Sreča je v knjigah Slovenska slikanica in literarnozgodovinske prelomnice Uvod Ožja definicija slikanice je, da je to vrsta (mladinske) knjige, v kateri se dopolnjujeta besedilo in ilustracija. Širša definicija je, da je slikanica (ne) knjižno oziroma slikovno gradivo. V slovenskih slikanicah, ki so namenjene mladim, kot je npr. Martin Krpan z Vrha v zbirki Knjižnica za otroke, se zrcalijo jezik, literatura in kultura. Slikanica je per se artefakt in kulturna dediščina ter je pomembna za ohranjanje in razvijanje nacionalne identitete v mednarodnem prostoru, ki je nastajala v različnih medkulturnih kontekstih od 1917 do 2017. Predslikaniško obdobje 1. Slikanica z Vač, 5. st. pr. n. št. Na bronasti situli z Vač pri Litiji je likovna pripoved s prizori iz življenja in dela ljudi iz 5. st. pr. n. št. Na situli, ki bi jo, na osnovi širše definicije slikanice, poimenovali slikanica brez besedila, je v treh pasovih (frizih) predstavljena slikovna pripoved s prizori dogodkov iz časa življenja ljudi v železni dobi (človeški in živalski liki) in je upodobljena tudi v avtorski slikanici Andreje Peklar Fant z rdečo kapico (2005). 2. Jezični možje: slikanica o slovenskem jeziku, 1550 Prvine slikaništva (ilustracije, risbe, vinjete) za mladega naslovnika lahko najdemo na naslovnicah, v podnaslovih in v naslovih, npr. v Katekizmu in Abecedniku Primoža Trubarja iz leta 1550. Izraz za otroka se pojavi že v naslovu, npr. pri Otročji bibliji [Otrozhia biblia] (1566) Sebastijana Krelja, prvine slikaništva (okraski, risbe, vinjete ipd.) pa vsebuje tudi Bohoričeva Otročja tabla [Otrozhia [tabla]] iz leta 1580. Na temo 16. stoletja je tudi ilustrirana knjiga za mlade Primož Trubar.doc (2008), kjer je vezno besedilo in spremno študijo napisal Kozma Ahačič, in strip Kozme Ahačiča Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku (2015). 3. Slikanica vojvodine Kranjske, 1689 Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske je s številnimi bakrorezi, risbami ipd. primer ilustrirane knjige ali slikanice za odrasle, kjer se dopolnjujeta besedilo in ilustracija (528 slik, 24 prilog). Valvasorjevi bakrorezi so tudi sestavni del slikanice Nika Grafenauerja Stara Ljubljana (1983). 4. Panjske slikanice, 1758 Panjske končnice so unikum slovenske kulturne dediščine, poslikane so z motivi iz verskega in posvetnega življenja, tudi s pravljičnimi motivi, ki so v mednarodnem tipnem indeksu pravljic. Najpogosteje imajo panjske končnice en prizor, nekatere pa imajo tudi šest prizorov in so postale del literarne vede; takšne so npr. Zgodbe s panjskih končnic (1993) Lojzeta Kovačiča, deset stripov v škatli Honey talks (2007) idr. Obdobje podob, 1848 Prelomnica v mladinski literarni vedi je revija Vedež: časopis za mladost sploh (1848–1850) , ki jo je založila Rozalija Eger (1788–1871). V reviji so se pojavljale poučne ilustracije in vinjete. V drugi polovici 19. stoletja so skozi okraske, risbe in vinjete v poučnih knjigah nastajale slikanice, npr. zgodbe Frana Erjavca Domače in tuje živali v podobah (1868). Zbirka pesmi Luize Pesjak Vijolice: pesmi za mladost (1889) ima prvine ilustrirane knjige (podobe), enako tudi zbirka pesmi z ilustracijami Josipa Stritarja Pod lipo: knjiga za mladino s podobami (1895). Pomenljiva je zbirka pesmi za odrasle Otona Župančiča Čaša opojnosti (1899), v kateri je ciklus otroških pesmi. Leto kasneje izide njegova pesniška zbirka z naslovom Pisanice: pesmi za mladino (1900); v zbirki so le prvine ilustracij oziroma grafično poudarjene in (slikarsko) okrašene začetnice. Prvine slikaništva za otroke in mladino so tudi v reviji Zvonček: list s podobami za slovensko mladino (1900–1939).   