Eni pic SL vko, Ljubljana*

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN EN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 262
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Bingo partije
Preteklo soboto je policijski: načelnik v Clevelandu izdal po- ^ velje, da se mora prenehati z: igranjem bingo po vseh gostil- j nah. Kct pravi mestni proseku-tor se je ta nadlega tako razširila, da je postala že pravo raketir-stvo. Raketirji kontrolirajo to igro in vlečejo iz nje bogate svo-, te. Policiji je sedaj naročeno, da; gre v prostore, kjer se igra bingo, aretira lastnika prostorov, si zapiše imena in naslove vseh, ki igrajo bingo ter potem tozadevne dokaze predloži sodniji. Seveda je radi te policijske odredbe nastal velik prepir v mestu. Lastniki velikih prostorov, ki delajo z bingo partijami velike svote denarja, se silno hudujejo, ne pa mali gostilničarji, ki so veseli, da bo enkrat te nadlege konec. Mali gostilničarji nimajo od bingo partij druzega kot nadlego in škodo, toda so prisiljeni vzdrževati bingo partije radi svojih sosednjih gostilničarjev. Zadnjo besedo pri tem bo imela seveda mestna ali pa celo druge sodnije.
30,000 ljudi v Clevelandu zahteva Hev. Coughlina
V Clevelandu so nabrali sko-ro 30,000 podpisov na prošnji, katero bodo poslali papežu Piju v Rim, da zopet dovoli Rev. Charles Coughlinu radio govore. Podpisi so se začeli pobirati pred • 12. dnevi po vodstvu National Union for Social Justice. Zadnji dan za podpise je do 19. novembra in dotedaj se pričakuje, da bo nabranih najmanj 100,000 podpisov. Načelnik gibanja za narodno unijo za,družabno pravico, kar se tiče držav Ohio, Illinois, Indiana in Michigan, je Frank Baertsch iz Toledo, Ohio, ki je kupil tednik Rev. Coughlina in se je izjavil, da ko pride Rev. Coughlin zopet na površje, dobi tudi svoj tednik vrnjen.
--o---
Zastonj voda Na Common Pleas sodniji se vrši te dni obravnava, ali naj cerkve, šole in dobrodelni zavodi dobivajo vodo še zana-prej zastonj ali naj jo plačujejo. Računa se, da omenjeni zavodi dobivajo letno $400,000 vrednosti vode zastonj. Gotova skupina davkoplačevalcev je proti temu in zahteva, da sod-nija prisili omenjene, da plačujejo za vodo. Na obeh straneh so najbolj spretni odvetniki, ki vodijo borbo.
Davek na gasolin Letos bo dobila država Ohio več davka na gasolin kot še kdaj prej, odkar je bil ta davek vpeljan. Do 1. novembra je davek na gasolin znašal že $3,000,000 več kot ob istem času lanskega leta. Nič manj kot $41,000,000 so plačali lastniki avtomobilov za gasolin v državi Ohio do 1. novembra. Od prodajnega davka je dobila država Ohio do 1. novembra $41,218,923.00.
Točno obvestilo Komaj 23 let stari Arthur Stockwell, ki prihaja iz Michi-gana in je po poklicu pomorščak, je včeraj poklical svojo ženo po telefonu in ji povedal, da bo izvršil samomor. Več ur pozneje so našli njegovo truplo na Riverbed Road. Mladi mož je skočil z visokega Superior High Level mosta v smrt. V Cleveland je dospela njegova žena iz Detroita, ki policiji ne more povedati j vzroka, zakaj je šel mladi mož v! emrt.	I
Nemška policija je zaplenila v Gdanjskesu židovske banke in vrgla trgovce v ježo
Gdanjsko, 6. novembra. Poli-j cija v tem mestu je zaplenila j včeraj vloge bogatih židovskih i trgovcev v tem mestu. Policija j je dobila najmanj $500,000 v j ameriški veljavi. Policija je izjavila, da je bil denar zaplenjen, da se prepreči Židom, da ne eks-portirajo svojega premoženja v druge države.
Dva bogata trgovca sta bila aretirana, po imenu Gluwicz in Mazur. Slednji je državljan poljske republike. Poleg teh je policija aretirala več trgovcev na glavni ulici mesta Gdanjske.
Aretirali so nadalje ravnatelja in dva blagajnika židovske ban-
ke. Banki so prepovedali v nadalje vsako poslovanje s tuje-zemskimi vrednotami.
Pred enim tednom so se v Gdanjskem pripetili večji nemiri, nakar so začeli židovski trgovci likvidirati svoje premoženje. Svoje posle so nameravali nadaljevati v drugih pristaniških mestih Baltika.
Varšava, 6. novembra. Naznanilo nemškega nacijskega voditelja v Gdanjskem, da bo kljukasti križ kmalu plapolal na zastavah v Gdanjskem, ni izzvalo nobenega protesta pri poljski vladi. Poljska republika ostane mirna, dokler Nemci ne posežejo na poljski teritorij.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naših naselbinah
Po dolgi bolezni je v Moon Runu, Pa., umrl rojak Blaž Bogota.], star 51 let in rojen v Ose-lici pri Poljanah nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival 36 let in zapušča tu ženo, dva sinova in eno hčer, v starem kraju pa brata in sestro.
V	Ashland, Wis., je pred nekaj dnevi umrl rojak Ivan Trtanj, 3tar 58 let in doma od Jezerane na Hrvatskem. V Ameriki se je nahajal 25 let. Zapušča tu ženo in hčer, v starem kraju pa brata in sestro.
V	Ely, Minn., je umrla Mrs. George Bozich, rojena v Krštini pri Črnomlju. Bila je stara na-seljenka.
Iz Californije poroča rojak J. R. Simonich, ki je tam naseljen že zadnjih 45 let, da je letošnji pridelek nenavadno obilen. Radi obilice je tudi cena precej nizka in se n. pr. prodaja tona grozdja cd $15.00 do $20.00.
V	Vancouver, B. C., ,se je poročil Jože Kastelec z Miss Tončko Sedlar, ženin je uslužben pri Canadian Pacific Railway, nevesta je pa pravkar prispela iz starega kraja in je hči pokojnega gostilničarja Antona Sedlarja iz Novega mesta.
Rojak Joe Barich, katerega posestvo je pogorelo v Beansville, Ontario, se zahvaljuje rojakom, ki so nabrali med seboj $210.00 prostovoljnih prispevkov za prvo pomoč rojaku.
V	Worcester, N. Y., je praznoval poznani rojak Frank Ker-žmanc 50-letnico. Rojaki so mu ob tej priliki pripravili lep družinski večer.
Iz Chicaga se poroča: Chica-ška okrajna veleporota je spremenila svojo prvotno razsodbo glede dr. Edmundsa in njegove tajnice Marije Trampušove, katere je pretekli teden oprostila, potem ko sta bila oba obtožena odpravljanja plodu pri neki deklici, ki je na posledicah umrla. Sedaj sta bila pa oba zopet aretirana in obtožena uboja. Porota je pojasnila, da je prvič glasovala za oprostitev dvojice iz razloga, ker še ni imela v rokah postavne forme izpovedi umirajoče deklice.
V	New Yorku se je poročila Marta Hude, hčerka Ignacija
S Iludeta, urednika pri Glas Naroda. ženin je Mr. William Adam-' son.
V	Sygan, Pa., se je pri delu v j premogovniku smrtno ponesrečil i rojak Frank Likar, star 45 let in idoma iz Hotavelj v Poljanski do-1 lini nad škofjo Loko. V Ameri-
ki je bil 27 let. Tu zapušča ženo in dva sinova.
J ugoslovanski poslanik v Washingtcnu dr. Konstantin Fo-tič je pred kratkim podpisal v New Yorku pogodbo z World's Fair Hall of Nations in sicer za 10,000 kvadratnih čevljev prostora. Na tem prostoru bo Jugoslavija za časa velike svetovne razstave v New Yorku razstavljala svoje najnovejše izume in pokazala.svojo napredujočo silo. ---o-
Na kitajski fronti
Peiping, 6. novembra. Japonska armada je zasedla glavno mesto Taianfu province Sanši. Tako je tudi ta skoro najbogatejša kitajska provinca prišla Japoncem v roke. Ogromne za-'oge vojnega materiala so pri tem Japoncem prišle v roke. Kitajska armada je v neredu pobegnila.
Bruselj, 6. novembra. Kitajski zastopniki na mednarodni konferenci v tem mestu so izjavili, da je bilo poročilo iz Nemčije, glasom katerega je Hitler pripravljen posredovati med Kitajsko in Japonsko, poslano v javnost le, da Hitler ovira delo konference v Bruslju. Kot se je izjavil kitajski poslanik v Bruslju, odklanja kitajska vlada posredovanje od strani Nemcev. -o-
Sweeney zopet napada
Včeraj se je oglasil kongres-man Martin Sweeney, ki je imel govor pred Kiwanis klubom. Političen položaj v Clevelandu je popolnoma prezrl. Govoril je pa o položaju v kongresu, rekoč, da sedanja administracija "natla-či" posamezne kongresne odseke s svojimi pristaši, in da kongres-man kot je on, ne more dosti narediti in da radi tega zaostaja važno delo v kongresu!
Preklicane licence
Državna komisija za kontrolo opojne pijače je včeraj preklicala štiri permite gostilničarjem. Eni so zgubili licenco, ker so imeli prostore odprte do 5. ure zjutraj, pri nekaterih drugih so pa dobili munšajn, katerega so prodajali. 16 osebam je bil permit le začasno vzet.
