pravil- no in temeljito ovinjene sode že za liLOŠt in milado vino, še mnogo bolj pa za starino. Vse železne d'ele pri preši, v sodu in drugi vinski posodii, s kate- rimi pridejo drozga, most in vino lah- ko v dotiko, prevlcčimo s prvovrstnim eiiiailovini lakom, odnosiio s parafi- nom! Za brizganec s slatino ali mi- neralno vodo, tedaj s kislo vodo, vse- bujočo železne spojine — na etikeli najdeš podatke o kernični analizi kisle votle — pa uporabljajrno samo dovolj rezka vina! Kako pocrnenje zdravimo? — Vča- si že zadostuje, ako počrnelo vino zmesamo z bolj kislim vinom — seve nikoli pa ne s cikastim ali octastim — ali ako mu umietno doda,mo največ do 1(K) graiBOv čiste viiiiske kis-line na 1 hi. V to svrho je treba napraviti po- skuse v malern, da se prepricamo o ])rimernosti in ucinkovitosti takega okisanja, ki je po sedaj i)i'i nas še ve- ljavnem staroavstrijskem vinskem za- konu doivoljeno. Drugače pa vino pro- ločiino s temieljitiin prezracenjem v nekoliko zažveplan sod, n. pr. skozi karazpršjlnik, ali čcz Oifito brezovo, me- tlico, ali skozi leseno rešetko; svrha tega je, da vino pokaže svojo »pravo barvo«, da počrni, da je reakcija (uei- nek) popolua. Nato počrnelo vino či- stimo z želatino, 10—15 gramov na 1 hi, pri čemer se crna oborina s či- stilom izloči na dno soda. Približno teden dni pred čisijciijem pa diodaiuo vinu lio potrebi kakih 8 gramov tani- na na 1 hi; če je dotieno vino precej trpko, zagatno, ni treba toliko tanina ali sploh nic, ker ga je morcLa že itak dovolj ali celo preveč v vinu od nara- ve. a vlekli zra- koplov iz tokijskega liangarja, so po- škodovali mo torn o in potniško gondo- lo, vsled Cesar se je odhod zavlekel. S to poskusno vožnjo okoli sveta je zve- zan načrt, da bi »o ustanovila nemsko- HiiLerikanska družba, ki bi izdelala v Friedriclishafenu več zračnih ladij za prevoz potnikov in blaga ia Evrope v Ameriko ter narobe. Železniške nabave. Generalna di- rektija državnih železnic je izdala na- rodbo, glasoin katere se bodo vse že- lezniške dobave osredotočile pri njej v Beogradu ter posamezna železniška raA-nateljstva ne bodo sinela več vršiti d'oJjav tudi za lokalno potrebo. Vpla- čevanje kavcij pa se bode tudi vna- prej lahko vršilo pri državnih blagaj- nah v provinci in bodo lahko ponud- CentrolaiB MAJRIBOR, tig Svobode TELEFON 281. POSTNÄ HRÄNILNICÄ 12.363 Podružnica : CEE.J1K, Cankarjeva ulica St. 11, nasproti pošte prej Južnoštajerska hranilnlca TELEFON 93. POSTNÄ HRÄNILNICÄ 10.727 Sprejme vloge — najugodnejše obrestuje Dovoljuje vsakovrstna posojila — najugodnejši pogoji Za varnost jamči Mariborska oblast s svojo daveno mocjo in premozenjein. niki priložili ponudjbi potrdilo o vpla- (•ani kavciji pri krajevnem denarnem zavoclu. »Deutsch - schwäbischer Kultur- bund«. Somborski veliki župnn je te dni narcčil »Nemsko-švabski kultur- ni zvezi« v N-o.vem sadu, da mora na ebenem zboru, ki ga ima skiicati v najkrajšeni času, sprejeti nova j)ravi- la, ki bi naj zlasti določala izključitev. vsako nemškonacijonalno in koniesi- jonalno politiko, razširjenje zveze na celo diržavo in dolocitev srbohrvatske- ga poslovnega jezika. Kakor se čuje, je vodstvo zveze sklenilo poslati v Beo- grad odiposlanstvo v tej zadevi še pred obenim zborom, ki bi se naj vršil 31. t. m. Stcdnja v državni upravi. Financ- no ministrstvo je naročilo vsem dru- gim ministrstvom1, da se naj 1. 