Slikaniško obdobje 1. Schwentnerjeve slikanice, 1900 Založnik Lavoslav Schwentner (1865–1952) je za otroke izdal številne poučne slikanice (ok. 16 ), npr. pesniške prevode Cvetka Golarja Pavluša in Nuša, dva škrata in druga nemarna jata (1911) in Blažek in Tomažek (1911). Leta 1912 je izšla poslovenjena nemška slikanica s prepesnitvami Otona Župančiča Lahkih nog naokrog (1912), ki jo je z ilustracijami opremila Gertruda Caspari (14 pesmi in ilustracij). Vse Schwentnerjeve slikanice ali slikovnice sodijo v sloveniko. 2. Martin Krpan, 1917 Za prvo slikanico v ožjem pomenu besedi postavljamo Levstikovo povest Martin Krpan z Vrha (1917, ponatis 1937, podobe naslikal Hinko Smrekar). Slikanica je bila namenjena mladim naslovnikom, ker je izšla v zbirki Knjižnica za otroke. Martin Krpan je narodni junak, ki je v procesu literarne recepcije književnosti za odrasle postal mladinsko branje, saj ga berejo predvsem otroci in/ali mladi, in sicer v slikaniški knjižni obliki (npr. izdaja Martina Krpana z ilustracijami Toneta Kralja iz leta 1954 ali strip Mikija Mustra Martin Krpan iz leta 1997). V javnosti je znan le prvi del Martina Krpana iz leta 1858 v Slovenskem glasniku, vendar obstaja še drugi del, ki ni državotvoren, kot prvi del, ampak se bolj navezuje na Andersenovo pravljico Vžigalnik, ki jo je Levstik tudi prevajal in je izjemno zanimivo nadaljevanje, objavljeno v Zbranih delih (1931, 1956); Slodnjak meni, da je ta drugi del nastal nekje po obdobju 1855–1857. O Levstiku in Andersenu je pisal Janko Kos v Slavistični reviji leta 1982. Fran Jeriša je v reviji Vedež iz nemščine prevedel tudi Andersenovo pravljico (pripovedko) Slavček (1850). Kos utemeljeno domneva, da je Levstik poznal Andersenove pravljice v nemščini. Vpliv Vžigalnika na drugi del Martina Krpana z Vrha je dokazljiv (ječa, čarobna pila in čarobni klobčič). Obdobje 1918–1941 1. Pravljične ure na rojstni dan kralja Aleksandra, 1931 Razvoj mladinske književnosti so med dvema vojnama poganjale predvsem avtorice (ilustratorke, pesnice, pisateljice, pravljičarke, pripovedovalke). Razvijale niso le nove senzibilnosti, ampak tudi nove žanre (npr. pravljico) in nove vrste knjig (slikanico). Ilustratorki Ivana Kobilca in Roza Klein-Sternen sta npr. “z risbami okrasili” besedila, slovenske pisateljice pa so pravljice tudi pripovedovale. 3. Slikanica brez slik, 1926 V rokopisni zapuščini Srečka Kosovela (1904–1926) je prevod pravljice Hansa Christiana Andersena s pomenljivim naslovom Slikanica brez slik, ki jo je Kosovel prevedel iz nemščine. 4. Kratek pogovor z avtorjem slikanice, 1939 Beseda slikanica se je pojavila leta 1939, ko se v Učiteljskem tovarišu pojavi članek Alberta Široka z naslovom Kratek pogovor z avtorjem slikanice. Namesto pojmov ilustriranje, risanje se pojavljajo različni izrazi. Radovan Klopčič je tako leta 1936 “risbe izvršil” v začetni čitalni in pisalni pouk, kasneje pa je “ilustracije oskrbel” v mladinskem romanu Gustava Šiliha Beli dvor (1938). V Pionirski slikanici Alberta Široka iz leta 1946 se pojavi izraz “slike izdelal” Janez Vidic, naslovnico pa Henrik Beranek. 5. Makalonca, 1944 Fran Saleški Finžgar je snov za avtorsko pravljico Makalonca (1944, oblikovanje Jože Plečnik) črpal iz pripovedovanja pastirjev, ki ga je zapisal v študentskih letih (1888). Makalonca je naslov zbirke, sestavljene iz štirih pravljic oziroma pripovedk, in sicer Makalonca, Hudobin Potepin, Kvartopirčev sin in Kačja dolina. Manj znano je, da jo je slovenski arhitekt Jože Plečnik (1972–1957) grafično oblikoval, dodal okraske, rdeče začetnice, rokopisne črke, vinjete in uvodne povedi v črni barvi. 