Naročnino Dnevno Irdojo za državo SHS mucCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mt eCno 33 Din nede |»kn Izd.in celote no vJuao> Slavili SO Din. za Inozemstvo tOO D G tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp pelli-vrsta mnlloglrtsl po 1 30 ln Z D.veCH oglasi nad 43 min v.Sine p» D n t-lO.vellkl po 3 In 4 Din, v ured ' Ik m delu visi ca po 10 Din n Pr ve*;em n narot'lu :cpuil Iz de ob 4 zlul aj razen ponde.Ke ln dneva po pr»znlKu Uredništvo fe v Kopitarjevi ulici št. 6 III ИокорШ se ne vrata,o. nefranUIrana pisma se ne »prejemalo * Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 328 Političen lisi ssa slovenslti narod Uprava fe v Kopitarjevi ul.št.O > ćekounl rcčtin: Cfultl/ana štev. 10.650 In 10.349 sa 1л*ега/е, Sarajevo St. 7303. Zagreb št. 39.OU, Praga In Dunaj št. 24.797 Slovensko ljudstvo 23. januarja na ospodarski obstoj in narodno Nobeno stokanje 1'beralnega tiska ne iz-premoni svečanostnega razpoloženja, ki vlada te dni v Sloveniji. Zavest, da gremo Slovenci v nedeljo nn novo delo za našo avtonomijo, ie živa, kakor je živo in nepremagljivo hrepenenje slovenskega naroda, da svobodno živi in dele. na svoji zemlj1. K utrditvi tega splošnega prepričanja pomagajo še belgrajski dogodki. Zlasti razprava v proračunskem odboru podžga odpor naš?ga ljudstva proti sedanjemu režimu in npravnemu s'slemu, Ici je nastal — žal — s podporo etrank, ki so zraslle med Slovenci, pa v svoji strankarski zaslepljenosti pozabile, da 60 slovenske. Naši samo5lojneži — radičevci so te dni dobili v zbornici posel no un čevalno ubožno spričevalo, ko se vsa država zgraža nad proračunom, ki ga je zbornici predložila radikal-no-radičevska vlada. Proračun za kme,;jslvo, ki pa ie izdelal vodja slovensk h radičevcev, g Pucelj, ie dogodek, ki je vreden, da ga zabeležimo in ob tej priložnosti vržrmo pog'ed na strmko, ki z zadnjimi napori skuša te dni zavleči svoj žalosten konec. Slovenski kmet in z rj'm ves narod je nvapžen usodi, ki je nanesla, da se je ta proračun objavil, še predno je padla odločitev v oblastne skupščine. Samo par stavkov o kr'ževem potu. po katerem so samostojno-radičevski zeleni generali peljali naše kmet jslvo. 1. junija 1019 se je ustanovila Samostojna kmetijska stranka. »Slovenski narode je drugi dan slovesno pozdravil novo stranko in tajništvo SDS je v ponovnih okrožnicah pozvalo svo{e kmetske volivce, da prestopijo k samo-stojnežem, da podpro novo gibanje, da se zlomi večina SI.S. Za ene volitve se je dr. Žerjavov načrt posrečil. V ustavotvorno skupščino je bilo izvoljenih 9 samosiojnežev in 3 liberalci. Teh 11 poslancev iz Slovenije ie glasovalo za vidov, dansko ustavo, ki nas tepe, vsem na čelu Pucolj. SKS te rnvrnla svoj političen pravem s^loh tako, da je dosegla v jugoslovanski politiki in belgrajskem parlamentu rekord v nedoslednosti. Nobene skupine ni v Narodn' skupščini, ki bi bila tako neženirano obračala plr šč nu vetru kot SKS. Avramovič, vodja srbsk h kmetov, je takole označil načelnost SKS: »Prepričali smo se, da SKS sploh ni načelna stranka, temveč le stranka za obrambo vele-poseslev v Sloven ji in za pridobivanie velikih dobičkov v zvezi s svojimi finančnimi pokrovitelji.« SKS je dobila svoje mandate pod varljivim geslom: Kmet. kmeta! Izvoljeni poslanci SKS pa so tudi na to krilatico pozabili in hiteli v vlado, ki je z njihovim pristankom dala 1200 milijonov kron bosanskim vele-posestnikom za odkup zemlje, ki je v resnici last krščanske raje. Pod geslom »Kmet kmeta« sc SKS v ustavotvornem odboru ni brigala za drugega, kot da je skušala nadkriljevati samostojne demokrate v protiverski in proticcrkvem gonji in zastavila ves svoj vpliv za kancel-paragraf. Ko je bila sprejeta vidovdanska ustava, so samostojneži dejansko svojo vlogo doigrali, Belgrad jih ni več potreboval. Zato so bili prisiljeni, da sklepajo politične kupčije z vsakim, ki jih je hotel sprejeti v svojo sredo. Vodja SKS g. Janez Pucelj je bil poleg radikala Krste Miletiča najdaljšo dobo jugoslovanski minister za kmetijstvo. Treba je priznati, da jc celo radikal Miletič več storil za kmetijstvo nego »seljački« minister Pucelj. Že takoj prvo lelo Pucljevcga ministrovanja jc plačala Slovenija 700 milijonov kron več na davkih, kot pa znaša vsota, ki jo jc državni 1-roračun r.omenil za našo deželo. Pod ministrom Pucljem se je uvedel nov 12—17 odstotni davek na dedščinc, ia minister je omejii izvoz živine s tem, da je dovolil carinskc ngodnosti samo za komade po 500 kg žive teže. Ne bi prišli do kraja, če bi hoteli naštevati vse odredbe, ki so v živo zadele naš kmetski narod in njegovo gospodarstvo tista leta, ko jc vodil kmetijstvo g. Janez Pucclj Sploh so, ko je bil minister Pucelj, davki naraščali in naraščali do ogromne vsote, katero nosi na svojih plečih slovenski kmet danes. Najhujše pa si je Pucelj prihranil za slovo. Preden je zadnjič zapustil kmetijsko ministrstvo, je sestavil predlog za bodoči proračun Ta predlog znižuje izdatke za kmetijstvo za 28 milijonov dinarjev. Ta predlog odpravlja najvažnejša uradniška mesta za upravo kmetijstva, sadjarstva, vinarstva itd. Ta predlog uničuje že večletne prešnj« naših mlekarjev, po Mlekarski šoli v Škoiji Loki, ki je prvi predpogoj za razvoj modernega mlekarstva v Sloveni i. Pacifjv predlog e ustvaril možnost, da bo ccntraaciična uprava s potezo peresa uničila državno žrekčarno na Selu pri Ljubljani in da km^fjsk"» šola na Grmu ne bo mogla več izvrševati svoje vzvišsnc naloge za izobrazbo kmstskih gospodarjev. S t-;m predlogom je za dolgo zopet pokopana uada, da bi naši hmeljarji dobili svojo strokovno šolo. V dobi radičevskega p:šivanja v bclgrajski vladi se јз tedaj prvič 7godih>, da se je proračun najvažnejšega miristret"« za naše 1'udctvo tako strahovito oklestil, da za naše kmetijske pouîbe ne bo ostnl več vinar! In, ko je romistroval Pucelj, naši poplavljene! oiso dobili od države nobene pomoči, oc'pada čedsljeho!j vsa skrb države za poljedelstvo in propada kuietski slan. To so udarci, kakršnih naše ljudstvo od SKS kljub njeni žalostni zgodovini vendarle ni pričakovalo. Zadnje seje finančnega odbora dokazujejo, da SKS pri svoji politiki večnega ministrovanja ni imela nikoli namena koristiti narodu in da je imel prav vodja srbskega kmetijskega zadružništva Avramovič, ko je dejal o samostojnežih: »To so čisto navadili ....... in sovražniki kmeta.« Najnovejša nesreča, ki zadene narod z novim državnim proračunom, pa ne bo strla noše odpornosti. Le dokaz nam je, kako pravilno je presojalo položaj vodstvo SLS, ko je v evoji zadnji resoluciji povdarilo, da je težišče vse naše krize v uničenem gospodarstvu in kako opravičen je pogoj, ki ga je stavil pri pogajanjih za vstop v vlado dr. Korošec, da SLS vstopi le, če bo vlada pričela takoj reševati gospodarska vprašanja. Sedanji ra-dikalno-radičevski proračun pa ni reševanje, ampak nadaljnje uničevanje gospodarstva. Potek dogodkov daje prav SLS, ki jc odklonila sodelovanje na tej podlagi. Imamo nov dokaz, da so politična pota, po katerih hodi SLS, edino pravilna. Nov dokaz, da se naše gospodarstvo ne bo dvignilo in zboljšalo, dokler se ne uveljavi naš program, dokler slovenski narod ne bo sam upravljal svoje zemlje. V nedeljo, pri volitvi v oblastno skupšično, bo naš kmet poleg delavca in obrtnika poskrbel, da bo to spoznanje dobilo izraza v popolni zmagi SLS ! i? Za vsakega zavednega pristaša SLS velja volivna dolžnost. Nihče ne sme dne 23. januarja manjkali na volišču. Posebej opozarjamo: 1. Vsak 21 let stari moški naj se takoj točno pouči, v kateri vasi in v kateri hiši bo volitev. Vsak mora že sedaj vedeti, kji je njegovo volišče. Pazite na to zlasti v tistih krstih, kjer so odročna volišča. 2. Volitve se začno povsod ob sedmih zjutraj in trajajo hrez p.esIfdVa do šes'.'h zvečer. Kdr.r do 'še; lih ne priče na voIiSčii, ne more vet volili 3. Naši somišljeniki nej volijo že zjutraj, Cira preje, ttm boljše. Ko naš volivec enkrat voli, naj skrbi, da spravi še druge na volišče. Vsak glas je važen, 4. Kjer volivca člani volivne komisija ne poznajo, mero vzeti seboj kako izka-zilo, Dober je za to krstni ali domovinski list ali kaka vojaška izkaznica. 5. Ko stopiš v volivno sobo pred predsednika volivne komisije, povej glasno svoje ime, priimek, vas in hišno številko. Poglej takoj, kje je naša volivna skrinjica. Na naši volivni skrinjici je na- lepljena natisnjena naša kent'idetna lista. Predsednik ti da volivno kroglico. Potem sezi z zaprto roko v vse skrinjice. Pazi pa, da izpustiš kroglico v pravo skrinjico. Ko si segsl v vse skrinjice, pokaži odprto prazno roko predsedniku volivne komisije. S tem si velitev opravil. 6. Vsak naš somišljenik пзј v teh zadnjih cneb in zlarti v nedeljo poučuje, raz-i snj'v.jiî in sgitira. Za skupen uspeh moramo delati vsi sk«pao, Zaupnikom SLS! 1. Skrbite, da ve vsak volivec, kje raj voli, 2. Uredite že te dni pred volitvami, da ne bo manjkal 23. januarja nihče na vol-šču. Ne odlašajte vsega na zadnji dan. 3. Pazite na laži nasprotnikov, To je orožje demokratov in rac'ičevcev pred vsakimi volitvami. Bodite pripravljeni na io, da so zmožni ti ljudje zadnje dni vsake zlobnosti. 