10% že proracunanili izdatkov ne uporabijo, 2. da se prošnje za prekoračonje pro- racuna vobce ne bodo upostevale in «-}. d'a se nobeno prazno uradniško mesto ne zasede več. HttieliarH. Specijalni termomelti za sušilnice, do 80° C in z barvanim živim srebrom, se dobe v DROGERIJI »CENTRAL« F. Vrtovcc, Celjc, Kralja Petra c. Hmelj. POMANJKANJE HMEUSKIH OBI- HALCEV. CENA ZA LETOŠNJ1 PR1- DELEK. K0NGRES. Hmeljarsko društvo v Žalcu jei sprejelo veeätransko pritožbo, da je letos veliko ponianjkanje himeljskih obiralcev, kar so deloina povzročevali hudobni jeziki, ki trobijo po svetu, da je toča ves hmelj v fcJavinjski doiini pololkla, da se bo plačevalo le po 4 K, itd. Vsled tega govo.ričenja nekaterih obiralcev sploh ni bilo, drugi so sq vi-acali. Dogaja se tudi, da se na do- ločeno mesto nanienjeinim obiralcem obljubuje višja niezda, boljsa hi'ana itil. in .se jih skuša pregovoriti, da bi postali nezvesti svojim večletniin delo- dajaiLcem,, kar je v«ega obsojevanja vredno in podlo. Mezda za obiranje li'inelja so je določila povodom zboro- vanja hmeljarjev due 11. t. m. in si- cer: eden in pol dinar ja in trikratna hirana z dvema malcama, eden in tri- cetrt d'inarja in trikratna hrana br^z male in 2 dinarja brez hrane za eden skaf (28 1) obranega himolja. Zniža- nje meadie je posledica krize, v katero je došlo hmeljarstvo vobce. Vsled ne- utemeljenega razpravlj'anja o cenah za letošnji pridelek (7 Din za 1 kg) se je naših hmeljarjev lotila neka zbega- nost. Da se zbegani lumeljarji pami- rijo, izjavlja Hmeljarsko drustvo na podlagi zanesljivih informacij, da se o cenah za lctosnji hmelj sedaj še sploh gofvoriti no more. Ko bodo Nem- ci in Ohi zticeli obirati svoj pridelek in bo njegova liinožina dolocena, j)O- tem se bodo dioločevale cene za naš lumelj. Himeljarji, ne razburjajte se po nepotrobnem! Kongres srednjeevropskih lnneljar- jc-v, ki je imel svoje letosnje posveto- vanje dne 17. t. m. v Friedrichshafnu na Bodienskemi jezeru, ceni lctošnji pridelek pltmueni.tega himelja na 077.500—728.CMX) starih stotov in si- cer: Nemčija 215.500—231500 stotov, Gehoslovaška 209.500—232,000 sto- tov. Jugoslavija 123.CKX)—13O.(KX) sto- tov, Poljska 58.5(X)—68.51X) stotov, Alzacija 70.000—75.000 stotov in Av- strija 1000 stotov. Množina v Vojvo- dini se ceni na 75.000—80.(XX), ona v Sloveniji na 48.000—50.000 stotov. Dainsko in posteljno TlAriln ^ino in ell?gantno izvršuje JJül llUj proti naročiiu M. SRIBAR, Celje, Gosposka ulica 17. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. KINO. Mestni kino Ct&je. Petek 23., sobo- La 24. in nedelja 25. avgusta: »Beg iz pekhi«: Filmiska senzacija prvega re- da. V glavnih ulogah grofica Agnes Esterluizy in Paul Heidemann. Cay- enne, kamor deportirajo Francozi vse zlocince, obsojene na dosmrtno jeco. Film opisuje strahotno življenje ne- srečnežev, od katerih se je enemu ^o- srecilo pobegniti. Opozarjamo na iz- redno lepe naravne posnetke. Ta film ,jo žel povsod velike uspehe. PrecLpro- daja vstopnic v trafiki ge. Kovaceve v Aleksandrovi ulici. P za gospode in dame B| ¦ izgotovljeno in proti ¦ P naročilu, pletenine, IF "¦ nogavice, žepne robce, "• Rpodveze itd. td v jpi B) i z b i r i. ¦¦ 1 Čipke | ¦ Vezenine L n Ročna dela n U Predtiskariia II Nizke cene! Solidna postrežbal A.