6. Revija Ciciban, 1945 Najpomembnejšo vlogo pri pogajanju razvoja slovenske mladinske književnosti in ilustracij, tudi slikanic, imajo literarne revije, predvsem Ciciban (1945‒) in Cicido (1998‒), pa tudi Kurirček (1960‒1990), preimenovan v revijo Kekec (1991‒). Obdobje 1945–1991 1. Akademija upodabljajočih umetnosti, 1945 Pomemben dejavnik v literarnem sistemu slovenske mladinske književnosti je bila ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti, na kateri je potekal študij slikarstva in kiparstva in kjer so se začeli izobraževati ilustratorji in ilustratorke. 2. Sreča je v pravljicah, 1948 Slovenske ilustratorke Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič, Ančka Gošnik Godec in Jelka Reichman so s svojimi umetniškimi ilustracijami izjemno prispevale k razvoju izvirne slovenske slikanice. 3. Zbirka Čebelica, 1953 Knjižna zbirka Čebelica je reprezentativna knjižna zbirka, v kateri so izhajala najbolj reprezentativna slovenska in svetovna književna besedila za otroke, ki so v večkratnih ponatisih postala del zbirke Velike slikanice (1967), ki pooseblja slikanico v ožjem pomenu besede (besedilo in slika, A4-format). 4. Bralna značka Italije, 1960 V času od 1917 do 2017 so nekateri literarni liki v slikaniški knjižni obliki postali folklorizirani in častni meščani slovenske književnosti, npr. Butalci, Ciciban, Cvilimož, Juri Muri, Kosovirja, Maček Muri, Martin Krpan, Miškolin, Mižek Figa, Muca Copatarica, Pedenjped, Piki Jakob, Sapramiška, Šivilja in škarjice, Zverinice iz Rezije, Zvezdica Zaspanka idr. V spominu odraslih, ki se nostalgično spominjajo otroštva, imajo pravljice in slikanice status svetega (angl. childhood memorabilia). Ob vseh izvirnih literarnih likih pa je za logotip izbran italijanski literarni lik Carla Colodia Pinocchio (1883) ali Ostržek, ki ima negativno konotacijo. 5. Zbirka Velike slikanice, 1967 Najpomembnejšo vlogo v ožjem pojmovanju slikanice je imela zbirka Velike slikanice (1967), ki je ustvarjala primarno literaturo in poganjala razvoj slikaništva. Drugotno literaturo so v času moderne slovenske (mladinske) književnosti, v obdobju 1950–1980, pisale relevantne evropske znanstvenice, npr. Bettina Hurliman. Na slovensko drugotno literaturo je bilo treba čakati eno generacijo. O slikanici s področja mladinske literarne vede je konsistentno pisala Marjana Kobe (Pogledi na mladinsko književnost, 1987), ki je napisala tudi poglavje v Enciklopediji Slovenije – enota slikanica s primeri naslovnic. Čeprav sta o slikanici pisali Marjana Kobe in Maruša Avguštin, je prva monografija o slikanici delo Dragice Haramija in Janje Batič (Poetika slikanice, 2013). Obdobje 1991–2017 1. Teorije slikanic Slovenska mladinska književnost v začetni revijalni fazi (Vedež, Vrtec, Angeljček in Zvonček) se je preko Župančiča, novih knjižnih oblik (slikanic) in novih žanrov (pravljic) osamosvajala in tako od verskih, vzgojnih ciljev postajala samostojno strokovno podpodročje slovenske knjževnosti. V fazi institucionalizacije je bilo treba ustvarjati revijalno infrastrukturo (Vedež, 1848–1950) literarnih revij (Vrtec, 1871–1941), kar nadaljujejo revija Ciciban (1945), knjižna zbirka Čebelica (1953), ALUO (1945), Pionirska knjižnica (1948), revija Otrok in knjiga (1972) in internacionalizacija IBBY (1992). Vse omenjene revije in zbirke poganjajo razvoj slovenske mladinske literarne vede. Drugotna literatura je na osnovi logike razvoja zamujala vsaj za eno generacijo. Med prvo in drugo svetovno vojno so nastajali