4. Poročajte takoj o izidu brzojavno aH telefonično na uredništvo »Slovenca« : (naslov: »Slovenec« — Ljubljana). lolûvaistïo radičevcev. t* NAS KANDIDAT V SMRTNI NEVARNOSTI. Surovost radičevcev raste, čimbolj uvidc-vajo, da jc njih trud, da bi še varali naše ljudstvo, zastonj. Ker padajo neprestano, ker so njih shodi in sestanki tako klavrno obiskani, sc hočejo maščevati nad našimi kandidati Posebno surovi so radičevci v okolici Velike Loke na Dolerjskem. Tam jih je potrjeval, kakor znano, lansko leto sam gospedin Stepan Radič. Ze v prvih letih po prevratu so ondotne surovine na najsurovejši način napadli župnika Povšeta s Čateža ln mu skvarili nogo. S^daj so se pa proslavili z zahrbtnim napadom na našega kandidata Ignacija Pevca. Ker vedo, da re uspevajo v agitaciji proti rjemu, so se ga hoteli znebiti na drug način. Odvili so vijake pri oseh dveh ko'es njegovega voza. Ko se je peljal v nedeljo iz Trebnjega, jc skočilo eno kolo iz osi, vsled česar je padel g. Pcvec pod voz in si roko precej težko ranil. Prvo pomoč mu jc nudil g. Hubert Tomšič. Le srečnemu slučaju se ima zahvalili, da ni smrtno ponesrečil. Zadrji čas je, da se po vsem Slovenskem enkrat za vselej iztrebi ta divja surovost, katere zastopniki so poleg orjucaštva zlasti tudi radičevci. Kar jc peštenih ljudi med radičevci, naj vendar izprevidijo, da jim med podivjanimi radičevskimi agitatorji ni mesta. Ves novomeški okraj raj gleda, da sc ne osramoti s tem, da bi izvolil le enega kandida'a z liste ljudi, ki trpe v svoji sredi tolovaje. Vsi pošlcniaki na delo, na agitacijo, da napravimo 23. jan. konec stranki, v kojc sredi se goji pretepuško tolovaistvo. Mć-Pucljeva stranka pred Ijurlsko sodbo na Koroškem in Slov. štajerskem. Polonija Radid-Pucljevih kandidatov » Libcli, ah na Koroškem. V pendeljek 17. L m. sta rriieciila dva Rad č-Pucljeva krndidata v Libcli ah volivni slud. Iz poietka sta bila še precej zadovoljna, ker sta videla ki ub slabemu vremenu in пд delavnik precejšnjo udeležb \ Ka' o bridko je bil razočaran že prvi go.ornik, ker je čul iz ust p-slušalcev lako ostre n edi 1 ce. da ni imel n.egov govor nobene a pomena. Moral je svej »govor« prekiniti in posluša.i navdušene v klike mm žice: »Živio dr. Korošec!« — »Živela SLS!« Ko so se na\du eni kl ci za SLS nekeliko polegli, e me ž zmedeno nac'aljevel in ra l?gal, da je bil preje šest let tajnik SLS, da pa mu tc ni prija'o, rrdi če-ar je prestopil k Radič. Pucl,jevi stranki. Ker se ljudstvo kl ub temu pojasn lu ni dalo pomiriti, je začel klicali na poni č paragrafe in zahteval cd g. župana, da napravi mir. A vsi ti obupni p skusi so se mu ponesrečili. Da se govorniku vendar le ugodi, so vsi zborovalci nn poziv enega prišla a SLS zapustili zborovalm loi al. In i aj poiem? Ргагпа dvorana n dva cela govorni ka Radč-Pucbeve stranke. Pevec, sijajno pogorel v Spitaliču. Iz Špi. ta'iča pri Konjicah pcroča.o: Takega shoda, kakor zadnjo nedeljo 16. t. m. pa še £pilali8 ni doživel. Z'iorovrnje je sklical radičevec Jurij Pevec iz Loi. Ker mu ni hotel dali nikdo na ra polago 1 kala, se je odločil za zber pod mi im neb m. Za vse slučaje je Radičeva stranka pro.ila za crožniško asistenco. Ko jo Pevec vezal v svojem govoru prazne otnbe, so mu brali zavedni volivci take levite, kakršnih še getovo ni si šal nikdar. Drdeč na okoli je odmevalo navdušeno- vzklikanje: »Živijo dr. Korošec, živijo SLS!« Eden od hudomušne ev je ra'ri.sil govornil u na glavo svinjske ščetine, drugi so pa vpili:- »Prašiča je pojedel Radič, ti nam pa p nujsŠ san^o ščet re!« Zaouščen cd vseli, tudi cd doslej rail olj zve lih rad če\cev, je p' bepnil Pevec iz p ia'iča kamor ga ne bo sigurno nikdar ve.', po političnih poslih. Polomija rlveh Ra ličevih kandidatov. Rtd' c a k:ndd3ta Nemec cbi g. dr. MchoriČ. Za njim je govoril priljuh jeni kandidat za Dojjansko dolino g. župan Uršič. Popoldne sta ista dva zborovala v Javorja. Na Dovjem je govo-il Številnim posluïalcem kandidat g. Jakob Jan. Ob 11. uri sta imela shod v Kranjski gori g. poslanec Dušan Sernec in g. Jan. Poslednji je isto nedeljo popoldne govoril v Ratečah. Prejšnjo nedeljo je g Jak. Jan skupno z g. Petrom Arnežem zboroval v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi. Na Kopriv-niku je bil zelo lepo obiskan shod, kjer sta govorila domači g. župnik Kres in g. Zor. Na Brezjah je v nedeljo popoldne bil shod pri j Finžgarju. Govorila sta Avsenek in Jalen. — : Gorenjska bo tudi topot dokazala svojo za-I vednost in dala primeren odgovor vsil,ivcem j Radić-Pucljeve stranke, pod katero so bili iz I proračuna za kmetijstvo črtani milijonski krediti in pod katero naši gorenjski poplav-! Ijenci niso dobili niti ficka. 23. januarja bo Gorenjska manifestirala vsa za SLSI ! delovne stanove, nesebično in požrtvovalno, In delavci ter uslužbenci si želijo vsi nazaj čas, ko je bil on minister. Kajti naš voditelj Fre&mrtni krči SDS v Celju. Celjski demokrati in ostanki narodnih »ocialistov izgubi) živ:e. Po Novi dobi« so začeli bljuvati ogenj in žveplo na vse, kar ne trobi v njihov po' lečni rog. Oklevetali so vse, kar se jim brczpjgojno ne podv e in i posebno naslado gonijo staro lajno, da je narodna Celje v nevarnosti. Kolikor besedi, toliko laži. Prepričani smo, da jim vsa ta hi-oavščina ne bo prav nič pomagala. Pretežna večina Celja si je popolnoma na jasnem, da kandidat dr. Goričan in njegov namestnik prof. Cestnik nista nič slabša narodna delavca katkor dr. Božič in Rebek. Dr. Goričan in prof. Cestnik imata edino napako, da nista samostojna demokrata. Samo to in ničesar drugega jima ne manjka. Če bi imela to lastnost, bi bila sigurno vzorna rodoljuba. Demokrati so pač povsod enaki. Vzeli so v zakup slovensko kulturo, slovensko ro^o-Ijubje, slovensko gospodarstvo. Toda v čem obstoji njihova slovenska kujlural Gotovo v »Jutrovih« podlistkih in romanih, o katerih si |e vsa kulturna javnost na jasnem, da so enostaven šund. In demokratsko gospodarstvo po raznih denarnih gospodarskih za'- lih! To poglavje je najbolj žalostno. Slovenski narod le ni imel od svojega početka, odkar se bori za gospodarsko samostojnost, tako samopaš-nih in slabih gospodarjev, kakor so bili demokrati od državnega prevrata naprej. Omasjam samo Jadransko in Slavensko banko. S polomom Slavenske banke je zapravljeno toliko narodnega premoženja, da bo treba leta in leta pridnega dela, da se ta škoda popravi. In tem ljudem bi naj verjeli, ko vendar dejstva čisto drugače govore, kakor pišejo njihovi časopisi in deklamirajo njih voditelji in kandidati. Odkrito vam povemo, posebno v Celju, da smo siti teh grdobij, da hočemo s hinaz-ščino in licemerstvom pomesti, da hočemo, da pride pošteno delo do veljave, brazuriti je iahko, metati blesteča gesla med narod prijetno, poštene ljudi oklevetati nasladno, težko pà je marljivo, drobno, pošteno delo in trud. No, kaj pa s toli hvalisano demokratsko narodnostjo? Radikale kakor tudi SLS obdelujejo demokrati, da so protinarodni, da so izdajalci in nc vem, kaj še vse. Tudi te fraze so jako poceni. Mi vsi, ki poznamo radikale in tudi SLS v Celju, pa dobro vemo, da so vsi taki očitki grda laž. Demokrati so si skonstruirali čisto enostavno formulo, da kdor ni demokrat, ta ni naroden. Ker vodijo celjski radikali boj proti demokratom, zato so ул protinarodni. Gospodje demokrati, ali Vas ni sram uganjati tal e hinavščine? Ali mislite, da bodete našli sploh poštenega človeka, ki Vam bo nasedel? Igra je tako prozorna, da jo mora spregledati vsak. Demokrati v Celju so se celo tako daleč spozabili, da v svoji brezepnosti grozijo Piimorccm, ki so včlanjeni v NRS, da jih bodo spravili iz Celja. Zato jim pa bodo Primorci pri volitvah dali edino dostojen odgovor, da niti ene kroglice ne dobi od njih demokratski kandidati Kakor kaže razpoloženje v Celju, re more nobena stvar več zaustaviti porušenja SDS v Celju. Da govorimo v oblikah demokratskih časopisov, povemo prav odkrito, da bode dne 23. januarja, na dan volitev, izginila celjska SDS v ropotaruicol ima srce za ljudstvo in je pošten kot zlato ter značaj. Ali morete vi to reči o vaših voditeljih? Narodni socialisti odločno proti demokratom. V Mariboru sta sklenila narodna socialista Tuirpej in Dobrave kar na lepem zvezo 7. demokrati in postavili g. Mohorka kot nosilca demokratske liste, ker se samostojni demokrati niso upali postaviti svojega kandidata. Ali gg. Tumpej in Dobrave sta delala račun brez krčmaria. Mislila sta, d« bodo vsi narodni socialisti za njima drveli ter volili demokra'skcga Mohorka. Mi smo že ponovno pisali, da so mariborski narodni socialist: razbiti v dva tabora in da p r a v i narodni socialisti ne bodo vol li osovražene demokratske stranke, ki je pred dvema letoma preganjala najboljše in nnivornejše pristaše naroilno-so-cialne stranke. Pravi narodni socialisti so radi trga seslavili skupno kandidatno Isto z Davidoviče1 ci in SKS. Nosilec tiste je profesor Ribarić (Davidovi^evec), kot zastopnik na rod n h socialistov je na listi g. pref. dr. F. Rostohar, kot zastopnik SKS pa dr. Faninger. I Vsi imenovani trije kandidati so v Mariboru I med svojimi pristaši -zelo priljubljeni in spo-1 š'ovani ter so rad i tega demokratski listi skrajno nevarni. Zato jc g. Tumpej podal v 1 »J.itru« in »Taboru« izjave glede dr. Resto-harja. da ni več prstaš narodno soc. stranke, \ ampak da je Radičevec in da je tudi prof. i Ribarič radičevec. Vse to pa ni resnica. G. prof. Rilarié je eden najmlličnejših Davido-vičovlli pristašev v Sloveniji. G. prol. dr. Ro- stohar pa je bil In je lie danqs narodni soda» list, ki je ostal zvest svojemu programu. Da so te naše trd Ive resnične, dokazuje naslednja izjava g. prof. dr. F. R o s t o h a r j a, ki miki jo prejeli: »Na razna vprašanja iz krogov volivcev NSS in z ozrom na časopisna prerekanja izjavlja podpisani eledftče: Čutim se Je Vedno narodnega socialista, četudi me g. Tumpf j izločajo iz svoje skupine, ki jo zatajila narod. n0-80cialistični program. Jaz nisem sam. Z menoj so oni narodni social sti, ki so so za to stranko od njenega prostankr- žrtvovali. Smatral sem za potrebno, da nastopim pri oblastnih volitvah skupno na l'sf, katere nosilec je Davidovičovoc profesor Ribarić, ki je idejno nain najbližji in ki je za svojo idejo pravega sporazuma ter resnične ravnopravnosti med brati bil dovolj preganjan.