Izplača se biti patriot
Herbert Wiliam.% 917 E. Uoth St. je bil prijet ker je prehitro vozil z avtomobilom. Sodnik Kovachy mu je naštel 30 dni zapora. Pri tem je Williams pocjledal na ameriško zastavo, ki je visela vsa zaprašena nad sodnikovim stolom. "Gospod vodnik," je rekel Wiliams, "jaz sem dober ameriški patriot in sram me je, ker visi tako umazana, ameriška zastava v tej dvorani. Moja žena je dobra perica. Dajte m,i zastavo, da jo operemo doma!" Sodnik Kovachy je pritrdil pozivu, izročil zastavo Wililamsu in mu poleg tega Še odpustil kazen. ---o--
Neredi pri mestni administraciji v izplačilih
Državna pregledovalca knjig Heck in Canfield sta te dni objavila uspeh svoj g preiskave glede poslovanja raznih councilma-nov in glede urada mestnega klerka. Pri tem sta dokazala, da se je iz mestne blagajne tekom zadnjih Par let preveč, oziroma nepostavnim potom izplačalo $115,995, kar bi morali councilmani in mestni klerk povrniti. Councilmani so imeli navado, da so naročali pisalni papir in kuverte, in namesto, da bi to rabili za uradne syrhe, so rabili papir in kuverte ^ privatne svr-he. Najbolj so se pri tem zapravljanju mestnega denarja odlikovali zamorski councilmani, ki dolgujejo mestu nekako $9,000. Nadalje je bilo nepostavno, ker' councilmani šli v New York, da pozdravijo zamorskega rokoborca Louisa, pri čemur so zapravili $608.00 mestnega denarja. Častno spričevalo za naše slovenske councilmane je, da noben naših ljudi ni prizadet, razven Wm. J. Kennick, ki je dobil izplačano svoto $36.00 za eno sejo mestne zbornice, dasi se seje ni udeležil. To mora sedaj vrniti. Couhcilmani smejo dobiti plačano le, ako se seje udeležijo ali pa ako se absolutno opravičijo.
Delavska federacija v Clevelandu bo ohranila politično fronto za prihodnje volitve
Cleveland. — The Cleveland Federation of Labor bo ohranila svojo politično organizacijo, ki se imenuje "The Union for Political Action." Organizacija je bila ustanovljena pred štirimi meseci.
Delavski voditelji študirajo potek in rezultat zadnjih volitev v Clevelandu, gledajo, kje so naredili napake in kako bi se dalo v bodočnosti kaj enakega preprečiti.
Pri zadnjih volitvah so delavci v Clevelandu dosegli sledeče uspehe. Zastopstvo v šolskem odboru so zvišali na pet članov in imajo danes tam večino. Tudi našelnik šolskega odbora je pristaš organiziranega delavstva.
22 councilmanov je bilo izvoljenih izmed 33, katere je pripo-
Napredek Slovencev
Pri zadnjih volitvah 2. novembra je bil v LeRoy Township, ki je farmarska naselbina južno od Painesville, O., izvoljen v mestni odbor naš rojak, stara farmarska korenina, Mr. Matt Hribar. Mestni odbor v LeRoy obstoji iz treh zaupnikov in enega klerka. Eden teh zaupnikov je Mr. Hribar, ki je bil zdaj že drugič izvoljen in sicer za štiri leta. Tam je samo 9 slovenskih volivcev, torej se vidi, kak vpliv ima Mr. Hribar med Amerikanci. Pa še to je vredno zapisati, da je Mr. Hribar edini izvoljeni demokrat, ker imajo republikanci tam veliko večino.
Mr. Matt Hribar je dobro poznan Slovencem in spoštovan pri vseh. V LeRoy se nahaja že 24 let, prej je bil pa 6 let v Madi-sonu, O. Ravno ta mesec praznuje 30 letnico, kar je začel svoje življenje na farmah. Mr. Hribar pravi, da je imel skraja veliko težav, dela in skrbi, toda zadnje čase si je pa precej opomogel. Trdna gorenjska grča je Mr. Hribar in pa razumen in preudaren gospodar. Zadnje čase se veliko peča s sadonosnim drevjem in vrtnicami. Pri njem dobite razno mlado cepljeno drevje po zmerni ceni. Mr. Hribarju čestitamo k njegovi 30-letnici dela na farmah, kar je redka slav-nost za slovenskega farmarja v državi Ohio, želimo mu še mnogo zdravih in srečnih dni na njegovi prijazni .in vzorni farmi. -o-
Novi naročniki
Tekom zadnjih par tednov je pridobil naš dnevnik "Ameriška Domovina" sledeče nove naročnike: Frank Koželj, Frank Pacek in Ana Stroj in, Jugoslavija. Matt Mavko, Madison, Ohio, •John J. Dejak, Omaha, Nebr., Frank Stalik, Massillon, O., John SkvarČa, Pittsburgh, Pa., Jos. Sajovic, John Pičman, Jakob Gustinčič, Louis Debel j ak, Stanley Bohinc, Jennie Sernel, Caroline Landing, Jos. Pugel, John Kenik, Frances Tomažič, Kathe-rine Stucin, Bertha černigoj, Pauline Zorich, Anton Jane, Mrs. Frank Glavar., John Komo-čar, Margaret Hvala, Steve Re-golich, Mary Zupan, Rose Teli-šman, James Ižanc, Louis Burazi, M. Mayer, Frank Petek, John Delost in Wm. Sherer, vsi v Clevelandu. številnim našim novim prijateljem iskrena zahvala! --o-
Državljanska šola
Prvi del pouka v državljanski šoli na 55. cesti in St. Clair Ave. je sedaj zaključen. Zanaprej pa do božiča se vrši izpraševanje in graduiranje iz šole. Novim ni svetovati, da bi se sedaj vpisali v šolo, ker bodo težko sledili. Nov razred za ameriško državljanstvo se začne v četrtek 13. januarja v istih prostorih. Tedaj bodo dobrodošli zopet novi učenci in učenke.
Novorojenec umrl
Mrs. Ana Kathrine, 11830 Triskett Rd. je dobila včeraj opoldne v St. John's bolnini dečka, ki je pa kmalu po porodu umrl. Dekliško ima mlade matere je Prijatelj in prihaja iz Rittman, Ohio. Pogreb novorojenca se vrši danes popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi.
Borba za prvenstvo
Kct poroča časopisje se bo prihodnja rokoborba za prvenstvo vršila med Joe Louisom in Max Schmelingom junija meseca v Chicagu.
ročila zveza za politično akcijo. Vsi sodniki, ki so bili izvoljeni, so poznani kot naklonjeni delavcem.
Delavska federacija tudi trdi, da je s svojim nastopom preprečila, da ni dobil Burton pričakovane večine 70,000 glasov. Burton je zmagal s 30,000 glasovi večine.
Delavci so bili tudi aktivni pri porazu novih davkov, ki bi prinesli mestni vladi letno 11,-000,000 dolarjev nadaljnih davkov.
Unija za politično aktivnost med delavci bo ostala še naprej aktivna in se bo znala za prihodnje mestne volitve bolje pripraviti. Po mnenju voditeljev je bil začetek uspešen.
—o-
Roosevelt bo imel tri radio govore. I
narodom namerava priti v olji sporazum
Washington, 7. novembra. Predsednik Roosevelt je danes doknčal načrte za tri radio govore, ki bodo razširjeni potom radia po vseh Zedinjenih državah. Prvi tak govor bo dne 15. novembra, ko se snide kongres k izrednemu zasedanju.
Dne 17. novembra se poda predsednik na grob prvega predsednika republike, George Wash-ingtona v Mount Vernon, dvajset milj južno od Washingtona. Tam bo govoril opoldne za ameriške farmarje ob priliki 75. obletnice ustanovitve poljedelskega
oddelka vlade Zed. držav.
še prej pa bo govoril 14. novembra, ko se bo obrnil do ameriškega naroda s prošnjo, da z največjo natančnostjo in skrbjo izpolni vpraševalne pole glede brezposelnosti v Zedinjenih državah.
Predsedniku je mnogo na tem, da ga narod razume po vsej Ameriki še prej, predno se kongres snide k izrednemu zasedanju in takoj v prvih dnevih zasedanja, ker le potem bo narod lahko sledil delu kongresa.
Pokojna Lcuise Mandel
V soboto zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminula v Wo-j mans bolnišnici splošno pozna-ina Louise Mandel, rojena Gre-Igorčič, stara 58 let, stanujoča na 15319 Waterloo Rd. Tu zapušča žalujočega soproga Johna in šest otrok: Theodore, Krist, Filip, John Jr., Louise, omožena špe-hek in Angelo, poročeno Kol-, man. Ranjka zapušča tudi sestro (Frances, poročeno Riffel, ki se ! nahaja v Californiji, in več dru-Igih sorodnikov. Pokojna je bila rojena v Vasi Mirna na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Antonijo in druge sorodnike. Tu je bivala 33 let. Bila je članica društva V Boj št. 53 SNPJ in članica podružnice št. 10 SŽZ. Pogreb se vrši v torek iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. ob 8:30 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na pokopališče sv. Pavla. Prizadeti družini naše globoko sožalje. Bodi blagi ženi ohranjen časten spomin.
Igralni stroji
Odkar so županske volitve končane je policija precej zaposlena, da dela pogone na prostore, kjer se nahajajo igralni stroji. Pretekli teden je policija zaplenila 27 takih strojev. Lastniki prostorov bodo najbrž imeli še sitnosti s državno komisijo za prodajo opojne pijače.
Davek za relif
Governer Davey se je izjavil te dni, da je pri volji priporočiti državni postavodaji načrt, da zadostuje pri glasovanju za nov davek, ki se uporabi za podporo siromakov, da glasuje za tak davek navadna večina ne pa 65 odstotkov oddanih glasov kot je sedaj v veljavi.
Zaslužena kazen
Te dni je bil na Common Pleas sodniji obsojen Wm. Reschke, 49 let star, 7801 Goodman Ave. v dosmrtni zapor, ker je posilil neko 7 let staro dekletce na Calvary pokopališču, Reschke je poročen in ima sam otroke.