posamezni članki o slikanici, vendar se je tudi slikanica razcvetela šele po drugi svetovni vojni, posebej po letu 1970. Ravno to se kaže v drugotni literaturi s področja mladinske literarne vede in s področja najbolj reprezentativnega žanra – slikanice. Vendar se je mladinska književnost tudi sama morala institucionalizirati na vseh štirih slovenskih univerzah, postati je morala univerzitetni predmet, tj. mladinska književnost, ki je začela literarnovedno preučevati slikanico, najbolj priljubljeno vrsto knjige, ki jo večina otrok pomni že iz vrtca – na svojo najljubšo slikanico imajo lepe spomine še v osnovnih in srednjih šolah, spominjajo se je še, ko odrastejo. V mladinski literarni vedi obstajajo različne teorije slikanice (M. Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, 1987; M. Nikolajeva: How picturebook works, 2001; D. Haramija, J. Batič: Poetika slikanice, 2013; S. Beckett: Crossover picturebook, 2013; B. Kummerling Meibauer: Picturebooks: representation and narration, 2014). Zaradi sodobnih trendov v slikaništvu je za slovenski prostor primerna teorija Sandre Beckett, ki definira slikanico kot večnaslovniško knjigo in jo deli na slikanice brez besedila, slikanice “slavnih”, umetniške, umetnostne, večgeneracijske in večžanrske slikanice. 2. Identitetne slikanice, 1991 Ena izmed potrošniških praznih gest v sodobnem času (1991–2017) je dala prednost potrošništvu in merkantilizaciji; (samo)založbe izdajajo slikanice, pogosto jih tudi narišejo, predstavljajo v vrtcih in šolah, češ da pišejo zase. Značilnost sodobnega časa je potrošniška usmerjenost in promocija potrošništva knjig pod pretvezo razvijanja bralne pismenosti. Tako kot nebralcev ne morejo motivirati za branje, tako tudi s pop kulturo ne moremo razvijati kulture. 3. Nagrada izvirna slovenska slikanica, 2004 Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je ustanovila nagrado izvirna slovenska slikanica, ki je knjižna in ne književna nagrada, vendar se je uveljavila, zato so jo leta 2011 preimenovali v nagrado Kristine Brenk, ki je kot avtorica, prevajalka in urednica podpirala vse tri stebre literarnega sistema. Nagrada se je uveljavila in postala nepogrešljiva v slovenskem in tudi širšem literarnem sistemu. 4. Klasika za odrasle kot slikanice za otroke Večnaslovniško odprta besedila klasikov za odrasle so postala kanon mladinske književnosti: Kozlovska sodba v Višnji Gori, Martin Krpan, Pesem od lepe Vide, Povodni mož, Turjaška Rozamunda idr. so klasična dela, ki so s področja književnosti za odrasle postala mladinsko branje . Slikanice so tudi prostor samocenzure in prostor svobode, predvsem so komplementarna enota likovnega in literarnega izraza. 5. Novi tipi slikanic V sodobnem času nastajajo novi slikaniški tipi, npr. tipanke oziroma slikanice za slepe in slabovidne (Snežna roža, 2004), slikanice za gluhe in naglušne (Juri Muri v Afriki, 2002), slikanice, ki so prijazne bralcem z disleksijo (Radi štejemo, 2017), slikanice brez besedila (Dvanajst mesecev, 1983, Zgodba o sidru, 2010, Brundo se igra, 2011, Deček in hiša, 2015, Ferdo, veliki ptič, 2016), interaktivne slikanice (Maček Muri, 2001) in slikanice za iPad (1001 Pravljica). 