« Maribor, dne 19. januarja 1927. Dr. Franc Roetojiar, profesor. S to izjavo pozivije g. dr. Rostohar vse resnične in prave narodne socialiste, da naj ostanejo zvesti svojemu programu in naj volijo listo, katere nosilec je profesor Riba r i'6. Pod nobenim pogojem ne smejo narodni socialisti glasovati za listo, katero so stranki-i.i odpadniki skovali skupaj s samostojnimi demokrati. Jeseniškim delavcem in železničarjem. Velikanska polomija shoda SDS v Celju. SDS, ki je danes nikdo več ne šteje in De spošti je l.ot pravo narodno stranko, je za včeraj zvečer sklicala svoj volivni shod v nta-lo dvorano »Celjske hiše«. Za ta shod so izrabili vse osebne slike ter izvejali pri tem pritisk na podrejene, posebno pa na uradnike. Tudi na mestne trgovce so se vrgli, grozeč jim, da bodo čutili abstinenco odjemalcev če se shoda ne udeleže. Navzlic pritisku se je zbralo na shodu približno 300 ljudi. Ker so sam. demokrati dobro vedeli, da ne morejo v mestu samem zbrati toliko pristašev, ki bi napolnili malo dvorano »Celjske hiše«, so šli agitirat v okolico za udeležbo na shodu in sicer v Gaberju, Bregu in Zavodni. Da bo naše poročilo glede udeležbe na shodu popolno, naj dodatno, da je bilo na shodu navzočih jako veliko radovednežev (večinoma radikalov in narodnih socialistov). Upoštevajoč vse to, prihajamo do zaključka, da je prisostvovalo shodu 150—180 volivcev - sain, demokratov. Nai ugotovimo, ùa se uradnišlvo ni odzvalo vnbi-lu SDS, na shod so prišli le redki posamezni uradniki. V času našega poročila je ravno pričel govoriti dr. Božič kot kandidat za oblastnega poslanca v Celju. Prvo kar je zinil, je bil napad na klerikalce. Menimo, da nadaljnji potek shoda ne bo prinesel nobene druge nesreče. »Jutro« bo kajpak poroftalo, da se je tega shoda udeležilo najmanj 700—800 ljudi. Pa se bo uštelo: toliko ljudi namreč v malo dvorano i »Celjske hiše« sploh ne gre. Socialnim demokratom v ivlarlbcru za klobuk. Socialni demokratje kričijo v svojem listu »Volksstimme«, da so kronski penzionisti v nevarnosti, če v drugo skrinjico volijo. Naj-prvo se moramo vprašati, kdo je bil takrat m'nister, ko se je določala penzija? Takrat sle imeli vi, gg. socialpatrioti, besedo, ker sle Imeli svoje poslance v parlamentu in tudi svoje ministrstvo. Ti so vas zastopali tako, kakor vi danes na lastnem telesu čutite. Ko bi takrat Etbin Kristan zastopal vas in v£?e koristi, ne bi 1 il poslal izseljeniški komisar! Dalje trdijo gospodje v svojem listu, da bodo že sami napravili red v svojih vrstah; predbaciva se namreč njihovim voditeljem, da vedo in znajo zastopati vse druge koristi, ••■.saflIQlioristi delavstva ne. Mnogi so spoznali te vodïtelje in njihovo skoz in skoz nedosledno polit:Žo, jih zato zapustili in se pridružili Slovenski ljudski stranki. Ostali so njihovi pristaši najbolj fanatični ljudje, ki lahkoverno prisegajo na zastareli in preživeli program, ostali so tudi oni, ki se brez premisleka dado farbati od brezvestnih agitatorjev. Čujte, ali človek nima razuma in možganov za to, da sodi in preudarja in misli? Ne ve-ruj'9 kar na slepo! Vrzite svojo stranko na rešeto in pretehtajte jo! Primerjajte z njo tudi druge stranke, zlasti Slov. ljudsko stranko! Šele nato sod i le 1 V listu preirtlevajo staro slamo, dolžeč na nesramen način SLS sokrivde smrtnih žrtev na Zaloški cesti. Gospodje o stvari dobro vedo, kako je do žrtev prišlo in kdo je kriv nesreče. Njihova nečuvena hudobija in sovraštvo jim nareki.je taka natolcevanja, ko vendar vsak, ki malo zasleduje politične dogodke, dobro .ve, da je bila tista nesreča sad brezvestnih socialpatriotskih in komunističnih agitatorjev, ki. so delavstvo hujskali, sami se pa lepo poskrili za njihovimi hrbti. Gospodom ni prav, da Slov. ljudski stranki še danes v neumorni delavnosti načeluje mož, s katerim se ponaša v državi samo naša stranka, dr. Korošec, ki kot polilik sijajno zastopa Slovence v Belgradu. Voditelj bo on tudi ostal, ker uživa zaupanje pristašev in vseh poštenomislečih. Kje so pa vaši voditelji in kakšni so bili, vas vprašamo? Na njihova za ljudstvo in delavstvo koristna dejanja se takoj spomnite, ko slišite njihova imena! Samo par imen: Elbin in Anton Kristan, Prepeluh, Grčar, Divac, Kornč itd. itd. Kaj so ti za bedno ljudstvo naredili? Dr. Korošec pa, kar je v politični borbi, deluje za naše V petek, dne 21. januarja, ob 8 zvečer se bo vršil v »Kat. delavskem domu« na Savi vol:vni shod SLS, na katerem bo porrčal narodni p slanei in bivši železniški minister g. Anton S u š n i k. Somisl^eniki, delavci in železničarji, pridite vsi! Spomnite se, da Vam je krščansko socialni minister za socialno politiko J. G o s t i n -Čar uzakonil osemurni delavnik, dočim niso dc'avske zahteve napiedcvale niti za milimeter. dokler so sedeli demokratski in soc.a-list.čni ministri v vladi. Naj nam svobodomiselni socialisti in demokrati tudi povedo, kaj so stor li njihovi svoječasni zastopniki v vladi za odpravo velike stanovanjske bede, ki vlada nad delavstvom! Nič. Ko pa je sedel v pokrajinski vladi v Ljubljani krščansko socialni poverjenik dr. A. G os a r , je začel z ïelozno odločnostjo pritiskati na kapitalistična podjetja, da so morala začeti graditi prepotrelme stanovanjske hišo za delavstvo. Vedno bolj prrpada Slovenija pod central s'd'ni m režimom. A spomnite se, da so socialisti ravno tako vnoti hlapci centralizma, kakor 1 beralni demokratje, ki bi najrajši vse uradne c> ntrale spravili v Belgrad in vsa večja industrijska podjetja demontirali in prestavili v Srbijo. Kje ho pa potem slovenski delavec dobil zaslužka? Alj ni bil sccijalst Kristan eden največjih bojevnikov za ren-tralistčno vidovdansko ustavo, tako da ga je sam pok jni Pašić v državnem zboru posebno pohvalil? Ali ni sedel Kristan v isti vla-1 di z dr. Kramarjem, ko se je naša krcna I spravila ob ceno v razmerju 1 dinar za 4 : krone? Ali so socialisti kaj boljši od denio. i kratov, katerih glasilo »Г imovina« je svoj čas pisala, da naj celo občinske tajnike nastavi država, ki bi bili neke vrste jerobi županov in detektivi v občini? Centralizem je pograbil težke milijone delavskega denarja in ga iztrgal iz domačo slovenske uprave, da se jo z njim nasitilo par zagrebških in belgrajskih bank. Centralizem je rod il zloglasni prav lnik za bratovske sklad-nice, ki ga je podpisal minister dr. Žerjav, da so danes ti nekdaj tako cvetoči delavski zavodi v najžaloslnojšem položaju, ki je sploh mogoč. Delavci, sotrpini, ne pozabitë, kdo se jo najhuje boril proti davku na ročno delavce? Al, ne »Jugoslovanski klub« in njegovi govorniki v pa lamentu: S mode j, dr. Go-sar in Kremžar? Ne pozabite, kdo nas jo branil, ko smo stali v ognju podivjanih nacionalistov, v času, ko se je izvršil eden največjih zločinov, kar jih zabeležuje slovenska zgodovina: umor rudarja Fakina v Trbovljah, ki je Še danes neka/novan, v času, ko so orjunaši v Radov- lj'ci strel'ali. na jeseniške, godbenike in ho» teli ustavili vlak. Ali jo bil totln.j sploh kak list v Sloveniji razen »Slovenca«, glasila SL$, kj se je upal odločno braniti in zagovarjati nedolžne delavske žrtvo? Spomnimo se tistih burnih dni, ko so poslanci SLS v nevarnosti za svoje življenje vse tvegali, da so branili pravice aelavstva! Tedaj v .tisti najhujši uri je vse zapvst lo dolavce samo SLS je z v*em -vojim vplivom stala delavstvu na strani. Zato: zvestoba za zvestobo! Spomn;mo se. da je bilo pod P. P. (radi-kalno-demokralskim) režimom vsled ova-ouštva demokratov nešteto slovenskih uradnikov in uslužbencev prestavljenih iz svojo domovine samo zato, ker niso bili pristaši SDS. Kdor je torej proti centralizmu, proti nasilju, proti korupciji, proti ovaduštvu, ta naj stopi poil noomadeževapo zastavo Slov. liij.d-ske' stranko, zaščituice Slovenskega «lebïvslTa. 'Demokrati' in z njimi združeni ilsti ne smejo dobiti dne 23. januarja niti enega delavskega glasu, Kristanovi socialpatrioti pa naj se preje spokorijo id objokujejo svoje grehe, preden hočejo dobiti kak glas od slovenskih delavcev! Tržič za Majeršiča. Tržič je spregovoril. Vršil se je v torek v našem mestu shod SLS, kakor jih je bilo Sc malo. Dvorana »Našega doma« je bila nabito polna, četudi je bilo vreme neugodno. Zbrani množici sta govorila dr. Marko Natlačen in kandidat Ivan M a j e r š i č. Nasprotniki so sc poprej rotili, da bodo shod razbili, pa so bili čisto mirni, ker vedo, da je gospod župan le števni kandidat Zerjavove stranke in da poskuša le rešiti g dr Alberta Kramarja, bivšega minist.a za trgovino, pod katerega ministrovanjem je belgrajska vlada zamenjala 4 krone za 1 dinar in našim pokrajinam zadala silovit gospodarski sunek. Tudi podrobna agitacija g. župana Lcnčarja ne bo uspela, ker ve vsakdo, kako so esdeesarji pri Sla venski banki gospodarili. Tržič bo stal kot 8. februarja 1925 zvesto v Vrstah SLS. Naš kandidat Ivan Majcršič bo zastopnik našega lepega mesta. Vsi volivci do zadnjega na volišče za našega someščana! Za avtonomijo Slovenije morajo delati oblastne skupščine. Volimo samo Slovensko ljudsko stranko! ie naša skrinîica. Le u ItamniSkem okrafu in u mesti» mar.bor ie druga» v mestu Ljubljani рз tretja. Zmagoslavno razpoloženje za SLS v ribniški dolini. Sklep političnih volivnih zborovanj za ribniško dolino v nedeljo v Zlebiču »Pri roki« je bij naravnost veličasten. Na samem stoje obširni prostori g. Jakoba Kozine blizu postajališča Žlcbič in vendar so se vršta v tem kotičku skoro vsi najvažnejši shodi vsega voli vncga gibanja v ribniški dolini. 11, januarja je bil shod radičevcev, na katerem sta nagro-madila gg. Prepeluh in Pucelj precej težkih očitkov proti SLS, katere je bilo treba pred ljudstvom kritično presoditi. Zato sta nosilec liste SLS g. Skubic in narodni poslanec gosp. Škulj sklicala za nedeljo ob treh popoldne volivni shod »Pri roki« Istotam pa je za 1. uro popoldne sklical svoj volivni shod kandidat SDS g. Rus. Tako sc jc nabralo polno volivcev iz sodraške, jurjevske, suške, velikopo-ljanske in ribniške občine, in sicer pristaši SLS, SKS in SDS. Govor g. Rusa je bil ravno tako sramežljiv kot njegov oglas, v katerem obeta svojim volivcem močno gospodarsko pomoč, ker je on le klicar gospodarske fronte brez politične stranke! V tem duhu je šlo tri-(etrt ure, a niti enkrat se g. Rus ni spomn i SDS stranke, saj je bil njegov podpis na letaku brez označbe SDS. Med zborovanjem SDS so sc pričeli vedno bolj shajati vo'ivH SLS, nakar je ob najboljši udeležbi razvil g. Skubic program SLS zo oblastne sku;šči-ne. Okrcal je posamezne stranke, med katerimi je označil SDS za najkoruptnejšo stran- j ko v vsej Sloveniji, kar so navzoči demekrat- [ je, ki so ostali še na našem shodu, s čudovito ! mirnostjo vtaknili v žep. Izvajanja g. Skubica i je spremljalo ponovno odobravanje mnrgcš e- | vilnih zborovalcev. Koncem govora je stopil ] na zborova'išče poslanec g. S k u 1 j, ki je ob | grobnem molku navzočih nasprotnikov okr-tačil SDS, SKS in kočevsko radikalijo ter končal s pozivom, da naj izobčimo iz slovenske politične javnosti vse veternjršivo, šviga-Ivagarstvo in nemoralno politiko, ki s pijačo kupuje ljudsko zaupanje, in vse One, ki nas hočejo iz ponosnega slovenskega naroda ponižati v drugorodno pleme. Govoru priljubljenega poslanca je sledilo dolgotrajno gromo-vito odobravanje in vzkliki: »Zivio SLS!