Peter Witt
Poznani radikalni demokrat v Clevelandu, bivši councilman in komisar za cestno železnico, Peter Witt, je izjavil, da bi prevzel predsedništvo elevelandske družbe cestne železnice, toda pod pogojem, da dobi kompanija naj-prvo direktorje, ki se v resnici zanimajo za izboljšanje položaja in gledajo za interese onih, ki rabijo ulično železnico in ki ne gledajo samo na interese svojih žepov.
Policija pred sodnijo
Danes so začeli nadaljevati s preiskavo in tožbo napram višjim policijskim uradnikom v Clevelandu, ki so bili obtoženi, da so tekom prohibicije izsiljevali denar. Pet teh uradnikov pride še na vrsto. Prvi bo bivši poročnik Thomas J. Brady. Trije bivši policisti so bili že obsojeni, toda so apelirali na višjo sodnijo.
Kako gospodarijo
Državni pregledovalci knjig so dognali, da je mestna uprava plačala kontraktorju De Santis za neko delo, ki ga kon-traktor sploh ni naredil. Kon-traktor DeSantis je dobil za to $1226, in mestna vlada bo primorana iztožiti to svoto potom družbe, ki je položila bond za kontraktorja.
Nova metla	;
Pravkar izvoljeni župan v Eu-j clidu, Kenneth Sims, je izjavil, da bo skušal takoj ob nastopu svojega urada ..znižati mestne stroške. Proračun mesta Euclid znaša za prihodnje leto $387,-GC'0. Deset odstotkov od te svote se lahko prihrani, je rekel j Sims. Odpuščenih bo več raznih ! uradnikov. Charles Fox, policijski načelnik mesta Euclida, rodom Hrvat, desna roka bivšega župana Elya, ne more biti odpuščen iz službe, ker je pod protek-cijo'civilne službe. Natančneje načrte za bodočo upravo Euclida bo podal Mr. Sims po novem letu, ko nastopi županski urad.
Za spremembo ur
Državni senator Wm. Zoul se je včeraj izjavil, da bo začel delovati da se spremeni postava glede zapiranja nočnih klubov. Ti klubi imajo sedaj dovoljenje, da imajo svoje prostore odprte do 2:30 zjutraj. Trdijo, da je to vse prezgodaj za zapiranje nočnih klubov. Delovali bodo za novo postavo, ki naj dovoljuje, da so nočni klubi odprti do 5:30 zjutraj, ko sicer pošteni ljudje že vstanejo in gredo na dnevno delo.
Slepar
Policija je prijela nekega Julija Smied, ki je hodil okoli gostilničarjev, ki nimajo licence za predajo žganja. Obljuboval je, da jim on lahko preskrbi tako dovoljenje, ako mu plačajo gotovo svoto. Na ta način je oslepa-ril več gostilničarjev za en tisoč dolarjev.
Nov grob
Danes zjutraj je preminula v St. Luke's bolnišnici Mrs. Mary Malnar, 19108 Keewanee Ave. Pogreb bo imel August F. Sve-tek. Podrobnosti jutri.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
mSHICAN BOME
SLOVENIAN DAILY NEW8PAPSH
Cleveland, Ohio
U7 Si Clalr AveiiU«
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
•* Ameriko in Kanado, na letu «5.50. Za Cleveland, po poJtl, celo leto »7.00. m AxnerlJco In Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po požtl, pol leta 13.50. Za Cleveland, po raznaSalclti: celo leto, 45.60; pol leta. 83.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, (S.S0 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. KB. and Canad*, $3 00 for 8 month*; Cleveland, toy mail, #3.60 for fl month«.
Cleveland and Euclid, by carrier«, $6.50 per year. »3.00 for fl months, 'uropean .subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEYEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 15th, 1809, at the Post Office at Jleveland, Ohio, under the Act of March »d, 18?t.

No. 262, Moil., Nov. 8, 1937
"Mi priporočamo Burtona"
BESEDA IZ NAHODA
Moja vrnitev
Dr. Franc Trdan 1. Slovo od Clevelanda
"Ne zveni mi, ne zveni ..." Tja do New Yorka so spremljali ti ubrani glasovi moja ušesa, na morju so prevpili brnenje ladijskih strojev in šumenje valov— in danes se v moji duši oglašajo z isto nežnostjo, kakor so dne 26. avgusta pred newburskim župniščem odmevali v tiho noč. Ali je morebiti Mr. Zorman, ki je tako mojstrsko izvežbal svoj pevski zbor, podzavestno slutil, da je tedaj zadel eno najbolj občutljivih strun mojega srca? Ta mila popevka mi je namreč že od mladih nog posebno ljuba in draga. Ko sem bil študent, sem jo ob poletnih večerih neštetokrat polglasno prepeval na domačem vrtu pod jablano. Ko se je nekoč poslavljal naš gospod kaplan, so me povabili za baritonista, in ko sem na visoki šoli na Dunaju, utrujen od študija, sedel v naslonjač, sem segel po kitari in zabrenkal: "Ne zveni mi, ne zveni ..." Če bi ne bil tisti večer v Newburgu tako kratek, bi bil še in še poslušal. Teh misli so bili tudi vsi navzoči in teh ni bilo malo! Tako prisrčno domače se mi je tedaj zdelo. Še vedno mi udarja na uho pritajeno ihtenje Hoče-varjeve Vikice: "Father, ostanite še pri nas!" Še vedno se mi zdi, da me prijemlje za suk-nič Lekanov Tonček: "Father, ne hodite še proč!" In ko sem se s težavo izkopal iz teh mladih vrst, mi zastavi pot Zidani-čeva Doroteja: "Father, ne zabite nas!" Zidaničeva Lojzika pa mi je stisnila v roko preprost papirček, ki pa mi je med spomini na Amerikp še danes prav tako drag: "Dear Father! Please remember me in Your masses!"
Dasi sem že po imenu trd, me je ob teh nepozabljivih prizorih vendarle za hip premagalo srce: spomini na toliko krasnih trenotkov, ki mi jih je prineslo zlasti bivanje med Newburzani in Ribničani, mi je skrivaj utrnil solzo.
"Z Bogom! Ne zabim vas nikdar, nikdar!"
In potem sem se skozi novo nastalo gnečo preril v župnišče.
"Zdaj pa nemudoma na delo! Brzec proti New Yorku odhaja točno o polnoči." Tako je odme-! val po hodnikih in sobah zapo-1 vedujoči glas Rev. Julija Slap-; šaka.
S postrežljivim sodelovanjem gg. Baznika, Barage, Če-lesnika in Jagra se je veliki kovčeg, ki je že Kanado videl, polnil z bliskovito naglico. Rev. Julij je ponujal zavitke kakor Ribničan suho robo, Rev. Bazilik jih je pa tako nežno in hkrati trdno zlagal, kakor povija in poklada skrbna mati ljubo dete v zibelko. Tja do doma se ni noben premaknil, pretresla ga | ni vožnja ne na morju ne po suhem.
"Doktor, doli!" se iznova ču-je Rev. Julijev glas.
"Kam doli?"
"V pisarno!"
Nemudoma sem stekel po stopnicah nizdol, v zgornjih prostorih pa so medtem lezli v kovčeg—kakor čebele v panj— svinčniki in peresniki, kravate in uhani, svila in Žida. Zato jaz res nisem vedel, kaj vse roma z menoj v stari kraj. Carinar se je v Ljubljani hudomušno nasmehnil, ko sem mu na vprašanje, kaj nesem v kovčegu, prostodušno odgovoril: "Ne vem!" Vendar pa' nisem s tem lako-ničnem odgovorom zakrivil ni-kake laži, povedal sem mu samo golo resnico.
Vstopim v pisarno. Izprva vse utihne, z izrazi brez besed zro vame. Tako je navadno v
Uredniški članek je v vsakem časopisu zrcalo naziranja urednika dotičnega časopisa. Ako urednik kaj priporoča, edaj mora biti tudi z dušo in telesom za dotično stvar, poleg tega, da sam tako dela, kakor priporoča. In tako se je zgodilo, da je "delavski zagQVornik," oziroma zagovornica — elevelandska Enakopravnost" napisala dan pred volitva-j mi: "Mi priporočamo Harold Burtona, republikanca, raz-[ bijalca delavskih štrajkev, katerega so obsodile vse delavske unije — za prihodnjega župana!
Če bi to zapisal kak Italijan, bi se pomilovalno ozrli na ijega in rekli: Gospod, odpusti mu, saj ne ve, kaj govori! Toda da je prišel za razbijalca delavskih štrajkov z mečem v roki v obrambo SLOVENSKI urednik, je to nezaslišan ikandal in sramota. In da je sramota še večja, je to zapisal j redni k, ki niti državljan ni, ki najbrž niti prvega papirja lima, dasi je celih 25 let ali več v Zedinjenih državah. Če so take slape kot je urednik Enakopravnosti volili za Bur-cona, tedaj se prav nič ne čudimo, da je Burton zmagal, ker e politične neznalice in breznačajneži morejo voliti človeka, ki pošlje nad 2,000 štrajkarjev 4,500 vojaških bajonetov n 200 strojnih pušk!
Take politične eskapade so pri "Enakopravnosti" na dnevnem redu. Ko je bil zloglasni Maurice Maschke, republikanski car v Clevelandu, se mu je vdinjal v službo teda-iji urednik Enakopravnosti — Vatro Grill, ki je postal republikanski vardni vodja za deset republikancev, ki jih imamo v 23. vardi. Tedaj je bii predsednik Zedinjenih držav Herbert Hoover — Bog se ga usmili, ker trpimo še danes radi ijega. Toda to ni motilo urednika Enakopravnosti, da je služil Hooverju, katerega lokalni oproda je bil.