6. Slike brez slikanice, 2016 Z Andersenovim in Kosovelovim konceptom Slikanica brez slik (1845, 1926) korespondirajo tudi akvareli, ki smo jih naslovili Slike brez slikanice – Alan Kurdi, iz katerih je razvidno, da slikanice prikazujejo ne le pravljičen, ampak tudi pravičen svet. Slikanice se lahko pojavljajo tudi v neknjižnem mediju, npr. Maček Muri, ki je sprva bil radijska igra (1974), nato slikanica (1975), kasneje kaseta, zgoščenka, interaktivna slikanica (2001). Poznamo tudi slikanice za iPad (1001 pravljica) in nove oblike knjig za osebe s posebnimi potrebami, npr. tipanke (Snežna roža, 2004), slikanice za slepe in slabovidne pa slikanice brez besedila (Deček in hiša, 2015), besedilo brez slik; tu so še digitalne slikanice, glasbene slikanice, plesne slikanice z ilustracijami ali brez njih, 3D slikanice, večpredstavne slikanice idr. 7. Slikanica – polovinka ali celinka, 2016 Slikanice niso nepregledna množica knjig (30.000 knjig, 3.000 slovenskih slikanic), ampak so del literarnega kontinuuma, izražene v jeziku, literaturi in kulturi, vrednosti imajo le tiste, ki likovno in literarno presežno izražajo duh časa in humanistične vrednote v dobrobit ljudi. Na razstavi je razstavljen le 1 % slikanic, ki so literarno- -likovni presežki ter vsebujejo humanistične vrednote in so del kulturne dediščine. Vabljeni na veliko razstavo ob 100-letnici slovenskih slikanic, vabljeni na razstavo polovink ali celink, ne glede na 2. točko 7. člena Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila (2016), ki navaja: Pri monografskih publikacijah se priznana izposoja določa glede na obseg literarnega avtorskega dela v posamezni monografski publikaciji po naslednjem izračunu: - 0,50 ene izposoje monografske publikacije do 47 strani oziroma monografske publikacije z bibliografsko kodo slikanica oziroma strip za vrsto vsebine … Ali je slikanica celinka ali polovinka, je odličen slab primer, kako se ne ravna s knjigami in kaj se zgodi, ko se namesto Pegaza časti višnjanskega polža. 8. Slikanica in kulturni spomin Slikanice oziroma knjige v slikaniški knjižni obliki so sublimni izraz osebnega in kolektivnega spomina in imajo za osebni in kulturni razvoj identitetno in narodnočloveško funkcijo. Slovenska slikanica (1917–2017) je na visoki literarni in likovni ravni, vsebuje humanistične vrednote, kar jo postavlja kot enakovreden kamenček v mozaiku evropske slikanice. Literarni liki v slikanicah so dejavni, plemeniti, pogumni, pošteni, so junaki iskalci in ne junaki žrtve, v njih so pozunanjeni konflikti in želje otrok, tudi odraslih. Slikaniški liki so hkrati abstraktni in individualizirani, ljudski in občečloveški, predvsem so nesmrtni. Literarni liki so večno mladi in so stalnice v življenjih. Pogosto je besedilo v slikanici namenjen za otroke, kontekst ali besedilo pa za odrasle (npr. Pajacek in punčka, 1985). Slikanice so posode individualnega in kulturnega spomina. Z veliko razstavo v NUK-u praznujemo Ta veseli dan kulture, in sicer 3. decembra 2017. Slovenska slikanica je demokratično področje, ustvarjajo jo klasiki, sodobni klasiki in sodobniki. Slikanica je prostor samocenzure in prostor svobode. Slikanica je dinamičen, odprt in živ prostor za različne interpretacije, predelave in priredbe.   Sreča je v knjigah, 2016 V Katekizmu Jurija Japlja iz leta 1789 je pri digitalizaciji pred enim letom srečno najdena štiriperesna deteljica, spravljena med platnicami . Pravljice se po navadi zaključijo z besedami “… in potem sta živela srečno do konca svojih dni.” Vendar so literarni liki večno mladi, pošteni in ravnajo v dobrobit človeštva (Ciciban, Juri Muri, Kokoš velikanka, Kosovirji, Lepa Vida, Maček Muri, Martin Krpan, Mižek Figa, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Piki Jakob, Sapramiška, Šivilja (in škarjice), Škrat Kuzma, Zvezdica Zaspanka, Zverinice iz Rezije itd.), imajo svoje dežele in mesta (na Butalah, v Cicibaniji, Hiši iz besed, Klobučariji, Kosoviriji, Mestu Rič Rač, Pedenjcarstvu, Reziji, Smejalah, Stari