« — »Zivio Skubic!« — »Zivio Skuljl« Po shedu so se vršila še v gručah objašnjevanja, a izmed vseh gruč je bila najživahnejša ona, kjer je g. Škulj dokazoval voditelju SDS v Sodražici g. Ivancu, da ne more iti z SDS neben pešten človek. Takšnim dokazom so okoli stoječi dodali še sveje, nakar je g. Ivane in vsa gospoda SDS tiho odšla na svoje domove pod vt/som konstatacije demokrata g. Gnidicc ob koncu govora g. Skulja: »Prav ste povedali!« Razpoloženje pristašev SLS pa jc bilo tako, da kar niso megli narazen, brežanski fan'je so pa zaokrožili tako veselo, da )e oživela marsikatera stara kest — kot že vnaprej na lepo znugo SLS v oblastni skupščini! Velik sltod £13 na Vranskem. V nedeljo je imel g. narodni poslanec dr. Hodžar po rani sv. maši shod na Vranskem. Shod se je vršil v društvenih prostorih, ki, so bili nabito polni. Predsedoval je shodu g. Zupan iz Ločice Shoda se je udeležil tudi naš nosilec liste g. Dav. Kranju, ki je ljudstvu razložil pomen oblastnih skupščin. Za njim je dr. Hodžar razjasnil sedanji politični položaj in h koncu navduševal volivce, da se vsi udeleže volitev. Na Vranskem so imeli tudi en teden prej demokrati shod. Govoril je g. Lesničar, nosilec demokratske liste. S svojim govorom pa ni imel prav ni-kakega uspeha. Tega demokratskega shoda se je udeležilo reci in piši sedem oseb! Torej Vransko јз tudi obsodilo demokrate. Tudi Lorber od Radičevcev je poskusil na Vranskem s shodom, pa je imel še večjo smolo kakor demokrati. Na njegov shod ni namreč sploh nikdo priïel, lako da ni imel gosp. Lorber komu govoriti. Sedaj skuša prirediti med tednom shod v Prekopi. Po našem mnenju bi bilo bolje, da se s tem tako ne trudi. Navdušenje za SLS v šmarsko-rogaškem okraju. Po pozni sv. maši preteklo nedel o se je vršil pri nas. pri Sv. Emi, sbed. Tega sheda eo se udeležili vsi občani, tako da se jih je zbralo nad 300 oseb. Predsedoval je g. Anderlič iz Vir. vc. Prvi je g. Turk poudarjal veliki pomen oblastnih skupščin posebno z ozirom na zanemarjene ceste in pola. Nato je naslo-p 1 g. dr. Ogrizek, ki se je norčeval iz nasprotni! ov, ki so zadnje tedne trdili, da si je prerez-1 z britvijo vrat. (Take laži širijo naši nasprotniki z namenom, da bi begali naše volivce!) Pou 'arja! je tudi posebno dejstvo, da je Radič s svojo politiko popolnoma zavozil, tako da ga celo njegovi lastni volivci na Hrvatskem zapuščajo. Na shodu je bilo tudi nekaj Hrvatov preko Sotle, ki so z navdušenjem odobravali govornlkova izvajanja in ga prosili, da priredi tudi na Hrvatskem take lepe shode. Govornik je nadaljeval in Izrael pre-pr , n e. da bodo šli vsi Sv. Emčani brez га 1 ke v veli ni loj za ono slranko, ki Ima na ve resnga smisla za slovensko ljudstvo, - ist popoldne fe Je vršil tudi sbed na Imenom. Predr c ni k shoda je bil g. Janez Poči-valšetk. G. nosilec liste Turk ie razložil naj- prej volivcem veliko razliko med SLS ter SDS in SKS n pozval ljudi, da gredo vsi na volišče za SLS. Dr. Ogrizek je razkrinkal postopanje Radiča, ki je zapravil v Belgradu vse dobrote, ki so jih Hrvati imeli nekdaj; nato je volivcem obrazložil postopanje samostojnih demokratov, ki izdajajo svoj list »Domovino« ln ga širijo po Sloveniji popolnoma zastonj. Ta list se izdaja iz ra-nih fondov raznih bank, ki so radi tega morale skrahirati. Tudi tega sheda se je udeležilo veliko število Hrvatov, ki so vprašali dr. Ogrizka za svet, kako naj pri vol't vab nastopajo. Pohvali so ga isto-tako, da naj priredi tudi na Hrvatskem SLS taka lepa zborovanja kakor po Sloveniji. Volit premo! V nedeljo zjutraj vsi - nikogar ne sme manjkati! Veliki uspehi SLS in velike biamaže SDS ter »Združenih socialistov« v Hrastniku. V nedeljo zvečer se je vršil volivni sestanek SLS v gostilni pri Krulcu v Šurju. Poročala ( sta posestnik Napret in tov. Joško ArnSek. Po sestanku so zborovalci prosili Arnška, naj ostane. Ker je b'la v ponedeljek sv. meša pri Sv. Štefanu, j so sklicali v gostilni Krulc ponoven sestanek. Soba i je bila nabito polna. Tov. Amšek je razkrinkava! nasprotnike, posebno demokrate in socialpatriole. Zborovalci bodo šli z navdušenjem za SLS v boj. — i Na demokratskem in socialpatriotskem shodu na Dolu so imeli pristaši SLS več:no. Tov ArnSek je temeljito ovrgel vse napade na SLS. Ko je čital j citate iz *Slovenca* tičoče se gospodarstva SDS v ' Slavenski banki, so demokrati pod težo silnih udarcev tulili. Govoril Je še g. B e r n o t, ki je stvarno razlagal, kaj pomeni avtononrja, do kniere bo go- | tovo prišlo Pemot je neusmiljeno bičal demokrate in socialpatriote. S tem shodom so nam nasprotniki mnogo koristili. — Komunisti izjavljajo, da no bodo volili socialpatrlotov in da bodo rrje ostali doma. — Svobodaško mivanje. Zadnie čase hočejo svobodaši preprečiti vsako prireditev naših organizacij pri g. Logerju Govorijo, da ne odnehajo prej. dokler ne bodo naše organizacije Loger-jeve prostore zapustile Znak, kako strašno hudo prede socialpatriotom, da se lotevajo terorja, katerega se pa mi čisto nič ne bojimo. Veliki shotfi SLS v krškem okraju. Kandidat dr. Anton Milavec je imel pretekli teden sijajne ses'anke v krški občini v vaseh Senu Se. Kobilje, Gorenja vas. Gora. Vsak izmed teh sestankov je bil večji kot vsak žerjavovski ali radičevski shod v tem glavarstvu. V nedeljo dopoldne se je na to vršil v Krrkeni velik shod, na katerem je istolako govoril g. dr. MMavec V ponedeljek 17. t. m ie bil nato velik shod v Veliki dol'iii Vsi ti in nešteti drugi sestanki in shodi pričajo, da 'e in ostane kr§'d okrai neornaino v taboril elovopstva in njegove zastopnice Slovenske ljudske stranke. Vlšnjegorski okra] koraka s SLs ! V soboto, dne 15. t. m. so se vršili krasni shodi SLS na Pleši v ti, v Mali !n Veliki Žalni ter v Veliki Loki. Udeležba ogromna, navdušenje ?a stranko nepopisno. V nedeljo, dne 16. t. m., je bil po prvi sv. maši leno obiskan shod na Krki. Vse enodušno, nasprotniki se ne upajo ugovarjati. Dne 17. t. m. so se vršili shodi na Širi. v Lesah, Pođ-bukovju ia na Gmajni. Navdušenje Je sološuo, udeležba veiika. — Tudi trdnjava S S Krka bo nam dala večino. Načelni nasprotniki so hvalili delo SLS in njenega kandidaî.a Erjavca. Dne 23. t. m. se bo pokazalo, da je kljub lažnivemu poročilu »Kmet lista« okraj Višnja gora v impozantnem številu na strani SLS. Zastonj se trucfijo demokrati v Sevnici. Samostojnim oeuiokralom, pravilno liberalcem lz predvojno dobe, v tukajšnji trški trdnjavi, Sevnici ob Dravi, v volivnem boju za ob'astne skupščine ne gre nič kaj posebno v klasje. Čutijo se že tako slabe, da se morajo v svoji agitaciji posluževati najhujših laži in pa sredstev, ki ne delajo niti njim,.še manj pa volivcem čast, ker so sredstva preračunana za kaline. Ker pa nihče ni r«! kalin in ker je v Sevnici pretežna večina volivcev toliko preudarna, da se ne bo vsedla na SDSarski lini, bo ostale druga skrinjica na dan volitev po večini prazna. Razne obljube SDSarskih kandidatov ne vlečejo več, ker je vsakemu volivcu dobro znano, da veljajo te obljube samo do 23. januarja 1927 iD dc po volitvah SDSarji svojih obljub ne bodo mogli izpolniti. Eno pa bi sicer gotovo storili. ako bi dobili oblasti v svoje roke, iia bi namreč oblasti udinjali belgrajskemu centralizmu, katerega blagodat; čutimo vsi že par let. Da pa bo zvedela širša javnost, na kakšen način agitirajo SDSarji. evo vam par slučajev: Pred približno 14 dnevi so sklicali člane tukajšnje požarne brambe na seio Kako so se pa nekateri člani spogledali, ko se je ta domnevna seja razvila v neke vrste volivni Rhod za SDS! Vprašamo, ali je bilo taktno, da so je korporacijo, ki uživa po svojem vzvišenem poklicu spoštovanje in zaupanje vsega prebivalstva, čisto po nepotrebnem vplete v volivno vrvenje v korist ene stranke? Ali res mislijo nekaterniki, tla jim je vso dovoljeno in da javnost gleda mlrnodušno take pojave? Dne 23. januarja boste dobili odgovor od volivcev! Ker so esdeesarjl mislili, da se bo dala javnost preslepiti lepe pesmi, so naročili pred nedavnim časom iz Zidanega mosta pevce, ki so sredi trga zapeli par pesmic, nakar s? je vršil zopet shod v znani tukajšnji gostilni. Toda pesmice, ki sicer privabilo veliko poslušalcev, tokrat n!so vlekle ker je bilo znano, da je pesem bila naročene z namenom, da privabi SDSarski Skrinjici kako kroglico Govornika !» Zidaneca mosta so poslušali razen pr'rediteljev še »die beiden Hirzer«, dva Franreljna In pa Marko Govornik je bil baje tako navdušen, da ie svoj govor končni z besedami: »Malo nas je, pa mi smo zato korajžuilc Prejšnjo nedeljo so pa SDSarji imeli shod v gostilni g M Kovača. Na lem shodu sta govorila govornika iz Brežic in menda iz Maribora, pa sta morala ljudem zelo na dušo govoriti, ker se je večina maloštevilnih poslušalcev začela razhajati, predno sta govornika končala. Značilne so razno opazke, s katerimi so kmetje zapuščali ta shod. Tako je eden odšel z besedami: »Mokratov pa že ne bom volil!