Grillu je sledil kot urednik Ivan Jontez, ki ni bil ame-iški državljan. Ko so Jonteza radi nezaslišane proti-verske jonje izgnali iz uredništva Enakopravnosti, so pobrali To-leta Šabca i<n ga imenovali urednikom. Šabec zopet ni ameriški državljan. Tu, vidite to prežalostno sliko politične me-anice, ko skušajo voditi ameriške državljane ali ljudje Hoo-erjevega kalibra ali pa oni, ki niso državljani, dasi so ime-i sijajno priliko tekom dolgih let bivanja v Ameriki, postati iržavljan. Ni čuda torej, da moramo doživeti sramoto, da 3e tak tujezemec požene za velekapitalista, za izkoriščevalca delavcev, za podpornika Tom Girdlerja in drugih mag-. natov in priporoča on, kot nedržavljan, ameriškim državljanom kandidata, ki razbija delavske stavke pod geslom: "vse za red in mir."
Petnajst let je kričala trapasta Enakopravnost in so za njo tulili "Prosveta" in "Proletarec," da smo mi priobčili neki skebski oglas ob priliki štrajka pri New York Central železnici. Ti trapci še danes ne vedo, da so bile tedaj železnice pod vladno kontrolo, in da je bil način, kakor se je tedaj poravnal štrajk, najboljši izmed vseh. O tem dobro vedo de-avci, ki so bili tedaj zaposleni pri New York Central in ki še danes živijo. Le vprašajte vašega dopisnika Mihaela Laha. 3n zna to stvar razložiti, ali pa'obrnite se na Toneta Vehov-;a. Toda kljub temu so robantili 15 let v javnost, da prinašamo skebske oglase, ko smo prinesli poziv, da se delavci /rnejo na delo radi pravic senioritete, kar se je tudi zgodilo!
A kaj naj rečemo sedaj o frapantni nesramnosti ured-lika Enakopravnosti, ki je v uredniškem članku priobčil po-•riv, da naj naši ljudje volijo — Burtona! Burtona, ki je razbijal štrajk za štrajkom, ki je povzročil ne samo, da danes 2,000 unijskih delavcev v Clevelandu strada, pač pa ki je dal napisati te štrajkarje na črno listo pri vseh drugih kompa-nijah, tako da nikjer ne morejo dobiti dela!
Enakopravnost je pozvala ljudi, da volijo za Burtona, lasi je, urednik dobro vedel, da so vse unije proti njemu, to--ej vse organizirano delavstvo! Urednik je dobro vedel, kačo je Burton lansko leto agitiral za Hooverjevega kron-jrinca Landona, največjega delavskega sovražnika. "Mi priporočamo Burtona" je zapisala Enakopravnost v svojo lajvečjo sramoto.
To se pravi: Mi priporočamo, da Burton'pri prihodnjem 'trajku delavcev zopet oboroži svoje policiste s strojnimi )uškami in bajoneti, jih napade in pobija, ter se globoko pri-done Tom Girdlerjem, izkoriščevalcem delavstva, ki imajo )o $300,000 plače na leto, a delavcu niso hoteli dati 5c na iro več! To je mogoče pri Enakopravnosti, kjer ^uredniki liso državljani in so se skregali s pametjo, misleč, da jim bo fom Girdler dal — nagrado. Lahko jo! Toda slovenski de-avec globoko obsoja to propalost!
življenju: ob svidenju ali ob slovesu zastane beseda, zato pa glasneje govorita oko in srce.
Prva prekine molk vedno zadovoljno razpoložena Kocinova gospa, za njo se opogumi Koželjev Alojzij z družino, potem pride do besede Frank Zobec in njegovi, dočim čaka v kotu De-belakova Angela s sinom in njegovo zaročenko. Drugače tako zgovorni, smo bili tisti večer vendar nekam redkobesedni. Suhoparna naročila in običajni pozdravi, to je bilo vse. Ne poje zastonj pesem:
"Jaz jemljem r.lovo,
sam Bog ve, kako ..."
Polagoma se je v zgornjih in spodnjih prostorih polegel šum. Kovčegi, za daljno pot dobro preskrbljeni in celo z jermeni trdo prevezani, so nemo stali ob stenah in potrpežljivo čakali na odhod. V obedniško dvorano so prihajali novi gostje. Najprej je skozi vrata prikorakal gospod Zorman s slovesnim izrazom na obrazu, ožarjenim s prijetnim in prikupi j ivim nasmeškom na ustnicah. Tik za njim je pripeljal Rev. Julij monsig-norja Jerneja Ponikvarja s cigaro v ustih in novo suknjo na plečih. Takoj je bilo videti, da mora biti nocoj nekaj posebnega in da v njegovi dvužbi ne bo dolg čas. Potem je dospela truma mladih duhovskih asistentov z Rev. Jagrom na čelu. šele nazadnje se je na stranskih vratih pojavil g. kanonik J. Oman, s tisto milobo in resnostjo na mladostno svežem licu, ki je lastna samo njemu.
--v
Na mizi se oglasi zvonček, vstanem in začnem:
"Gospodje, dovolite, da prvi primem za b^sgdo in izrečem prav toplo zahvalo predvsem j prečastitemu gospodu kanoni-! ku Omanu. Dneve, ki sem jih preživel pod njegovo gostoljubno streho, bom štel med najlepše svojega življenja. Če o kom, veljajo o njem besede svetega pisma: O quam iucundum ha-bitare fratres in unum — kako prijetno je, če prebivajo v slogi med seboj bratje! V naši družbi ni bila doma samo sloga, našo družbo je neprestano prevevala ubrana harmonija in prisrčna bratska ljubav. Vsak dan j nam je prinesel novega duhovnega in telesnega razvedrila. V njegovi fari sem dan za dnem opazoval in občudoval vzorno urejeno versko življenje, v njegovi hiši pa sem okušal njegovo nesebično ljubezen v tako obilni meri, da mi tega ni mogoče z besedo izraziti. Gospod kanonik, bodi uverjen, da te moje skromne besede niso morebiti le običajne fraze vljudnosti, te moje besede mi prihajajo iz dna srca, narekuje mi jih dolžna hvaležnost. Naš pesnik veli: 'Človek si domišlja mnogo, ko pred sabo zre nalogo, dano prvič od življenja, slednjič pa uvidi, da je dete revno in ubogo.' Tako revno in ubogo dete se zdim v tem svečanem trenotku jaz samemu sebi. Nimam namreč drugega kot zahvalo in zopet zahvalo. Sprejmi jo dobrohotno in je ne zavrzi! Ljubi Bog, ki vse dobro plačuje, pa naj še in še blagoslavlja Tvoje plodonosno življenjsko delo, da boš tudi v bodoče svojim dobrim faranom v duhovno in tvarno oporo, prijateljem v veselje, sebi pa v časni in večni blagor. Živel, gospod kanonik!"
Potem pa je moj čas prišel in odpeljali smo se na centralni kolodvor.
"Baggage, please.!" me prijazno nagovori kolodvorski po-strešček, živo belih oči in črno nabreklih ustnic.
"Seveda, kar vzemi in odne-si!" In črni mož me je razu-
mel, vse je nemudoma izvršil tako, kakor sem želel, četudi sem ga nagovarjal v pristni slovenščini.
Ko je bilo glede prtljage in voznega listka vse potrebno urejeno, se je naša pestrobrojna družba pomaknila na peron. Tu smo se v hipu pomladili. Mr. Zorman je namreč intoniral tisto: "Jaz pa pojdem na Gorenjsko ..." Kakor da je nastopil izvežban pevski zbor, tako so po visokih in črno zakajenih peronskih prostorih odmevali poedini slovenski glasovi: zdaj forte, zdaj piano, zdaj zopet crescendo. Sicer pa to ni bilo nič čudnega, saj je bila sama pevska elita skupaj. Rev. Jager je pel naprej, gg. kanonik in monsignore ter Frank Shuster so pritiskali kontrabas, Mr. Zorman, gdč. Nežika in njeni dve tovarišici pa so jo vsekali počez. Nehote mi je v glavo šinila misel: Ali so ti očrneli j zidovi že kdaj čuli slovenske pesmi mili glas?
Tedaj pa pridrvi vlak, zavore zaškripljejo, v vozove se vsu-jejo potniki. Jaz sem bil zadnji, kar ločiti se nisem mogel. Kako tudi! V duši se je hipoma porajalo nešteto spominov—pa 1 samo lepih : slovesen sprejem | na kolodvoru, prizori pred newburskim župniščem in v Prosvetnem domu, potem Baragov dan in dva ribniška večera, prisrčna domačnost Newburžanov in nebroj drugih, devetdnevni-ca, farno žegnanje in pikniki in Hibbing in Chisholm in Eveleth.
Da, vse to je bilo samo lepo in kdo bi mi mogel tako lepe spomine pozabiti! In zdaj odhajam, zdaj moram proč. Vse je minulo, le hvaležnost in spomini ostanejo.
Vlak je potegnil.
"Z Bogom!"
"Z Bogom! Ne zabim vas!"
(Dalje prihodnjič)
Kaj pravile!
Zajcev France, urednik Proletarca, pravi, da napačno poro-amo o španskem pretepanju. I kakopak! Kaj smo mi krivi, če re tam socialistom slaba? Poročila pa jemljemo iz ameriških ča-opisov, ker nam razmere ne dopuščajo, da bi poslali t.je svojega oročcvalca. Sicer se bo pa tam kmalu obrnilo na bolje, ko jim »ošljete ambulanco, za katero zbirate. Naš predlog, da bi jim osl&l šferit karo, se torej ni upošteval.
Koncert v Barbertonu
Barberton, O. — Minilo je poletje, prišla je jesen in za njo se bo tudi kmalu oglasila mrzla zima. čas beži neverjetno hitro. Zdi se mi, da smo se včeraj zbrali pri rojaku Andrew Bom-bachu in pričeli s pevskimi vajami. Ko smo se za to odločili, nas je bilo po številu pet; učitelj je bil Andrew Bombach, piani-stinja pa njegova hčerka, Alice Bombach.
Nekaj časa nas je bilo samo pet, toda ne dolgo. K zboru so začeli pristopati še drugi. Končno je bilo treba dobiti ime temu zboru. Na priporočilo sedanjega zborovega tajnika za ime "Javornik" je bilo isto takoj odobreno.