Ljubljani, Šamponiji, Tisočerih mestih ipd.). V slikanicah je res sreča, v njih živijo motivi iz kulturne dediščine, npr. aleksandrinke, argonavti, Barbara Celjska, človeška ribica, Hallerstein, lepa Vida, Makalonca, Martin Krpan, Pegam in Lambergar, povodni mož, rdeče jabolko, Trubar, situla iz Vač idr.. V slikanicah živijo častni meščani Ljubljane, npr. Cefizelj, Ciciban, Deklica Delfina, Juri Muri, Makalonca, Maček Muri, Sapramiška idr. S slikanicami se otrokom razlaga demokracijo, slavni imajo svoje najljubše slikanice. Sreča je v slikanicah, 1917–2017 Če parafraziramo Cankarja, bi zaključili z besedami: “Vsak človek ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v kateri hrani svojo slikanico …” S Cankarjevimi besedami, na Prešernov rojstni dan, Čukec Nukec in Sovica Oka vabita na razstavo z besedami najsrečnejše miši na svetu – Sapramiške – ki je svojo srečo našla v čarobnem lešniku, mi smo našli srečo v knjigah. Literatura AHAČIČ, Kozma. Jezični možje : zgodba o slovenskem jeziku. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2015. [47] str., ilustr. ISBN 978-961-271-690-5. [COBISS.SI-ID 21725237] Anonimno (1899). Naša slikarica Kobilica. Ljubljanski zvon, volume 19, issue 8. URN:NBN:SI:DOC-EGXOQFAS from http://www.dlib.si ARHAR, Vojan Tihomir idr., Pravljični cvet : zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Božič / [napisali Vojan Tihomir Arhar ... [et al.] ; izbrali Marjanca Jemec Božič in Irena Matko Lukan ; uredili Irena Matko Lukan, Andrej Ilc in Pavle Učakar ; prevedli Kristina Brenkova ... [et al.] ; ilustrirala Marjanca Jemec Božič ; spremni besedili napisali Anja Štefan in Judita Krivec Dragan ; bibliografijo sestavila Petra Koršič], 2013. ARKO, Anton, KOŽELJ, Polona. Slikanica - moja prva knjiga : razstava o slovenski slikanici / [avtorja kataloga] Anton Arko, Polona Koželj ; [prevod povzetka Maja Visenjak-Limon], 2013. BECKETT, Sandra. Crossover picturebooks: a genre for all ages. New York; London: Rouledge, 2013. BEDENK, Kasilda. Visokorodni gospod dvorni svetnik! : dopisovanje Jacoba Grimma s Slovenci. V: VALENČIČ ARH, Urška (ur.), ČUDEN, Darko (ur.). V labirintu jezika = Im Labyrinth der Sprache, (Slovenske germanistične študije, 12). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015, str. 13–30, 402–403. [COBISS.SI-ID 57592418] BEVK, France idr., Zlata ptica : zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec / [napisali France Bevk ... [et al.] ; izbrala Irena Matko Lukan ; uredili Irena Matko Lukan, Andrej Ilc in Pavle Učakar ; spremni besedili napisali Anja Štefan in Judita Krivec Dragan ; bibliografijo sestavila Petra Koršič], 2011. BITENC, Janez idr. Čudežni vrt : zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman / [napisali Janez Bitenc ... [et al.] ; izbrali in uredili Andrej Ilc, Pavle Učakar, Irena Matko Lukan ; spremni besedi napisali Anja Štefan, Judita Krivec Dragan ; bibliografijo sestavila Petra Koršič], 2009. BLAŽIĆ, Milena, ŠTEFAN, Anja. "Branja in pripovedovanja mladinske književnosti." Knjižnica volume 55. issue 4 (2011) str. 121-132. https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CXOXQMXC BLAŽIĆ, Milena. Motivi soli v pravljicah – študij primera Krpan z Vrha. V: ČEČ, Dragica (ur.), ŠUŠTAR, Branko (ur.). Socialna in kulturna zgodovina hrane. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2016, str. 177–193. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4600. [COBISS.SI-ID 11442505]. BRATUŠA, Mirko (umetnik), BRUMEN-ČOP, Andrej (umetnik), FRELIH, Črtomir (umetnik), GORJUP, Tomaž (umetnik), JERČIČ JAKOB, Anja (umetnik), MAKŠE, Roman (umetnik), PODOBNIK, Uršula (umetnik), SELAN, Jurij (umetnik), STANČIČ, Zora (umetnik), TOMŠIČ-ČERKEZ, Beatriz (umetnik). Razstava likovnih del profesorjev Oddelka za likovno pedagogiko : ob tednu Univerze : Galerija Pef, Ljubljana, 7. 12. 2016 - 13. 1. 2017. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4280. [COBISS.SI-ID 11377225] http://pefprints.pef.uni-lj.si/4280/2/Razstava_besedila1.pdf (str. 7: Uršula Podobnik, Alan Kurdi, 2016, akvarel, 14,5x21 cm). DEV, Feliks Anton. Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umetnost. stiskane per Joan. Frideriku Egerju..., 1779-1781. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH ERJAVEC, Fran, FLERE, Pavel. Starejše pesnice in pisateljice. Učiteljska tiskarna, 1926. https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HVMIZGI GRIMM, J. in W., Deutsche Sagen. Kassel 1816/18, Nr. 51. “Tanz mit dem Wassermann” Valvassor: Ehre von Crain, Bd. 2 u BD. 15, Kap. 19. http://www.sagen.at/texte/sagen/grimm/tanzmitdemwassermann.html HARAMIJA, Dragica, BATIČ, Janja. Poetika slikanice, (Knjižna zbirka Misel o slovenski besedi). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013. 292 str., tabele, graf. prikazi. ISBN 978-961-255-068-4. [COBISS.SI-ID 75919873] https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X7Q8UOP0 HURLIMANN, Bettina. Svet v slikanici: moderne slikanice iz 24. dežel. Zürich ; Freiburg i.r. : Atlantis ; Ljubljana : Mladinska knjiga, 1968. ILC, Andrej, Učakar, Pavle in Matko Lukan. I. (ur.) (2010). Drevo pravljic : pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga. JUVAN, Marko. Kulturni spomin in literarni žanri: primer slovenskega soneta. Slavica litteraria, ISSN 1212-1509, 2006, str. [195]–205. [COBISS.SI-ID 25224237] KODRIČ DAČIČ, Eva. "Slovenika." Knjižnica letnik 46. številka 4 (2002) str. 65–85. KOŽELJ, Polona, Slikanica - moja prva knjiga : razstava o slovenski slikanici = The Picture book - my first book" : an exhibition about Slovenian picture books / 2013. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7UGFQE57 MAKAROVIČ, Gorazd, ROGELJ ŠKAFAR, Bojana, LIMON, David, SMRKE, Franc. Poslikane panjske končnice. Slovenski etnografski muzej, 2015. MEIBAUER KUMERLING, Bettina. Picturebooks : representation and narration. New York: London : Routledge, cop. 2014. MEIBEAUER KUMERLING, Bettina etc. Learning from picturebooks : perspectives from child development and literacy studies. London ; New York : Routledge, cop. 2015. MOŽINA, Klementina. (2011). Mikrotipografija arhitekta Jožeta Plečnika. Knjižnica 55(4), 147–161. NIKOLAJEVA, Maria, SCOTT, Carole. How picturebooks work. New York; London: Garland, 2001. SAKSIDA, Igor. Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Obzorja, 1994. 266 str. ISBN 86-377-0699-1. [COBISS.SI-ID 35025921] ŠIROK, Albert (1939). Kratek pogovor z avtorjem slikanice. Učiteljski tovariš, 79(43), 2. ŠLEBINGER, Janko. Slovenska bibliografija za l. 1907–1912. Matica Slovenska, 1913. https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X7Q8UOP0 TRUBAR, Primož, AHAČIČ, Kozma (avtor, urednik). Primož Trubar.doc : za domišljijsko potovanje in domače branje : [izbor odlomkov iz del Primoža Trubarja], (Zbirka Zlata bralka, zlati bralec). Posebna darilna izd. za Bralno značko Slovenije. Ljubljana: Rokus Klett, 2008. 158 str., ilustr. ISBN 978-961-209-839-1. [COBISS.SI-ID 238048768] ŽBONTAR, Matjaž. Brižinski spomeniki. Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:WEB-DUK9E8FV ŽIŽEK, Slavoj. Kuga fantazem, 1997. Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1997.