« Govornika sama sta uvidela, da je njihov trud brezploden, zato sta tudi kmalu končala. SLS na Mirni. V nedeljo 16. jan. se je vršil shod SLS v Izobraževalnem društvu na M^i. Navzočih jc bilo 80 do 90 mož in fantov. Predstavil se je kandidat g. Pevec, poročal pa g. kaplan Flaj-nik. — Pomaknil je v svetlo luč Slovencem pogubonosno početje slov. demokratov; njihove bančne polome, njihovo gorečnost za jugoslovenstvo, medtem ko pozabljajo, da so najprej Slovenci. Slovenstvo v Belgradu izdajajo. — Pokazal je govornik, kako Radič zaman poizkuša doliti v Sloveniji za svojo stranko tal. Nekaj jalovega uspeha pač beleži njegovo prizadevanje: govornik je v splošno zadovoljstvo privzdignil pokrov Stjepan Ra-dičeve borbe — iz nje je milo pogledal gospon Pucelj. Čutili so navzoči, da je to mož, ki je sicer pomilovanja, a ne posnemanja vrede". — Nato je govornik razvil program SLS, prave zastopnice slovenskega naroda in nesebične delavke za njega prospeh. Pozival je govircik k pogumu, vztrajnosti in zvestobi, da se končno le enkrat izvojuie zamisel avtonomijs, do katere je prvi korak storjen z oživotvo'e -.jem oblastnih skupščin. — Govornika so prekl.ijali medklici odobravanja in soglašanja z njegovimi besedami. — Navzoči so se razšli s sklepom, da bodo pokazali tudi 23. januarja zaupanje nesebičnemu delu SLS in njerim načelom ter vrgli krogljico v prvo skriniico. — Zaupni sestanki po vaseh so se vršili 14. januarja v Brezovšci in Zabrdju, kjer sta govorila gg. Munda in Flajnik. — Udeleženci so z odobravanjem poslušali njuna izvajanja. ... Štuki pri Ptuju. Izjava! Podpisani izvem po prijateljih, da sem označen kot predstavnik samostoino-radičevsle liste na volišču v Krčevini. Izjavljam, da sem zaveden pristaš naše SLS in so me na to mesto vpisali brez moje vednosti. Janez Potrč, posestnik in mlinar v Štukih. Rajhenburg. Naši pristaši se zelo čudijo, da si upa semostojni kandidat Urek po shodih napadati našo stranko, ker je znano, da je ravno on prosil pri naši stranki za svojo osebo pardona in slavil celo v izgled, da bo vstopil s svojimi somišljeniki, ki tudi vidijo nujno propad svoje radičevščine, po volitvah v nsšo stranko. Sicer pa mora g. Urek znati, da je še vedno zelo dvomljivo, ali ga bo oblastna skupščina mogla verificirati za poslanca, tudi če bi bil izvoljen. Naše pristaše rn prosimo, da se r»o!noštevi!"o udeležijo volitev in c'a ne/odovoljne snmoslojneže že pred volitvami pridobijo za nr-šo stranko. Loka pri Zidanem most» S-*1 pač vidi, da v Loki nismo zadnji na svetu. Se zelo zanirrajo тв 7 паз. Komaj je imela 1. ianna; ;a Slovc-r.akr ljuds! a stranka na prostem svoj politični shod, že so se zbali za nas. in so priredile svo'e sliode takoj 9 januar;a demokratska stranka (SDS) in 10. la-ruarja Hadičeva ali Kmetiiska stranka po gostilnah ob udeležbi kakih 15—25 poslušavcev. Po moji priprostl nameti. kakor jo imam kot kmot-do-mač'n, bi za človeka, ki kai misli, ne bilo treba shoda od nobene stranke Kajti, ali nas centralizem vidovdanske ustave še ue tepe preveč, ali še ni Slovenija popolnoma strta in gospodarsko uničena. ali nimamo že preveč pralnih žepov, ali ni kmetski stan že ob .robu nevzdržnega propr.da? Potem na naj sedaj 23. januarja v oblastne zbore zopet volimo tisto stranke, ki so nam k temu kmečkemu poginu pripomogle, ker зо leta 1920. ob srbski strani glasovale za centralizem in vsakokrat v Belgradu oddale glfs za zvišanje davkov? Ja7 mislim, da kdor ima vsai en prani zdrave človečke pameti v glavi, bo volil može tiste stranke, ki edina zmirom glasuje proti pretiran'm davkom in ima edina samoupravo ali avtonomijo Slovenije na programu in bo gotovo šel volit tudi pri slabem vremenu, da s svoiim glasom pomaga k večji moči SLS ko bo zlasti pri teh voptvah Belurad posebno gledal na katero stran se bomo nagnili Slovenci. Vendar ne bomo volili demokratov, ker če bi ti prišli šo v oblae're zbore, bodo tudi tukaj delali za centralizem, skrbeli s korunci'o za svoj žep, nas črnili v Belgradu še nanrej In zatirali slovenski jezik! Demokrate ie treba ponolnoma odžagati, potem šele bodo prišli za Sloveniio boljši časi. Samostojne stranke pa ni več. to je zdaj Radičev privesek, česar samostoineži še sami vsi no vedo Takega duševnega reveža naj koza obliže, ki bi dal glas tem ljudem, ki prodajajo in soremi-njajo svoj značaj in program vs-ik dan. Kamor si lisica ren podržt. tam ima največ dirke: kjer se da j za svoj žep največ zaslužiti in nailožie h koritu in i na ministrski stolec priti, tam je. zraven največ i demokratov !n samostojnežev. Kjer pn je za koristi i ln pravice slovenskega naroda najhujši boj. ki nič j v žen ne vrže. tam pa najdemo može naše sloven- I ske ljudske stranke. O. to mi kmet'e dobro vemo! j Zato pa bo v Loki in sploh v laškem okraju vsak prijatelj Slovenije in kmečkega stanu vrgel dne 23. januarja svojo kroglico v prvo (Zmavcevo) skrinjico, ki je naša! Smešno-resno iz Žirov. Na novega leta dan sta Imela dr. Rape in Poljanšek, kandidat demokratske stranke, v Zireh ç'iod, kjer je zlasti poslednji govoril razne puHice, izmed katerih treba ohraniti v spominu eno ali drusro, da se ob priliki žirovsVim demokratom dado le cvetke polu'ati. Poljanšek je strmečim demokratom v sokolskem domu pripovedoval o — španski inkviziciji! Saj ne bomo volili v špansko inkvizicijo, ampak v ljubljansko oblastno skupščino! In potem je napravil diven I skok na tem svojem špans'om konju: Kako rokuje gospoda's'-o vprašanje dr Koroïeeva etranVn. ki je vers'-a stranka ln po vrl združena in sol-rtva španskih 'nkvlzHH — РоЧапбе.к in Hr fcorinv naj se poto'rJSHa! Po in' vlz'cl'e in rekvir.iriie ni trnna več ' oditi na Snansko. nnimant v cerkev — vVgn-telji Slavonske bnnke bodo od SPS rekvtnrati svoj I denar, inkvizicijo o milijoni!', ki *o no Slavenski banki šli v uič, pa bo to pot izvršilo dež 4no sodi- šče v Ljubljani brez dr. Korošca . španska Injek. cija je žirovsko demokrate tako poživila, da vpijejo sedaj po Zireli: »Mi ne potrebujemo prav nikcgir, ue radikalov ne klerikalov, da nam bi pomagali rešiti električno vprašanje. Ako Mencinger ne vzame v enem mesceu žirovskega toka v Ljubljano, bo sfrčal iz ljubijapskeg.i maestrala!« Pozor, Ljubljana! Za letošnji pust napoveduje dr. Žerjav pred magistratom burko v enem dejanju: Komisarjevo frčanje iz magistrata ali napeljava žirovske elektrike v Ijubljar.o. Na pust vsi pred magistrat!... V resnici nimamo vzroka, da bi kalili žirovskim demokratom in njil ovim son jšljenikom po logaškem okraju pred volitvami njihovo veselje, saj bodo morali marsikako grenko, če bo na nji ovo žnlost res izvoljen žirovski Poljanšek. Žirovcj to ž> sedaj slutijo in se ludujejo na dr. Žerjava, ki jim je vsilil za kandidata Poljanška. Kandidat Gabrijel Oblak je imel v nedeljo 16. t. m. na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih obilno ob's' nn s';od SLS. Udeležili so se domalega vsi volivci. Govoril ie tudi Cankar iz Zirov. Volivci bodo držili z vso odločnostjo za SI S. naj se g Poljanšek še toliko trudi, da bi si rešil mandat. I-javn Iz • Slove nca< izzveni, da ie v Jutro- prt-nes'o iz Trbovelj vest. da sem na občini predlagal iOO dstot. doklade na užitr. no. To je čis o nava'na laž. Res je, e'a sem то sk'eiu krajevne organizacije zah eval, da se vo:ira C00 ГОО Din za breznose'ne, povišanje ubo>nega sklada in rekaj manjših stvari. Glede davka pa 'e iz z»nisnika razvidno, da sem, kakor drugi moji trvrriši glasoval proti vsake vrso davkem. »Jrtrovcev* ne bodo rešile tudi laži. Hrastnik, dne 18 jan. .1927. — Janko Amšek. Sv Amlmž v Halo'nh. Znanemu dep'snTRu »Domovine« ni po vo'ji. da je ime'a SLS v nedeljo shod v kanlaniji. Ofi'a nnšitn poslancem, da se nam nribMžaio snmo pred volitvami Resnica pa je, da so naši posbnc' z ljudstvom vedno v stiku, da so volivcem velno na razpolago in «o že dosti storili za nas Preobš rno bi bilo vse tukai napisati, saj itak lfhko vsak vidi kdor le hoče. Vprašamo pa, kai pa so n^m demokrati storili trko dobrega, ko so nam vendar nebes* na zemlii obetali! Tik prod volitvami su poniža kak advokat k nam. pokušat svoio s-ečo: drurzsče na so demo-kra'skih dobrin deležni eiir.u ad konca do kraja neresnične. Noben se ni tako trudil, kakor ravno posl. Pušenjak, da bi se predloženi zakonski pred'og o zenačenju davkov v korist davkoplačevalcev zboljšal in da bi se davki znižali. Predlog sam je vseboval ne znižanje nego znatno zvišanje davkov. Glavni delavec pri zboljšanju t-ga predloga, je bil ravno posl. Pušenjak. To ni nobena skrivnost, temu so priča vsi člani davčnega odbora, če ni na celi črti s svojimi zboljševalniml predlogi uspel, jo to krivda rn-dičevsko-radikalne večine. To glede prve točke. Dr. Basaja nismo vprašali kaj je govoril, a poznamo njega in njegove delo, zato tudi vemo, da on te^a v tem smislu ni govoril, da ne bi bi mogel biti dober gospodar posrmezni nasprotni strankar Da so pa demokratjo slabo gospodarili pri Slavenski banki, je menda vsem jasno. In da je radičsvsko vladno gospodarjenje za nič, vemo vsi, ker čutimo na lastni koži Glede tretjega sledeče: Vsaka carina Je davek, ki v toliko zviša ali zniža ceno blega. Pri Izvozu zniža z.a toliko ceno blago, kolikor je pač carinska postavka visoka. V narodnem gospodarstvu ni sedaj nobenega dvoma več, da so vse izvozne carine negospodarske, in da jih je treba odpraviti. To je mišljenje vseli narodnih ekonomskih ekonomskih znanstvenikov. In čim prei s? odpravijo, tem boljšo za narodno gospodarstvo. Da so pa še posebno izvozno carine na predel.ai-o bl^go nesmisel. je pa insno kot be'i dan. Zaln je ner.sn'cn, da b! bi' dr. K u 1 o v e c glasoval za izvozne carino na obdelan les. ker ie ce'o g'rscv.al za odpravo carine na Pfobdolan les I:i t'eer v interesu Imet-ske?n ljudstva Obenem je pa tudi roi suil la sa naj prit'ïnejo tujci, ki bi ' ole'i izv.-ž'll per.h'o|rn les z Žo'ezrišl'imi tarifi. G Tor S'č: !c res ič-'ih dejstev se držite! Z neresničnimi dejstvi se tudi v politiki nikmor ne pride. Veličasten shod Samostojne demokrat, stranke t Leskovru, katerega je sklical njihov kandidat g. Alojzij Šrlbar za 10. t. m., je bil tako sijajen, du takega shoda Leskovec še ni doživel in niti sam g. kandidat ga najbrže ni pričakoval. Vršil se je pri g. Lavrinšku, gostilničarju v Leskovcu. Na shod je prišlo nekaj krške gospode, navzočih je bilo tudi par sainoslojonžev in nekaj pristašev SLS. Oivorila se je takoj živahna debata. Gpspodje demokrati e svojimi damami pa so odšli na žalost brez shoda. Z njimi vred je odkorakal tudi gospod kandidat z izjavo, da sploh ni nameraval imeli shoda. Kajti pogoreli so tako, da se jim je vse smejalo. Shod SKS v Krïkem. V Krškem se je dne 10. t m. vrš i sijajen shod SLS, na katerem ste poročala kandidata krškega okraja gg. dr. Anion Mi-lavec in kaplan Matej Tomazin. Ljudstvo ie bilo g shodom, katerega se јч udeležilo veliko število mož in fantov, prav zadovoljno. Ugovorov ni bilo. V Šmarju pod Ljubljano se je vršil v nedeljo po prvi »v maši dobro obiskan volivni shod Slovenske ljudske sranke. Volivci so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili krasnemu govoru g. Vrlovoa. S hlapci lielg.