In tako še danes obstoja v Barbertonu pevski zbor Javornik, čeprav je minila od ustanovitve lepa doba desetih let. Zato se je pa naš zbor namenil, da bo obhajal desetletnico obstanka 27. novembra, to je na soboto večer ob 6:30 v dvorani samostojnega društva Domovina na 14. cesti. Pri tej proslavi bo sodeloval tudi pevski zbor Cvet iz Newburga, O. Oba zbora nastopita pod vodstvom pevovod-je g. Louis Semeta.
Prav vljudno vabim vse rojake iz Barbertona in bližnjih naselbin, ,da se udeležite te slav-nosti. Vstopnice se prodajajo po 75 centov ter se dobe pri enem ali drugem članu zbora, ali pa pri zborovem tajniku Joe Gabrovšku, 22 — 26th St., Barberton, O. Prosil pa bi, da bi si vstopnice preskrbeli najkasneje do 20. novembra. Ker bo obenem tudi banket, moramo vedeti za koliko udeležencev je treba pripraviti. Skušali bomo postreči vsem kar najboljše in v splošno zadovoljnost občinstva.
Po končanem programu imamo pa tudi preskrbljeno za vse plesaželjne. Godbo preskrbi Joe Lukežič ml. in njegov orkester. Pozdrav in na svidenje.
A. Blazich.
Ženska moda po okusu časa
Pariz je postal v poletnih mesecih Meka za vse svetovne potnike, ki si hodijo ogle-dovat svetovno razstavo. Med vsemi drugimi zanimivostmi je pa tudi del razstave, ki nam kaže zgodovino in razvoj ženske mode v poslednjih sto letih. Pariz je bil od nekdaj in je še diktator ženske mode in njenih zahtev. V tem delu razstave je mogoče videti vse, kar je nekoč očaralo Napoleonove dvorne dame, in kar zahteva tudi dama naših dni. Obiskovalci imajo na razstavi lepo priliko, da vidijo, kako je Pariz narekoval modo takrat, ko je bila doba krinolin in doba prekratkih kril, kako so svoje dni Parižani napravljali svojim damam cele stolpe iz. las in kako danes lepotičijo kratke lase. Pariz je bil takrat, pa je še tudi danes glede mode odličen.
V velikih steklenih omarah so razstavljeni modeli oblek, klobukov in čevljev, s katerimi so se krasile dame pred sto leti. Marsikateri zakonski mož, ki danes gleda, kako razkošne so bile žene pred sto leti in kako so naravnost razmetavale denar za lepotičje in obleke, bo vesel, da živi v današnjem času, ko se je tudi nežni spol de-mokratiziral in ne zahteva od moških toliko žrtev, kot jih .je zahteval tedaj. Obleke tedanjih modernih dam so bile mnogo dražje in so zaradi svojih oblik zahtevale mnogo več blaga in k temu seveda tudi več okraskov. Primer: dama, ki je hotela biti moderna za časa Ludvika Filipa (1830 do 1848), je rabila za obleko najmanj 11 jardov svile, ne da bi pri tem računali še brezštevi-lo okrar/kov, ki jih je morala imeti taka obleka. Treba je bilo najrazličnejših trakov, čipk, ročnega vezenja, obeskov in še sto drugih stvari. Vsaka taka obleka je morala imeti seveda tudi dragocen šal iz kašmirja ali pa iz kitajskih vezenin. S tem šalom je morala biti ograjena moderna dama tedanjega časa, ko se je vozila s kočijo na izprehod ali pa ko je sedela pri čaši čaja na odprti kavarniški terasi. Poleg vsega tega pa je seveda tedanja dama morala imeti sončnik, muf in pahljačo. Vse te modne predmete uporablja tudi današnja dama, vendar tako dragocenih, kot jih je tedaj, prav gotovo ne. Sončnik tedanjega časa je bil nasajen \\h izredno dolgi okrašeni palici, širok je bil pa komaj tako; kot je današnji florentinski slamnik. En tak primer, ki danes vkljub vsej svoji razkošno-sti učinkuje naravnost smešne, je sončnik, napravljen iz pla-vega tafeta in pokrit z velikim nojevim perjem, kljuka tega sončnika je napravljena iz koral, njen vrh pa je pozlačen. Koliko je moral veljati tak sončnik, si lahko predstavljamo. Poleg tega pa moramo še pomisliti, da se tedanja razkošna ženska ni zadovoljila samo z enim takim sončnikom, temveč jih je, morala imeti več; vsaka obleka je namreč zahtevala drug sončnik. Teh vrst sončnikov je razstavljenih ogromno število v najrazličnejših barvah in z najrazličnejšimi okraski, ki so al^ iz slonove kosti, iz koral, želvovine ali pa iz srebra. Sončniki so bili namenjeni samo mlajšim damam. Starejše dame so pa v onih dneh uporabljale palice, ki so bile prav tako dragocene in skrbno napravljene kot sončniki. Tudi palice so po veliki večini napravljeni iz slonovine ali iz finejšega lesa z zlatimi ali srebrnimi kljukami.
Velikega pomena sta bili pri tedanji ženski toaleti tudi muf
in pahljača. Muf so gospe in gospodične nosile skoraj celo leto. Razlika je bila le v tem, da so nosile po zimi krznene, po leti pa napravljene iz težke svile. Tudi velikosti teh mufov so najrazličnejše. Nekateri so tako majhni kot rokavica, drugi pa zopet veliki kot blazina. Vsi so pa tako dragoceni, da jih danes ni več takšnih.
Še zanimivejše so pa pahljače, s katerimi so se tedaj ženske hladile pri letnih obiskih. Bile so izredno dragocene. Gornji del take pahljače je bil napravljen iz finega usnja in okrašen z lepimi slikami.
Kar pa najbolj preseneča današnje gledalce pariške svetovne razstave, je nakit, s katerim so se milostljive in dra-žestne krasile v tedanjih časih. Razkošni diademi, ogromne broške, krasni prstani in čudovite ovratnice dokazujejo, da so bile tedaj socialne razlike med bogatimi in revnimi še mnogo večje kot so danes. Vse to nakit je je prepleteno z dragim kamenjem, srebrom in zlatom, in je vse ročno delo. — Skratka moramo reči, da danes zlepa ne naletimo na toliko dragocenosti kot jih je bilo ta-daj.
Ne smemo pa pri vsem tem pozabiti na klobuke. Najzanimivejše klobuke, ki se danes zde naravnost smešni, so nosile dame v Napoleonovem ča-su. Tedanji klobuki so imeli obliko zelo visokega cilindra, krajci so bili pa zelo široki. Za okrasje so pa tedanji modni diktatorji naložili na klobuke vse vrste trakov, perja in cvetja. Na nekaterih modelih je celo grmičje različnega cvetja, ki je s svojo težo moral prav gotovo biti za damo, ki ga je nosila, prava muka.
Kakor kažeta zgodovina in sedanjost, je ženska hotela biti vedno po svoje lepa ali vsaj zanimiva in takšna hoče biti tudi danes. Najbrž tudi bo vedno tako. O okusu pa . . .
"GIVE ONCE FOR 100
NEEDS"
mjarnefe al' pa m
Večni kandidat, ki je bil pri zadnjih volitvah zopet pogorel, je delal po volitvah sam s seboj obračun kampanje. In rezultat je pokazal sledeče:
Izgubil sem 1,349 ur spanja, premišljujoč o kampanji. Ker sem študiran človek, tudi spim ne poceni. Torej je bilo izgubljeno spanje vredno med brati $1,349.00. Iz svojega dal za pivo in cigare, znese $2.45. Prehodil sem v kampanji 4,067 milj, kar znese za raztrgane čevlje oziroma podplate, recimo $45.00. Segel sem v roke 9,456 osebam, kar ne bi nikdar več napravil niti za dolar od roke. Povedal sem 10,999 laži, za kar pa nič ne računam, ker sem odvetnik po poklicu. Udeležil sem se 87 sestankov in sej, pO $1.00 vsaka. Trikrat sem bil ogrizen od psov, kar znese $8.00 za raztrgane hlače. Potisnil sem na 6,879 kljuk, po 25 centov vsak pritisk, ker *§m si precej kožo obrabil. Tiskovina me stane $179.85, kar pa ne štejem, ker je še nisem plačal, m je najbrže tudi ne bom.
Pa to bi se še vse prebolelo, če bi človek zmagal. Tako pa. joj in prejoj!
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po lamikm Uvtrmlfc« K. Kay*
"Ne! Prav kakor ti smo tudi ■. mi lahko opazili požar iz mesta in pohiteli na hrib. Ampak dobro premisli! Ah smo res bili Pred teboj tukaj?"
"Seveda ste bili! Ko sem pri-hitel na jaso, ste bili tamle na drugi strani in tistile tvoj spremljevalec je stopil k meni."
"Mislim, da si bil ti pred nami tukaj!"
"Ni mogoče!"
"O pač! Srečali smo te spodaj v gozdu, ko si prišel od razvalin Po hribu navzdol."
"Zelo se motiš!"
"Ne. Spoznal sem te."
"Gospod, res se motiš! Naj ti Povem, kako je bilo! Doma sem bil, spal sem. Krik na ulici me je zbudil. Vstal sem, stopil k vratom pa zagledal ogenj na hribu. Pohitel sem na breg, kajti kot kodža baša moram biti Prisoten pri taki nesreči."
"Ali si kot kodža baša tudi dolžen posvariti zločince, ki so Ušli?"
"Ne razumem te."
"Ne laži!"
"Ne lažem!"
"Koj ti bom dokazal, da si lagal! Kje so tisti štirje ujetniki, ki sem ti jih sinoči izročil?"
"V ječi seveda."
"So dobro zastraženi?"
"Zelo dobro! Dvakrat so zastraženi. Ena straža stoji pred ječo, druga pa pred hišo."
"Koga si postavil za stražo ? "
"Svoja hlapca."
"Koliko hlapcev imaš?"
"Dva."
"In oba stražita?"
"Seveda."
"Kaj pa tale počenja tu gori?"