-ajskpga centralizma, to je z Zerjavovci in Pucljevci, ki pole" lega, kakor je neki volivec dobro opomnil, tudi nimajo več svoje »firme«, nočejo imeli uobcnfga slika. Vsi so sklenili iti na volišče in kroglice oddati v Îirvo skrinjico. Zmaga »Slovenska ljudske stranke« o v občini Šmarje zagotovljena Demokratska polomija v Begunjah na Gor. Demokrati so mislili, da bodo najbolj pogodili, ako »kličejo v Beguniah na Gorenjskem shod zadnjo nedeljo pred volitvami. Prišel je g. Ambrožič, iz Ljubneia in govoril zmerno. Poslušalcev je bilo malo. Nazadnje sta se še predsednik shoda in l.aki pristaš med seboj sprekljala radi nar.diave > Чл-trike v Podgoro ki so jo demokratski agi atorji že parkrat obetali pred volitvami, pa je še sedaj ni G. učitelj ga je zavrnil, da so bile to le besede, da pa resno niso obljubili Podgorcem elektrike. Prav, da vsi j veno, koliko smemo demokratom verjeti. Ta shodič je bit tretji, če smemo enega šteti, ki ga je sklicala SKS; najšlevttnejši je bil shod SLS. Dr. Novačan boležj sini« polomij». Dno 16. t. m. ob 3 popoldne je imel dr. Novačar, v Dobju v gostilni Martina Guček volilni shod Navzočih je ilo na slio ! ' iz treh volilnih okrajev okiog 30 zfcorovalcev. Dr. Novačan je uvodoma iadikoval, kako se mu je tega dne slabo godilo na snodih: po'.em je začel udrihali po dr. Korošcu, po vladi in duhovnikih sploh, češ da se morajo njih posestva razdeliti in nje same srogo nadzorovati, da ne bodo poli izirali v cerkvi, za kar to seveda treba zakona, katerega bo menda morala oblastna skupščin skleniti! llva it se je tudi, da je pri njegovi s ranki na Kranjskem t>4 duhovnikovi Končno se je izrekel za avtonomijo Slovenije. Cel govor je bil klopčič zmešanih pojmov, kar se mu je potem spremenilo v dolg nos. ko je navzoči namesmiškl kandidat SLS pobil njegova izvajanja. Kandidat SKS Javšnik iz Kozja je najbolj hvalil sebe in svo e?a bika. kar je napravilo mnogo zabave navzočim. Pridobil ni dr .Novačan s tem shodom nobenega volilca, pač pa zgubil. Košniea pri Celju. Zadnjo nedeljo se je v naši vasi vršil prav lepo obiskan shod, na ka'erem sta poročala o predstoječih volitvah g. Alojzij Mi-helčič iz Brega in g. A Lasbacher. kaplan iz Celja. Shod je vodil g Šlander. Udeležila se ga je velika večina okoličanskih kmetov iz za)>arlno-južrega dela okolice. G. Mihelčič je volivcem pojasnil ustanovo oblastnih skupščin in jih primerjal s starimi deželnimi cdbori. G. Laskacher pa je navdušil volilce za udeležbo p i volitvah. Prisotni so Izvajanja govornikov i zrnimanjem poslušali in odobravali. Na dan volitev poj 'e cela Košniea ln njena okolica na volišče, kjer bo voli'a SLS. Trdnjava SLS na Spodnji Polskavi pri Prager-ikem. Naša žvpni'a je vsa oživela ob novih volivah v oblastno skupščino. Oba shoda pri »Jelenu in g. Leskovarju sta j «kazala, da bo častno zmagala SLS. Re3 je, da pride k nam veliko agiiatorjev iz Hrvatske in iz Maribora, da imamo toliko srank kakor sam Maribor, a večina volilcev je v taboru najmočnejše stranke, ta pa je in bo SLS, ker doma v Sloveniji hočemo mi gosj^odariti. ne pa drugim služiti I V Kotl.iali Je imel v nedeljo 16. januarja kandidat g. Držečnik sijajen shod. Udeležoa, kakor navdušenje za SLS izvrstno. Volitci so sog'asno odobrili program, ki jim ga je podal kandidat. V Marenbergu je imel g. Držečn'k v ponedeljek, 17 januarja enako krasno uspeli shod. Na-sproniki, čeravno jih je bilo ta dan nekaj v trgu, niso prišli blizu. Radičevi prs'aši mei kmeti gredo s nami, ker spregledujejo prevaro. Z nami je vse kmečko delavsko ljudstvo. Libeliie. V nedeljo 16. januarja sl i prišla v na^o malo vas dva agitatorja limte ^Združenih delavcev in kmetov.' Preplavili so ct-io vas z vabili na shod, ki bi se ime! vršiti takoj po božji službi v gos ilni Serrer. A kaj, ko sta imela dva govornika samo dva pcslušavca in ге !a dva sta bila pristaša SLS. Da pa ne bi prišla popolnoma zastonj, sta pozneje otvorila shed mizam in »lenam. Udrihala sta po SLS, češ, da je »gosposka« stranka. Privoščila sta si ludi SDSarje, ki sta jih imenovala stranko lakajev, hlapcev in pe oliznikov belgraj^kih korit, stranko obzrane in fašizma ild., kar je po našem mnenju tudi popolnoma opravičeno. Čudimo se le, zakaj ta stranka, ki se izdaja za čisto delavsko s ranko, postavlja na prvo mes'o svojih kandidatnih lisi uradnike, profesorje in učitelje, delavec pa jim pride prav šele tem, kjer nikoli izvoljen ne bo? Po shodih se širokoustijo, da se edino nj'hova stranka briga za pravice revnega ljudstva, v resnici pa je to s'ranka socialpatrio'skih fra-karjev. Zato bomo 23. januarja pokazali, da je stranka slovenskega ljudstva samo SLS. Krtovtna pri Pluju. Odkar se je zaznalo, da somostojneži niso držali svojih obljub, ki so jih dali volivcem leta 1920. in ko so celo začeli prevračal politične kozle, nimajo pri nas nobenega zaupan a. Pri zadnjih volitvah so dobili en sam glas. Tega je dat mož, kateremu značajnost ne dopušča, da bi zapustil stranko, kateri je enkrat poverit svoje zaupanje, čeludi proti svojemu bolj'emu prepričanju. Naše mnenje pa je, d aje boljše napako popravili, kr.kor pa ve-loma zlo podpirati. Simo-s'o'na stranka, kakor znano, ni več samo3'oina slranka, ampak slovenski privesek Radiča, za katerega zaveden Slovenec ne mote dati svojega glasu. Zato smo prepričani, da bo ostala njegova skrinjica na našem volišču popolnoma prazna. Gornja Sr Kungota. Shod SLS je bil dobro obiskan, razveseljivo dejstvo, da ljudje spoznavajo, kje je resnica. Sicer j« nekaj Radičevih prignn'a-čev, ki se mučijo za prazen nič. Eden hodi okolu, ki ag;tira na videz za SLS, n končro pa refe: »Kroglico na vrzite v Radičevo skrinjico!« To Je kompe'c! S rašno mog< Čen shed je Imel Imgi radičevec v istem času, ko' pri Senekovlču SLS na njegovem domu; bile so navzoče 4 osebe! Spre-g'ejte ljudje še pravočasno in ne pos'ušajte radl-čevskih agitatorjev. Naša edina rešitev ie pri SIX našn zahteva Je, dajte nam avlnn mijo — slepiti ee ne damo — sla* damo »tranki, ki Je Bogu zve- s'a, bo tudi narodu zvesta, in to je le SLS, druga nobena! Središče. SDS Je vendar spravila z veliko te£-kočo pri nas 50—00 ljudi na shod. Predsedoval je Robič, Petovar pa Je govoril o uvc„u francoskih vin. èkiiec je pravil, da eo naši klanci preozki, Pivko je udarjal na centralistični boben. Druge nesreče ni bilo. Na"odno zavedni Srodi5Čani рт boio voAili prvo skrinjico. Sv. Potev ra Medv. selu. Pri nas Je volivno gibanje prav živahno. Za demokrate se nihče ne zmeni, kakor je pokazal žalosten ses anek pri Ivanu Cverlinu, kjer se je malo število pristašev r.a mizo razgovarjalo in se spog'.e'avnlo, kaj bo. če nas vso zapusti. G. Novačan je pri nas s svojim shodom pri Janezu Turnšku slabo us!uj?o napravil g. Radiču. To ni bil shod. saj jih je prišlo komaj okoli 15 in še '.d niso bili vsi za Badiča Q Novrd;m je na.ibrž uro zgubil na svojem trudapolnem potu, drugače bi bil prišel na shod ali bolje rečeno na sestanek že ob 2 in ne ob 5. Smolo )>ri t«m shodu pa ima tudi vedno zves'l pris'aî g. Radiča Anton Majer, ki phoda ni pravilno sklical in utegne za-raditega imeti še silnosii. 23. Januarja 1927 je naš prvi deželni zbor v novi državi. Vsi na volišče! вшоввавоввввввиивш Struge. Pri nas imamo edino pot na Ribnico čez tako imenovano Malo goro. To pot rabi in jo jc rabila že od pamt veka vsa občina Struge in tudi sosedno občine za prehod na Ribnico, So-dražico, Bloke, Kočevje iH. Pot je za občino Struge življenjskega рошепа, brez nie ne moremo biti niti pozimi ne poletu. Pot vodi delorra vasi in polja in končno čer gozd dedičev Fortu-nat * Lovšin iz Ribnice. Ker je pot za občino tako neobhodno potrebna, jo je občina tudi večno oskrbovala in popravljala tudi od pamtiveka, splošno se je pot smatrala in se seveda Se smatra za javno L.: t, ker je bila vsakemu dostopna, in jo je rabil kadar in kolikor je hotel vsakdo bodisi za perhojo, bodi živino in vozove. V I. 1915. meseca oktobra pa sta po tej poti začela vlačiti bukove hlode lastnika gozda Janez in Jože Lovšin. Ker se je pot s tem zelo poškodovala, je poklicalo županstvo oba Lovšina na odgovor v občinsko pisarno. Povedalo se jima je, da јз pot javna in da smeta vlačiti ni vlak le, če podpišeta izjavo, da bodeta po končani vožnji odnosno vla-čenju pot popravila. Dočim je Janez Lovš.n dne 5. oktobra 1°25 podpisal tozadevno izjavo, se je pa Jože Lovšin odločno upr! temu, češ, gozd je moj in moja je tudi pot in delim z njo kar hočem. Radi tega јч županstvo moralo nastopiti zakonito pot. Lovšina sta se pritožila na okrajno glavarstvo v Kočevju, ki pa pritožbe še danes ni rešilo, češ, da je treba počakati, da bo gradbena direkcija odločila, da pot spada med javna občinska pota. Istočasno je pa županstvo uvedlo tudi postopanje, da se ta pot sprejme v seznam občinskih potov po § 11. cestnega zakona. Vsakdo bi pričtkoval, da bodo vsi občani, zlasti pa občinski odborniki, župana pri tem zares težkem poslu podpirali brez razlike strankarskega rrtSlju-nja, saj gre vendar za občo korist, brez katere občina biti ne more. Toda temu ni bilo tako. Ko je obč n?ki odbor dne 19. prosinca 1926 o tem razpravljal in je župan pojasnil in utemeljeval potrebo da se sprejme ta važna pot v seznam občinskih polov, je France Hočevar, vodja samostojnih v Strugah, in kandidat za oblastne skupščine, izjavil, da vsega tega ni potreba, in je glasoval proti. Vendar je večina predlog župana Pogorelca sprejela in sprejela tudi pot v seznam obč nskih potov. Toda France Hočevar še ni miroval, ampak je s svojimi pristaši sestavil obširno pritožbo na gradbeno direkcijo. Občina se je morala obrniti na redno sodišče. Seveda je občina vložila tožbo na upravno sodišče in tu'J. zmagala. Upravno sodišče je razsodilo, da spada spor radi pota pred upravna oblastva. Gradbena direkcija se sedaj znova bavi z zadevo, ki bi bila lahko rečena že spomladi lanskega leta, ter zahteva, da občina plača za ogled na licu mesta predujem 7a komisijo 1C85 D n, kar j« seveda občina zavrnila s protestom. Tako sedaj zadeva še ni rešena. Glavna zasluga gre za to samostsjnežem, oziroma njihovemu voditelju. Pripomnimo še, kar je razvidno iz zapisnikov občinskih sej, da je France Hočevar predlagal pri seji dne 9. novembra 1924, odnosno prosil obč nski odbor, naj se o tem razmišlja, na kak način bi občina ponravila predmetno pot. Mi mislimo, da Stružani Franceta Hočevarja, ki se nam zdaj ponuja za posiaeca v oblastno skupščino, ne bomo volili. Mi bomo volili može SLS, ki imajo drugačne poime o pravicah občine, kakor jih ima France