Tisti namreč, ki se je prej potegnil za kodža bašo, tisti je stal čisto blizu nas. Spoznal sem v njem hlapca, ki je stražil ujetnike, ko sem jih obiskal.
Zgrabil sem ga za suknjič in Potegnil pred kodža bašo.
Policijski predstojnik Stružnice se je naredil jeznega.
"Kaj pa postopaš tod?" ga je nahrul. "Glej, da se mi pobe-Vea! Nemudoma se vrni domov na svoje mesto!"
Nasmejal sem se.
"Le pusti ga! Nima več kaj stražiti. Ujetniki so ušli."
Sila prestrašenega se je naredil.	- *'
"Ušli?"
"Ne delaj se nedolžnega! Sam bolje veš, da so ušli, ko jaz! Sam si jih izpustil in Muebarek te je za to uslugo plačal."
Tako je osupnil, da je hkrati obe roki dvignil, jih sklenil nad glavo in kričal:
"Kaj praviš? Česa me dol-žiš? Kdo si, da se drzneš dol-žiti kodža bašo takega zločina? Plačati da bi se naj bil dal? Izpustil da sem ujetnike? Dal te bom zapreti m postopal bom zoper tebe z vso strogostjo naše Postave. Ne ne! Pusti me!" se 3e prekinil.
Halef ga je namreč prijel za ^oko in zamahnil z bičem nad njim. Zagrozil mu je:
"Ali ti naj ustrojim še druge
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vaako je ftovo dekorirano in v najboljšem stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej
887 Ansel Road, 4 sobe,
spodaj 548 E. 123 St., 8 sob
3g39 St. Clair Ave., štiri sobe 2£orej, štiri sobe spodaj.
Vprašajte pri Tite North American Mortgage Loan Co. 0131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
kraje tvojega častitljivega telesa? Se še vedno nisi naučil, kako moraš z nami govoriti? Le eno samo besedo še zini, ki žali moje uho, pa bodo padali udarci biča na tebe kakor toča, ki po-bije vsako bilko na polju,!"
Ljudje so utegnili le verjeti kodža baševim hinavskim besedam. Zato sem se obrnil k njim in jim pripovedoval, kar mi je pravila Nebatja. Njenega imena seveda nisem imenoval. Pripovedoval sem tudi, da sem srečal kodža bašo v gozdu, da sem ga prijel, da pa mi je ušel in posvaril ubegle tatove.
Ko sem končal, je stopil eden iz množice k meni in vprašal:
"Effendi, ali smem govoriti ? "
Spoznal sem ga. Bil je eden prisednikov sodišča.
"Govori!"
"Effendi, čudim se temu, kar si povedal! Veliko dobroto si nam storil, hvaležni smo ti, kajti razkrinkal si največjega zločinca, ki smo ga kedaj videli, tistega Muebareka. Ako so tatovi z Muebarekom res ušli, kakor praviš, in ako jim je kdo k begu pomagal, bo treba tistega človeka najstrožje kaznovati. Videl sem te danes in tudi slišal, pa mislim, da ničesar ne rečeš, česar si nisi prej dobro premislil. Ako torej dolžiš kodža bašo, da je pomagal ujetnikom k begu, imaš za to gotovo tudi svoje tehtne razloge. Ker pa opravljam službo muftija—javnega tožitelja—moram nadomestiti kodža bašo, ako se pokaže, da je nevreden svoje službe. Obrniti se boš torej moral na mene."
Zdelo se je, da mož pošteno misli, čeprav ni ravno preveč odločno nastopal. Brez pomisleka sem mu odgovoril
"Veseli me, da sem našel človeka, ki se briga za varnost in za pravico svojih someščanov. Upam, da boš sodil brez strahu in brez ozira na osebnosti."
"Storil bom tako. Toda dokazati mi moraš, da je res, česar dolžiš kodža bašo!"
"Seveda bom."
"Povej mi torej, odkod veš, da je bil kodža baša pred teboj v razvalinah z ujetniki, da jih je izpustil iz ječe in se dal plačati za uslugo!"
"Ne, tega ti ne bom povedal!"
"Zakaj ne?"
"Ker ne maram izdati in oškodovati osebe, ki ga je videla v družbi tatov."
"Nič se ji ne bo zgodilo!"
"Dovoli, da dvomim.! Pošten človek si, ampak niso vsi taki, kakor si ti. Poznam vas! Ko bom odšel, bo tale kodža baša spet vladal in gospodaril po Strumici, kakor bo hotel. In tista oseba, ki mi je vse povedala, bi občutila njegovo jezo. Zato je bolje, da je ne imenujem."
"Potem pa tudi ne moreš dokazati svoje trditve."
"Pač! Rekel sem, da se je dal plačati za svobodo, ki jo je vrnil tatovom. Tisti denar je prejel od Muebareka in ga ima še v žepu ali pa ga je shranil doma. Pet tisoč piastrov je. In da je bil pred menoj tu gori in da sem ga srečal in prijel, to tudi lahko dokažem. Prijel sem ga za kuf-tan, pa iztrgal se mi je, kos njegovega kuftana mi je ostal v roki."
Koj se je oglasil kodža baša: "Ni res! Poglej! Ali je kuf-tan raztrgan?"
Segel je z obema rokama na mesto, kjer sem mu ga raztrgal. Res je bil cel.
Tudi sodni prisednik je pogledal.
"Res je kuftan cel! Zmotil si se, effendi,!"
"šališ se!" sem se mu nasmejal.
"Saj vendar sam vidiš, da kuftan ni raztrgan!"
1»37 NOV. 1937
□QjEafflLttij EI1BMH
14 il5]16 17 18119 20 (21j24j[25l 20 {27]
BtP30ir,L QJ
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 71 JSKJ priredi zabaven večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
13.—Jugoslav	(Slovene) Club priredi družabno veselico v Knausovi dvorani.
14.—Martinov	večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine.
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. ccsti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
14.—Združeni Slovenci na Jutrovem priredijo domačo zabavo v Slovenski delavski dvorani.
17.—Marijina družba, plesna zabava za revne f arane, v šolski dvorani sv. Vida.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
21.—Koncert in ples društva Adrija v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
21.—Pevski zbor Ilirija priredi koncert v Slovenskem do-
mu na Holmes Ave.
23.—Društvo Orel priredi veliko zabavo s purmani v cerkveni dvorani sv. Vida.
25.—Dan Slovenske dobrodelne zveze v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Variety	Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Oltarno	društvo sv. Vida ima večerjo v novi šoli sv. Vida.
11.—Kulturni večer, slikovna predstava, petje in govori v Slovenskem domu v Girard, O.
28.—Marijina	družba, ples v novi šoli sv. Vida.
31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
9.—Lovski ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave.
29.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
FEBRUAR
6.	— Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
--o--
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Beverly Lancaster, stara 9 let, je naredila s tem avtomobilčkom J/00 milj dolgo pot, iz Long Beach, Cal. v Yose-mite narodni park. Avto ji je napravil njen oče in vozi lahko do hO milj na uro. Mlada šoferka je članica avto kluba.
Rakek
Domača vas, koliko bridko lepih spominov in prvih razočaranj zapuščaš v dušah mnogih, ki jih je usoda prisilila, da so odšli v svet! Od tam iz daljave je pogled nate vse lepši, čistejši, neomadeževan. Bila si mnogim kraj prvih sanj, prvih velikih načrtov in prvih poletov v svet. Ko so se tvoji verni sinovi, vsi zaverovani vate, pripogibali pod težo življenja, so se vdani, razočarani vračali k tebi, viru sreče in tihega zadovoljstva.
Rad bi bil tudi jaz eden izmed tistih, ki pojo domačemu kraju slavo in čast. Spomnim se Prešernovih verzov: O Vrba, srečna draga vas domača. In nemirni popotnik, anarhist Cankar, s kakšno čudovito ljubeznijo je ozaril Vrhniko. Vrhnika, prečudni kraj, v tihem domotožju mi zakoprni srce po tebi . . . Mala Vrba bi ostala za veke pozabljena, da ni bilo Prešerna in kaj bi bila Vrhnika brez Cankarja!
Rakek, nekdaj vasica, brezpomembna kakor nešteto drugih na Notranjskem, je imela svojo zgodovino, zgodovino, to se pravi: prišli so ljudje, da so izkrčili z divjim grmovjem zarasle gmajne in si postavili prve koče. Tam pod mračnim Javornikcm, kjer teče potok Rak, kjer še danes v' bližini podzemske jame stoji starodavna cerkvica sv. Skoči j ana, priprošnjika za. lepo vreme, kjer je nekdaj lajal lovski pes grofa Windischgraetza, tam so zrasle Kajže, ime, ki se je še danes ohranilo, skromne koče, del današnjega Rakeka. Bili so časi, ko so bili Rakovča-ni, kakor vsi Notranjci, tlača-ni. Grajski valpti so gospoda- j rili in morda bi izginil že zadnji sled na tisti čas, ko je notranjski, v bedi živeči grajski podložnik pričel godrnjati nad svojim gospodarjem in se mu puntati. Tedaj se je po teh okoliških vaseh porodilo prvič ime Puntar, ime, ki je ostalo trajen znak težnje notranjskega človeka po boljših, svobodnih dneh.
Cez dolgo časa je tod stekla železnica, železna kača je v loku ovila Rakek in zvezala ta mali kraj s svetom. Od tedaj so furmani od Blok, Dan in Loža in prav tam od Babnega polja in Prezida vozili sem tež-
jev je bilo ubitih in 18 ranjenih.
w	i. t, n~<itrelba v NeiV Londoviu, Texas, popolnoma razdejala
V marcu, Mos ie phnska r«^™" zdaj so sezidaU na istem mestu lepo novo tamošnjo šolo. tJbitih je bilo nad 300 otioh. *
šolo.
ke vozove lesa; Rakek je postal za Notranjsko nekak mal železniški pristan. Zato ni nič čudnega, da je bila potrebna žaga za les. To ni bil znak industrijskega razmaha, toda Rakek je dobil svojo žago in ona je bila in je ostala za nas otroke, ki smo hiteli tod mimo v šolo, simbol velike industrije in prve tvornice na svetu. Da, nič hujšega si nisi mogel misliti, kakor je bil tisti presunljivi pisk ob osmih. Vedel si, da si zamudil šolo; in da te čaka arest po šolskem pouku. Čudo zase je bila za nas otroke fabrika opeke z visokim dimnikom in dvema velikima jamama, iz katerih so pridelovali ilovico in pekli opeko. Ob deževnih pomladnih ali jesenskih dneh sta se jami napolnili z vodo—to je bilo naše edino najmodernejše kopališče poleti in drsališče pozimi. Oh, kašna znamenita Henie bi tu pač zaman poskušala svoje dr-salske sposobnosti.
Glas o zlati deželi Ameriki ni ostal vaščanom neznan. Ko je bila rakovška ljudska šola nastanjena še v preprosti kmečki hiši, so zasloveli v vasi prvi naši Amerikanci. Vračali so se iz Amerike v širokih ameri-kanskih hlačah, z zlato verigo na trebuhu; stari Otoničar, Polač s polno listnico dolarjev, Šrajbos z vasi in Šimen, ki je prinesel s seboj toliko zlata, da je lahko do smrti hodil samo na jago in streljal zajce. Mnogi pa so ostali onkraj velike luže in še danes se govori, da ljudje, ki se razumejo na dušeslovje, takoj uganejo, odkod so ti in ti, ki na tujem ne morejo zatajiti svojega značaja. — To so pa Ra-kovčanje! — pravijo o njih.
Izmed vsega so mi v najlepšem spominu ostale Krive njive. To je bilo takrat, ko sem prvič dobil občutje no-mada-pastirja in ko sem še lahko živel od divjih sadežev, saj skoraj ni bilo na svetu slajšega od tistih čudovitih tepk ob Šrajbosovem plotu. Tam na Srnjaku smo kurili kresove, mali Kilovec pa je bil kraj prvih naših manevrov, ko smo poznali še frače in lesene puške.
Od tistih dni sem užil marsikaj grenkega. Marsikaj se je spremenilo od tedaj. Zgodovina je določila Rakek za obmejni kraj. In ko sem se včasih vračal na vas, sem videl, da je izginilo mnogo stare vaške patriarhalnosti. V vas so prišli uradniki, financarji, policija, orožniki in dosti učiteljev in'učiteljic. Danes domačega kraja skoraj ne spoznam. Ko se včasih vračam vanj, se mi zdi tuj in hladen. Včasih še zaidem po tistih mehkih poljskih stezah za vrtovi, grem v Krive njive, v Luže in tja na Ulice in tam ob Gabrov ju za Srnjakom, mislim na dramo vasi. Tudi v to malo obmejno vas se je z vso srditostjo zajedel zob družbenega procesa. Tam iz ozadja vidim podobo krize, ki je z mračnimi tipalkami segla v duše ljudi.
Ko se ustavim ob potu, mi pred oči stopi vsemu narodu znani, znameniti kontrabantar Martin Krpan z Vrha pri Sv. Trojici.
"Kam pa, Martine?" ga jaz vprašam.
"Za kruhom!" mi odgovori in težko oprtan s tihotapskim blagom odbrusi po skrivni stezi skozi gozd.
In še nekoga srečam na poti—Petra Klepca iz Prezida. Tudi v pripovedki ste že lahko čuli o njem. Peter Klepec je bil v naših otroških letih slabič in nihče ni bolj občutil zla nemoči in ponižanja od njega. Danes je Peter Klepec orjak, da mu ga ni para.
"Kako pa je bilo tedaj s Turki?" ga vprašam.
"E, brate, s Turki je bilo tedaj lahko, izruval si drevo in mlatil do nezavesti, danes
pa nimaš poštenega nasprotnika. Neviden je, kakor zrak in beda mu je ime." Tudi Peter Klepec je šel dalje po svoji poti in tedaj sem v resnici vedel, da mu je vsa moč zaman.
Martin Krpan in Peter Klepec, brata v nemoči, pozdravljena !
Vem, težko je danes ne biti tihotapec!
Zdaj veste, zakaj bi bil tudi jaz rad eden izmed tistih, ki pojo domačemu kraju slavo in čast. Prečudni kraj! Ko bom kdaj morda silno daleč od doma, od tistih mehkih steza, tedaj se bom tudi jaz morda spomnil kresov na Srnjaku in naših otroških manevrov na malem Kilovcu našega življenja, tedaj bom tudi jaz morda vzkliknil vdano: Daljni domači kraj, v tihem domotožju mi zakoprni srce po tebi . . .
—Stanko Janež. -o-
DNEVNE VEST!
Spovedna molčečnost je zmagala v Indiji
London. — Vlada v Travan-core. Indija, je odnehala s tožbo napram katoliškemu župniku Father Paulu, ker ni hotel prelomiti spovedne molčečnosti. K omenjenemu župniku je prišel k izpovedi neki tat, o katerem je bilo znano, da je kradel kožuho-vino in drago kamenje. Pri tem je ukradeno blago izročil spovedniku, ki je takoj vrnil blago pravim lastnikom. Pozneje je prišla policija na dom župnika in ga pozvala, da bo moral pričati proti tatu. župnik je odbil poziv, rekoč, da je za tatvino zvedel pri spovedi in njegova prisega držati spovedno molčečnost, mu je sveta. Nato je vlada začela proti župniku s kriminalnim postopanjem, toda zadeva je v javnosti zbudila toliko prahu, da je bila vlada prisiljena odstopiti od ^ožbe.
Italija vesela radi bogatega pridelka
Rim, 6. novembra. Poljedelski minister poroča, da je letošnji pridelek žita v Italiji znatno večji kot je bil lanski. To ne vpliva samo ugodno na laške finance, pač pa bo prebivalstvo 'ahko dobivalo več živeža kot doslej. Pšenice, ovsa, koruza in ječmena, vsega je v obilici. Oliv so pridelali letos 20,000,000 ga-Icn več kot lansko leto in je za nje dober trg, ker je težavno dobivati olive iz Španije radi civilne vojne.
-o-
Ameriška delavska stranka se vzbuja
New York, 7. novembra. Pravkar rojena American Labor Party, ki je izvoljevala zmago za županski urad v New Yorku, je začela gledati višje po novih zmagah. Kot trdijo njeni voditelji bo American Labor Party v letu 1940 odločujoča politična sila.
Poštni clerk prijet^
Emerson Curtiss, 12 let usluž-bcn v poštnem uradu v Paines-ville, Ohio, je bil te dni prijet, ker je kradel na pošti.
-o--'
Tri redovnice
Tri redovnice, frančiškanke, so odpotovale te dni iz Clevelan-da nroti mestu * Dacca, Indija. Ena je cdšla za dve leti, ostali dve pa ostanejo v Indiji za vselej.
-o-
* Za narod se nikdar dovolj ne stori. Kdor pravi, koliko je že naredil, je doigral in je mlad starec. (J. E. Krek.)
MALI OGLASI
Delo dobi
dekle za splošna hišna opravila. Zglasi naj se aia 6217 St. Clair Ave.	(262).
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace
DO 3 LETA ZA PLACANJE .
Postavite si grelni sistem
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik 715 East 103rd Street	GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
•v
Železna cesta
ROMAN
MAYTAG
JE NAREJEN, DA PERE IN LIKA HITREJE IN BOLJŠE ZA VEČ LET
Maytagov sloves temelji na mnogih stvareh—izjemna prostornina iz enega kosa vlitega alumina-stega čebra; njega zmožnost, da pere čisteje v krajšem času; način, kako vaijčni izžemalec iz-žme težak blanket ali tenek robec, enako suho, ne da bi se premaknilo napetost. Te prednosti in več .drugih pomeni mnogo let zadovoljive postrežbe.
PRIPROSTOT IN UDOBNOST
odlikujeta novi
MAYTAG LIKALNIK
Maytag tudi izdeluje cenen pral-nik fine izdelave. Model 110 za. samo
$815®
Maytag likalnik ima likalne površine 8 do 10 krat več kot ročni gladilnik. Prihrani polovico časa. Pritisk, hitrost in vročina se regulira lahko do pravilne mere za najboljše rezultate.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
<£1-00 na teden
Hollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
najame' ta likalni stroj
za največ 5 tednov
Za bol.išs cene in boljše blago se vedno obrnite žice in North American Bank delnice dolar z a dolar.
na nas. Vzamemo vse hranilne kuji
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebfčine za dom. G612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
6104 St. Clair Ave,
ENdicott 3634
6119 St. Clair Ave
ODPRTO ZVEČER
JWiPMMSaEBffl
SEZONA. TEŽJEGA KUHANJA JE TUKAJ
Sedaj je čas kupiti Grand plinovo peč
® Šolski otroci, ki se mnogo igrajo, potrebujejo več gorke jedi. Zdaj je čas za več partijev, več obiskov, več zabav—večje praznične pojedine. $ V kuhinji bi bilo mnogo lažje—mnogo hitreje—mnogo bolj hranljivo— in mnogo prijetneje za hišno gospodinjo, če bi imela novo, moderno, najnovejšo GRAND plinovo peč, mesto starinske izrabljene peči. ® Posebno GRAND vrednost, ki ste jo iskali, je tukaj. Oglejte si jo takoj.
KOT NA	jjf% ffl™
SLIKI	M	W®
OZNAČENA	™ ^»P ® ^^
LAHKA ODPLAČILA
Ilitro delujoči, zanesljivi burnerji.
Vse egredje iz porcelana, znotraj in zunaj, okrogli vc-gali—nikjer se ne nabira prah.
Mcčna inzulacija drži vročino v peti, in ne v kuhinji.
Armco Ingot železo—najboljši porcelanast emajl, močan okvir—izdelana od izvež-bancev.