Hočevar! Črnomelj. Nedavno smo brati v »Slovencu«, da Črnomelj dobro napreduje. Gotovo si nas je nekdo privoščit in se iz nas malo ponorčeval. Ceste v okolici in Črnomlju so tako razbite in Je tako blato, kot še nikdar poprej, dasi se po cestah vsaj polovico mani prevaža, kot se je pretekla letn. K sreči je električna razsvetljava po mestu tako izvrstna, da se lahko brez skrbi ponoči po mestu sprehajaš in boš šele drugi dan videl, da si bil skoraj do kolen v blatu. Ako se misli kot napredek betonska škarpa ob kaplanici, za krtero, kot slišimo, je sklenilo cestno gerentstvo 40 odstot. prispevka za celi cest okraj, je treba reči, da je tn škarpa tudi dovolj draga, kajti delati fo jo v tako po?ni jeseni in zimi In tako nerodno, da stane vsaj pol preveč Nismo proti pešpoti, ali ta bi se bila dala ob desni strani nad Papeževo hišo zelo leno izpeljati in stalo bi bilo to le malenkost, pač pa ne bi bilo tako vidno proti županovi hiši. Isto je z prekopavanjem vodovoda, naj je dal denar že kdorkoli, saj |e denar vendarle iz žepov davkoplačevalcev. Prekopalo se je v smeri od rezervoarja čez vse mesto približno 2 km dalef do temelja — kakor če bi zdravnik razreznl bolnika čez lri čez, da bi določil kal bolezjii. Ve'čtk bi bil preizkušal ta del vodovoda za mal denar, prekopalo hi se na 50—100 m. zaprle ob obrh straneh cevi ter s sesalko na pritisk In manometrom določilo, ali so cevi v mlu ali prepuščajo. Vrh vsega pa so se cevi ob »mulah« nanovo s svincem zalile In zabile, ne da bi se bilo s pritiskom poizkusilo, če cevi pritisk vzdržijo ali ne; nato so jih zopet zasuli. Stroški so ogromni, vee ulice razrvane, a Izboljšanja do sedaj nI opaziti. Vsota, katera se je letos porabila na Skarpo nad Flekovim mlinom, prestavitev spominske kapele, škarpo ob kaplanici in prekopavanjem vodovoda, mora biti naravnost grozna za naše razmere. To vse bi so bilo dalo odložiti na ho1|fto ?n?6. Denar pa na| bi se bil porabil za katerokoli napravo: ali Izboljfanle mestni» ra7*vptIjBve( nrepoi.rebno klavnico aH zidavo hiše za e'unovnja. No. ie Imajo otroci denar, so kramarji veseli Uničujoča kritika ministrovanja Ivana Pudja. NAPREDUJOČE DRAŽBE IN PROPADANJE KMETSKEGA STANU V SLOVENJI POD PUCLJEVJM MINISTROVANJEM. — ZA KMETA NI BILO NOBENEGA DENARJA. - P0-PLAVLJENCI £3 VEDNO ČAKAJO NA POMOČ, - POPOLNO ZANEMARJEN JE REGU-LACIJ, KMETIJSKEGA ŠOLSTVA IN STRANKARSKO PODELJEVANJE PODPOR. — PUCLJEVI PRIJATELJI IN STRANKARSKI KOLEGI, RADIČEVCI, SPREJELI REDUCIRANI PRORAČUN, V KATEREM SO SE ČRTALE NAJNUJNEJŠE POTREBE KMETSKEGA LJUDSTVA. Bnlgrađ, 19. jan. (Izv.) Snoči je trajala seja finančnega odbora pozno v noč. Kakor smo poročali, je hilo v razpravi ministrstvo za kmetijstvo. Od vladne večine se ni nihče oglasil k besedi razen poslanca Miletiča, ki je predlagal ogromne redukcije Od Jugoslovanskega kluba pa sta se priglasila k besedi poslanec Smodej ln Vesenjak. V stvarnih govorih sta očrtala važnost tegn ministrstva ln pomanjkljivosti, ki izhajajo iz dosedanje vladne politike, ki so nastale vsled tega, ker je proračun sestavljal minister Pucelj. Poslanec Franc Smodej je v svojem govoru najpreje odgovoril na ministrov ekspoze. Potrdil je ministrovo izjavo, da se je pač v proračunu varčevalo, varčevalo celo tam, kjer bi bilo treba ljudstvu prisk> čiti na pomoč. Toda zn napredek ljudstva se ni storilo niti tega, kar bi se absolutno moralo storiti. KOLIKO DRAŽB JE BIIX) POD PUCELJ- RADIČEVO »KMETSKO VLADO«. Naša država je po svojem značaju agrarna država. Vladni stranki radi naglašata da zastopata kmetsko prebivalstvo, proračun pa dokazuje, da iinala malo vo'je in sposobnosti reševati kmečko prebivalstvo in gospodarsko krizo, ki kmeta po celi državi upropršča. Statistika prisilnih javnih dražb zemljišč v Slo-ven ji dokazuje, v kako žalostnem -stanju se nahaja kmet in kako se to stanje vsako leto postopoma slabša. Teh dražb je v Sloveniji leto 1922. bilo 87, 1. 1923. se je število zvišalo na 76, 1. 1924 jih je bilo že 210 z 30 milijoni vrednosti, 1. 1925. pa jih je bilo razpisanih 481, v skupni vrednosti za približno 60 milijonov Din. Kakšno pomoč nudi v tej stiski država oziroma vladni stranki kmetu, napred-predku in poljedelstvu? Predloženi proračun priča, da kmetom tudi v bodoče ni pričakovati boljših časov, če bosta zanje skrbeli samo ilranki, ki sta na vladi. KAI.O MALO DENARJA IMA PUCEL.T-RA-DTČKVA »SELJAČKA« VLADA ZA STVARNE POTREBE NAŠEGA KMETIJSTVA. Govornik dokazuje lo na podlagi posameznih postavk v proračunu, lu določa za kmetijske nadaljevalne šole samo 60.000 Din, za tečaje in predavanja na deželi 210.000, za gospodinjske tečaje v 33 oblasleh samo 280 tisoč Din. Posebno so značilni krediti za napredek živinoreje. Vsota vseh postavk v ta namen sicer znaša skoro 16 milijonov. Za napredek kmetijstva se je za celo državo določilo samo okrog 900.000 Din. Ves ostali kredit pa gre za upravo živinorejske stroke, torej za osebne izdatke in kar je z njimi v zvezi. Tako se je za odškodnino za poginulo okuženo živino določilo samo 300.000 Din, za podporo siromakom, ki jim je pog nila živina, celo samo 50.000 Din. To se pravi, da se s takimi postavkami ponesrečenim samo vzbuja upanje, da bodo prejeli odškodnino. Tcda ta odškodnina ne bo zadostovala niti za ožje prijatelje tega čudnega »seljačkega« režima. Za premiranje bikov in za komisijo v to svrho se je določilo 100 000 Din, za podporo za mlekarske, čebelarske, živinorejske in druge tečaje se je določilo samo 80.000 Din, in sicer v državi, ki je ponekod v kmetij d vu strašno zaostala. Edino za kmetijske razstave in nagrade je določenih 1 milijon. KAKO .TE KMETIJSKI MINISTER PUCELJ SKRBEL ZA POPLAVLJENCE. Naravnost sramotno pa je, da se je po strašnih elementarnih nezgodah, ki so preteklo leto prizadejale ogromno škodo, določila podpora za prizadete in za komisije samo 1 milijoni Govornik ostro kritizira malomarnost vlade pri zadnji povodnji v Sloveniji, zlaeti ker jo bil resorni minister Slovenec, ki mora poznali grozoto poplav. Še do danes nekateri niso prejoli nobenih podpor. Za ureditev vodnih tokov se jo določilo samo 600.000 dinarjev, to je skoro polovico manj, kakor lani 1 Za nujna dela za zava.ovanje pred poplavami po vseh skušnjah, ki smo jih imeli v protek-lem letu, se je določilo samo 240 000 Din za celo državo, za več kot 3 milijone manj kot lani, ko država niti od daleč ni mogla zadostiti svoji dolžnosti. Kot podpora za nenadne katastrofe vsled narastlih hudournikov in ra delo pri hudournikih se je dolotilo celih 100.000 Din z a т e o d r i a v o, to se pravi, iz ljudstva in nesreč-nežev se noreče britil Ko že ukinjate skoro vse kredite, ki so namenjeni za lj ;dslvo, se sploh nič ne bo poznalo, če ukinete še to veotico. Po svoji nlzkostl je naravnost brezpomembna, če bi bilo vsaj 9 milijonov, bi bilo še vedno f silno mala KAKO JE MINISTER PUCELJ SKRBEL ZA OBČEKORISTNE NAPRAVE. Govornik obtožuje poljedeljskega ministra ,da še do danes ni uredil začasne uravnavo Save pri Gamclnih in nižje, kjer voda vedno bolj odnaša plodno zemljo. Kmetijski minister je 1. 1925 govorniku pismeno obljubil, da se bo to takoj izvršilo, ter da se bo za odklonitev nevarnosti za ljubljanski vodovod postavila v proračun potrebna vsota. Vse to se pa ni zgodilo. Govornik zahteva v tem oziru pojasnila, kakor tudi, zakaj se ni izplačala vsota 400.000 Din, ki je bila določena za vodovod v Grosupljem. Minister Pucelj ni imel kredita za potrebe, pač pa so dobile veliko podporo strankarske (SKS) ustanove, kakor »Ekonom« in druge. Ustanove niso za strankarske namene, marveč za vso javnost. Dav-ko\ ne plačujejo samo pristaši tega nli onega ministra in njegove stranke, marveč vse prebivalstvo. KAKO JE MINISTER PUCET..T SKRBEL ZA KMETIJSKO ŠOLSTVO. Govornik zahteva amandemente za regulacijska dela pri Ljubljanici in Gradaščici ter za osuševanje jubljanskega barja. Obširno opisuje zgodovino tega podjetja, ki je sedaj popolnoma zastalo, kakor mnogo drugih važnih regulacijskih del. Govornik obžaluje, da vladna večina črta kredit za mlekarsko šolo v Skofji Loki, ki bi bila za vso Slovenijo veli-kega pomena, kakor tudi za šolo v Žalcu, dasiravno sicer ustanavljajo nove kmetijske šole, ki ne bodo uspevale, uničuje pa preizkušene ustanove in stare šole, kakor je kmetijska šola na Grmu. Govornik zahteva, da se minister ne dotika ustroja te preizkušene šole, ki jo je pred 52 leti ustanovila dežela kranjska. PUCELJ HOČE SPRAVITI VSE POD HRVATSKI KLOBUK. oslanec se izjavlja proti čl. 144., ki po. oblašča ministra, da sme prodati irebčaino na Selu pri Ljubljani in da sme za to kupili primerno zemlj šče in zgradbo. Bati'se je, da se bo žrebčarna prodala, denar pa bo poba-sala država, nameslo da bi se porabil za nakup drugega zemljišča in nove zgradbe. Sploh je žrebčarna na Selu eksploatacijski predmet zagrebške kobilarne. Če je zlezel Pucelj pod Radičev plobuk, ni treba, da bi šle z njim vse naše ustanove pod Hrvatsko se-ljačko stranko. Govorni kutemeljuje to svojo trditev z dejstvi in opozarja navzoče, da naj prenehajo s takšno politiko, ki po nepotrebnem razdvaja Hrvate in Slovence. Zagreb bo za Slovence poslal islo, kar pomefija za Slovence Belgrad. To je zlo in zabloda, na kar govornik opozarja. Govornik graja, da Ljubljana ni dobila potrebnih kreditov za licenciranje in razdelitev žrebcev. Zahteva, da se v ta namen takoj nakaže 25.000 Din. VSA PUCIjJEVA »SELJAČKA« POLITIHA ZAVOŽENA. Končno govori poslanec o počasni zakonodaji v kmetijskem resoru. Skupščini se je predložil edino zakon o kmetijskem kreditu, pa še ta je v načelu napačen. Za kmetijske kredite se je določilo 50 milijonov. Od tega kmetje v najhujši gospodarski krizi ne bodo ničesar Hob:li. Po zakonu se za ravnateljstvo daje 800.000 Din, za Zadružne zveze pa se je določilo samo 1 milijon, od česar bo imelo zadružništvo res malo koristi. Nič se ne sliši, da bi se ministrstvo ba-vllo z načrtom za kmetijske zbornice. Vsi drugi stanovi imajo svoje zbornice, sa,mo »se-lja4>ki« vladni stranki se v pretežno kmetski državi ne brigata za kmetijsko zbornico. Govornik izjavlja, da bo glasoval proti takšnemu proračunu. Minister in referenlje so odgovarjali na Smidejeva izvajanja in opravičevali od Puc-Ija ses'avljeni