Okusno, moderno izdelana.
Narejena za hitro kuho—zanesljiva kontrola vrečine.
Brezdimni broiler na tečajih.
Pokrov na vrhu. Plaskon luč na vrhu, ki sllčl ročajem v izdelavi in barvi.
Delovna miza—4 posode za spravljanje—1 predala za shrambo.
OBLAK FURNITURE CO.
6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978
Thomas E. Dewey, mladi neivyorski policijski prose kutq/r, ki ima največ zaslug, da se je New York učistil ra-ketirjev in gangežev. Pri volitvah 2. novembra je bil izvoljen z ogromno večino za okrajnega pravdnika.
Ta dva okrutna doživljaja sta potrjevala generalovo napoved: začenjal se je divji čas, ki ga je bil napovedal Nealu. Delo pri U. P. ni bilo šala in tudi ne romantična prigoda. Toda neznana bodočnost ga je mikala. V urah oddiha, ko je zvečer sedel ob tabornem ognju, je premišljeval in sanjal in fantaziral. In vsa ta premišljevanja so se na koncu vedno iznova vračala k spominu na Allie.
Prišel je mesec september; polovica ga je bila že minila, ko je Neale, ki sta ga spremljala Larry) in neki inženjer z imenom Service, dospel s tovornimi mezgi in zalogami živil na višino Sher-manovega prelaza, pripravljen, da nastopi dolgo stražo ter dože-ne, kako visok bo pozimi sneg ob bodoči železniški progi.
Rečeno je bilo, da naj si razdelita ozemlje prelaza. Service je dobil zgornjo polovico, Neale pa ravni svet. Ker je raslo v tem kraju le malo drevja in je bilo treba lesa za obilno zalogo drv, so sklenili, da ne zgrade Serviceu koče, ampak da mu izkopljejo stan: globoko jamo na pobočju holma, pokrito s streho iz zemlje in vej.
Zgradba pripravnega zavetja, ki ga ne bi moglo z vsakega griča uzreti indijansko oko, in po vrhu še toplega, suhega in zavarovanega, seveda ni bila lahka stvar. Večkrat so morali začeti iznova, preden so napravili tisto, česar so potrebovali.
"Bolj sami boste tu — in mraz vam bo," je pripomnil Neale.
"Za to se ne menim."
"Menda se kaj vidiva, preden začne mesti."
"Samo če pridete vi do mene. Jaz ne morem plezati. Bolno nogo imam."
"Dcbro, pridem. Kaže, da bomo imeli še nekaj tednov lepo vreme. Rad bi hodil malce na lov."
"Obilo sreče."
Tako sta se ločila tovariša. Bila sta samo dva izmed neustrašnih inženjerjev, ki so jih bili izbrali, da bi v tem divjem kraju kljubovali zimskim nevarnostim in naporom in s tem služili veliki stvari.
Bager in zlato jeseni sta se mešala z zelenjo, ki je prevladovala v nastavarjevi dolini. Ne-
kje so bili bobri zajezili potok, tako da je nastalo majhno jezerce; tu so se zbirali žerjavi in druge vodne ptice. Neale je videl bobre pri delu in srne, ki so se pasle na pologu.
Tri mesece je bilo tega; tri mesece! Kaj vse se je utegnilo zgoditi v tem času! Toda Slin-gerlandu se ni bilo ničesar bati s strani Indijancev. Neale je upal in verjel, da se Allie dobro godi.
Strah in tesnoba sta ga mučila, a dvizal se ni zato nič bolj. Larry, ki je gonil mezge, ga je bil dokaj prehitel in mu je za zelenim ovinkom rečice izginil izpred oči. Naposled je Neale uzrl nad drevjem steber višnje-vkastega dima; ta pogled mu je olajšal srce.
In tisti mah je konj zastrigel z dolgimi uhlji in prhnil.
Siva postava se je spustila naproti — gibčna, urna postavi-ca, oblečena v irhovino.
"Indijansko dekle!" je vzkliknil Neale.
Toda njen obraz je bil bel, svetlorjavi lasje so ji vihrali v vetru. Allie? Morala je biti ona. Bila je.
"Bože moj! Zdaj se začne!" je zamrmral Neale ter skočil s konja; radovednost mu je gledala iz oči. Ona se je naglo bližala.
"Neale! Prišli ste!" je vzkliknila, tekoč naravnost proti njemu.
Glas in obraz je komaj spoznal, toda njene besede so mu povedale, da je Allie. Vrgla se mu je na prsi; njene lakti so se krepko in strastno oklenile njegovega vratu. Njen obraz' se je dvignil k njemu, bled, svetal od radosti, čudno tuj; toda Neale je čutil, Neale je vedel, da ta usta koprne po njegovem poljubu. Ves zmeden jo je poljubil — hladne, mile ustnice so se dotaknile njegovih ustnic, enkrat, drugič in še enkrat.
"Mislila sem — da te ne bo nikoli, nikoli več," je zamrmrala, privijaje se k njemu.
"Res dolgo je trajalo." Njegov glas je bil negotov. "Toda prišel sem .. . Tolikanj sem vesel, da te spet vidim."
"Nisi me spoznal," je rekla boječe. "Uganila sem po tvojem pogledu."
"Ni čudo, Allie. Ostavil sem bil drobno, bledo, majhno dekletce — kar strah me je bilo zate in kaj vidim zdaj? . .. Daj, da te pogledam."
Stopila je korak nazaj in je obstala pred njim vsa plašna in skromna, toda brez najmanjše zadrege. V njenih črtah, morda tudi v obliki njenih oči in v trepetu ustnic je našel marsikako znane sled, toda vse ostalo mu je bilo novo in tuje: bel obraz z višnjivkastimi žilicami, zdrava rdečica, ki je počasi oblivala široko čelo, ljubke rdeče ustnice, ganljive v svoji žalosti, prekrasne oči, nalikujoče vijolicam, kadar jih napaja rosa, globoko ob-senčene, turobne in vendar sijoče z divnim bleskom.
Neale je dojel devojkino lepoto tisti mah, ko je spoznal njeno ljubezen — in tako globoko ga je osupil ta kras, toli silno ga in premagala ljubezen, da je kar obnemel. Nato je spet začutil besedo na jeziku in je obrzdal svoj pogled.
"Za pravo Indijančico sem te imel v tej irhasti obleki."
"Krilo, golenice, mokasine, vse sem sama napravila." Roka ji je naglo zdrknila po resju in biser-ju. "Nikjer nobenega gumba! Oh, težko je bilo — toliko dela!"
"Tedaj nisi brez posla posedla, odkar sva se ločila?"
"Od tistega dne" — pri teh besedah j& milo zardela — "od tistega dne sem delala tisoč stvari, vse. kar je mogoče na svetu — samo žalovala nisem, ker vem, da ne maraš tega! Vse: kuhala sem in živala, lovila ribe, kopala se, streljala, jahala — irt čakala tebe."
Nealov konj se je pasel na zelenem bregu potoka. Voda je tiho žuborela in naglo tekla svojo pot; čebele so brenčale nad je-
senskim cvetjem, vonj dima je prihajal od tabora, in nad vsem tem je ležala zasanjana tišina letnega časa in pustinje.
Allie je sedla na skalo, Neale je obstal zraven nje.
"Tedaj si me pričakovala?" je vprašal tiho.
"Ure in dni in tedne," je vzdihnila.
"In po tem takem si me imela — nekoliko rada?"
"Imam te — rada." Rahel je bil njen glas, malone jecljajoč, poln globoke miline, drhteč od neizrekljivega razburjenja.
Neale se je zdrznil. Nato jo je kradoma pogledal. Njene oči so bile pobešene, skrite pod dolgimi vejicami; njen obraz je bil nežen in kretak, sanjav, odušev-ljen in prečudno čist; prsi so ji drhtele pod irhovino, obšito z bi-serjem. Nato je spustil pogled še niže, do njene ročice — lepo oblikovane, krepke in rjave dekliške roke; na tretjem prstu je uzrl svoj obroček. Pozabil je bil pogledati, ali ga nosi. Rahlo se je dotaknil prstana in je potegnil njeno roko v svojo.
"Moj prstan, oh, Allie!"
Odgovorilo mu je prečudno, škrlatno iskrenje v njenih očeh. Zaslutil je, da je bil njegov prstan tisti prijemljivi člen, ki je obnovil pretrgano verigo njenega življenja.
"Odjahal si — tako naglo — da ti nisem več utegnila povedati," je odvrnila tiho in oklevaje. Vse na njej je bilo zdaj prelju-bek sram; Neale se je moral tru-doma krotiti, da je ni potegnil na svoje srce.
Poljubil ji je roko.
"Vso jesen i n vso zimo boš■ imela čas, da mi boš pripovedovala take lepe stvari. In jaz — če se mi jutri razveže jezik, ti morda nekaj povem."
"Kar zdajle povej," je vzkliknila naglo.
"Oh, Allie — lepa si." "Res?" se je nasmehnila — in
ta smehljaj je bil prvi, ki ga je kdaj videl na njenem obrazu; žalost je sevala v njem, prava duša njene velike lepote. "Preje
sem bila zala," je nadaljevala. "A če se zdaj spomnim, kakšna sem bila, me obide dvom, ali sem vobče še zala."
"GIVE BEE FOR 100
NEEDS"
Aparat na sliki je eden najnovejših, ki jih rabijo v boju proti bolezni raku. Aparat pošiljaj v človeka radijske žarke, ki uničujejo celice raka.
Prizor silne tragedije, ki se je nedavno zgodila v gorovju v državi Utah, ko se je zaletel potniški zralcop ov v ^ nek gore. Ubitih je bilo vseh 19 potnikov. Na lice mesta niso mogli drugače kot s konji, na katerih so. prenes i ^ v Evanston, Wyo. Trupla so zavili v platno in jih naložili na konje, ki so jih nesli po strmih in nevarnih ste a , tanih z visokim snegom, do poti, kjer so čakali truki.