proračun, da je država v teža vnem položaju, da pa se bedo ozirali na govornikove zahteve pri airandem^ntih. Za poslancem Smode^em je dobil besedo poslanec Vesenjak, ki je naglašal, da je glavna gospodarska pa no^a kmetijstvo. Kljub vsem pojasnilom, na-iim predlogom ln opozenUain o brezpogojni potrebi, da se dvigne ugled in vpliv kmetijskega ministrstva pri jugoslovanski vladi, jc vrndar os alo vse pri starem. Pri na« je kmetijsko ministrstvo pastorek, s katerim več kot po mačehovsko gospodari mačeha: f nančni m!n!ster in kruta upruva. Za jugeelevansko ljudstvo, posebno m njegov slovenski del, imn državna uprava v ulavnem samo — ekae-Jciilorj*. Kmetijski minl-ler nima moči ln vpliva, da bi se zavzel га kmetsko ljudstvo ne pri sklepanju trgovinskih pogodb, ne pri ustvarjanju carinskih zalet n iv in njegovih predpisov, ne pri železniškem tarifu, se manj pa pri davčni (.bremenitvi, sploh pri vsem, kar je bislvme varnosti za obstoj in So bolj neobhodno potrebno za razvoj kmetijstva. Če se govori o težki gospodarski krni, moramo uvideti, da je tej krizi v glavnem vzrok v sUlno padajoči kupni moči Širokih mas našega 1 udstva, v stalno napredujočim obu ožanju našega slovenskega ljudstva. To ljudstvo in njeg vo blagos'anje propadata, ker nima vlada nobene agrarne politike. Ona pozna le fifkali em, ki ugonablja posebno slovensko ljudstvo. Ker je moj pr jalelj ln tovariš Sr.cdej že predoSil naziranje glede ne-dostakov in krivic, se hočem omejiti na dvoje, troje važnih zadev. KAKO JE MINISTER PUCELJ SKRBEL ZA POTREBE KMETSXEGA LJUDSTVA NA ŠTAJERSKEM. Pred sem moram z žal stjo ugotoviti, da ]e cela vlada, poseli to pa kmet jsko ministrstvo, ki je b lo povrh v rokah Slovcnca, ob lanski težki krizi naravnost strašno žalcH-no oilrekl'). Ves čas lanskih težkih časov nismo iz tega visokega inesfa čutili nobene ini-eatve, nobeno toplo ljibezni za kmetsko ljudstvo. Posebno kmetjski minister je bil gluh in slep za našo štajerske potrebe. Кскзг vrhče za vse panogo, tako se je najmanj slorilo za vzdrževanje obstoječih regulacijskih in obrambnih naprav ob Muri, šo manj so je storilo pri Dravi in Pcsnici, ravno- toliko ali nič pri Savinji, Mislinji in Sotli. Pri ; Dravi je v velik; nevarnosti tisoče in tisoče hektarov zemlje. Vso opozoritve občin in po- i slaneov «o bile dosedaj zastonj. Ko se bo uni- | čilo na tisoi'e eksistence, tedaj b ) prepozno. Od vi de zahtevamo, da pove, ali hoče s' up no z ogroženimi interesenti reš ti, kar se še da rešiti. ! Tretja zrdeva je naše kmetijsko strokovno šolstvo. Omejil se bom samo na štajersko. Vsled ministrovega nerazumevanja razmer ne moreti šolaj v Mariboru uspevati za naše razmero najbolj potrebna vinorejskr» in sadjarska šola, ne srednja kmet jska šola. Kmetijskih panog ni mogoče poučevati kakor pravo ali zgodo\ino iz knjig in s samo besedo. Bre p gojno je po-treben praktičen pouk. Pre 1 ljudstvom in strokovnjaki se z nameravanimi redukcijami samo sramotimo, ker ne kaže minister razumevanja zn kmet jske šole. Poslanec apelira na rrniistra in vladno večim Ln "ahteva, da uvažuje tiste zahteve teh zavedov, katere nr r~mo upoštevati, ako še sp'oh h černo govoriti o kmetijskem šolstvu. Naši slrokoi n'rki nočejo biti zajedalci, tem-vej resni d kvci za pov digo mšega kmelij-fclva. To so Iri glavne -adeve, katere omenjam krt dopolnilo k izvajanjem svojega tovariša. Od vtede in njene več ne pa pričakujem pameti srca in razumevanja za te ncodložlj.ve st\ari. Oba povcrn'ka sta s svojimi hva'an'ii naprav la globok vlis. Kij ib temu pa so šli radičevci preko to?a in preko stavljenih zahtev. Froralun kmet iskega ministrstva e vladna večna krog 12 ponoči sprejela ne-sprem n'en. Sprejete so bile oilno redukcijo, ki so jih predlagali radičevci. gajno, čeprav je v Sloveniji malo državnih gozdov. Nadalje govornik dokazuje, kako nepre-miš'jcno se postopa pri zmanjšanju kreditov. Za žago Soteska sc je določil kredit 100.000 mesto 132.000 Din. Ta postavka pomenja samo vprašanje posojila, kakor se je v pogodbi določilo. Pogodba se ne more sprcmin'ati. Minister S i m o n o v i <5 jc priznal pravilnost in upravičenost Smodejevih izvajanj in izjavil, da sc bo pri anutnd*mcntih pri Sloveniji oziral na nj-.gove zahteve. Glede odpuščanja delavcev v Vrdniku je dejal, da se odpuščajo samo odvečni delavci, ki so se sprejeli na delo vsled inlcrvmcij. Nato so goverili poslanci sani. demokrat Dcmetrovič, demokrat Grol tc Jova-novičev radikal S t a n k o v i č. Vladna večina jc proračun ministrstva za gozdove in rudnike sprejela proti g^.sovom opozicije. Prihodnja st-ja bo jutri. Na dnevni red pride proračun ministrstva za javna dela. Po seji finančnega odbora sc je sestala vladna večina, da bi tudi glede ministrstv» za javna dela sklenila razne rcdukcije. џМв Albanije. Proračun mînîstrst¥a m POSLANEC SMODEJ BRANI INTERESE SLOVENSKEGA VLADA ZANEMARJA. m пшш GOZDARSTVA,, KI GA A tono, 19. jan. »Politika« prinaša senza-cijoneltia odkritja o italijanskih predlogih Jugoslaviji za poravnajo spora v albanskem vprašanju. List pravi, da je general Bodrero predložil v belgrajskeni zunanjem ministrstvu sledeče ponudbe: 1. Jugoslavija odobri italijansko-alfoanski pakt in ?e mu pridruži pod enakimi pogoji kakor Italija. 2. Albrnija se razde'i v dve in'eresni sferi; vsa obala in južni del naj spuda pod politični. gospodarski in kulturni vpliv Italije, severni del s Skadrom, dalje ozem'je do Ko-rice v južni Albaniji, toda brez Elbnsann in Tirane — spadaj pod gospodarski in politični vpliv Jugo-tevije. Ta vpliv naj se uveljavi tudi na cerkvenem po'ju пл la način, da se tam- kajšnja pravoslavna cerkev v primernem trenutku podredi srbskemu patrijarhatu v Belgradu. Ako v Albaniji nastanejo nemiri, naperjeni proti sedanjemu stanju, stn Italija in Jugoslavijo dolžni, da podpirata sedanjo vlado pri vzpostavi miru in reda. Jugoslavija prizna Italiji pravico inter-vencije, zato se pa Italija obveže, da bo podpirala ratifikacijo jugoslovansko-grške pogodbe, ki je bila sklenjena za časa Pangalosove diktature. Italija bo tudi podpirala okrepitev jugoslovanskega vpliva na Ogrskem. Neltun-ske konvencije se morajo ratificirali. Ostale balkanske države so pri italijansko-albanskem paktu izključene. Belgrad, 19. januarja. (Izv.) Popoldne je prišlo v finačnem odboru v razoravo ministrstvo za gozdove in rudnike Minister S i m o -novic jc skušal v kratkih besedah opravičevati delovanje svojih uradov in braniti proračun. Prvi je govoril POSLANEC SMODEJ, ki je naglasi!: Tudi v mnistrstvu za goz-dove in rudnike so se izvršile deloma upravičeno, deloma neupravičeno, velike redukcije, ki fo za državo in gospodarstvo naravnost škod ji-vc.. Pri redakcijah je treba razločevati upr?v-ae in gospodarske produktivne ustanove. Pri upravnih ustanovah se z redukcijami varčuje, pri produktivnih pa se državi naravn st škoduje, če redukcijc niso premiš jene, ker se onemogočuje poslovanje in se aktivne ustanove pretvarjajo v pasivne. Vladna večina je pri redukcijah pokazala, da jih ni premislila. Uprava državnih rudnikov je slaba. Zalo so državni rudniki pasivni. (Minister: Niso pasivni.) Ne vsi, toda tisti, ki niso pasivni, bi lahko donašali večje dohedke, ako bi bili v zasebnih ali samoupravnih rekah. Drugi so tudi pasivni. Dokaz je rudnik Vrdnik, kjer se delavstvo odpušča. Dočim še kaže država nekaj smisla za rudnike, ne kaže mnogo smisla za nadzorstvo nedržavnih gozdov. V Sloveniji je nad 200 posestnikov malih gozdov. Od 60.000 ha gozdov v Sloveniji je samo 20.000 ha državnih gozdov. Zato je za Slovenijo nadzorstvo nedržavnih gozdov izredno važno. Njih naloga je, da ohranijo naše kmetske domove, katerih glavni vir dohodkov so gozdovi. V drugih pokrajinah jc malo zasebnih gozdov. N. pr. na Hrvatskem so državni gozdovi imovina tako-zvanih imovinskih občin. V ostalem so goz- dovi v posesti posameznih velikih posestnikov. V Črni gori in Srbiji sploh n-- poznajo institucije po'itifne gozdarske unrave kot nadzorne oblasti. Zato tu tudi ni smisla z-1, velike nalege, ki jih izvršuje država kot nadzorna oblast. V proračunu se jc za Sloveti jo vsako leto črtalo nekoliko oseb v po'itični gozdarski u«ravi, in tako sc je pričela v Sloveniji rušiti celctna gozdarska uprava. Govornik zahteva gozdsrs" o šelo v Mariboru, za katero so bili kred'ti že v dveh proračun'h. So'a pa sc ni mogla realizirati, ker ni bi'o dobiti prostorov. Ko so se lansko leto dobili prostori, se je črtal kredit, letos pa v proračunu za to šolo sploh ni nobenega kredita. Govornik zahtsva ammdemente. ki i bi znsšali 100 do 150 tisoč dinarjev. Ravno za Slovenijo je takSna šola izr-îdno vpžna, ker je toliko gozdov v zasebnih rekah. Zata je treba vzgoje za dobro gozdarsko gospodarstvo, ki je v drïavnih gozdovih v rokah strokovnega uradništva. Govornik ostro kritizira, da sc je kot potni pavšal za politično gozdarstvo za vso Slovenijo določilo samo 12.000 Din, dasi bi bilo za obe oblasti v Sloveniji potre' no n j-manj 100.000 Din. S takšnimi proračuni sc naravnost onemogoča vsako nadzorstvo. Isto sodbo mora govornik izreči glede postavk za izboljšavo planinskih pašnikov v Sloven ji, ki znaša samo 20.000 Din, in katero vsoto hoče vladna večina zmanjšati celo na 10 000 Cin! Lani se je bilo v ta namen določilo 200.000 dinarjev. Govornik ugotovi dolžnost države, da mora za gozdarstvo v Sloveniji boli skrbeti, ker je gozdarstvo v Slovenci za dr'avo. aktivno in ne vrača samo stroškov, marveč daje letno 3 milijone dinarjev v državno bla- «lanoriskl Tokio, 19. jan. Včeraj je imel zunanji minister Šidehara v parlamentu velik govor. v katerem je očr al smernice jpponske pelitike uarproti Kilajski. Izvajal je: Nobene p lit Ine ali socij^lne ustanove, ki so si jih ustvarili aa Kitajskem tuji naredi v svoj lastni pri se ne merejo trajno vsiliti kitajskemu narodu. Kitajci ne bodo dalje prenašali poseg n a zakadil i h velesil v svoje zadeve in se tud ne b'do pokorili odredbam, ki služijo baje v varstvo življenja in imetja Evropejcev. Japcnsa nima namena, da bi kaki kitajski vladi odrekla ali omejila temeljne pravice, mkilster n odnošajih s Kitajsko ki jih ie neplede na kakoršenkoli prevrat na Kilaj-kem enkrat za vselej za jamčila. Šlderjiha je d; lje izjavil, da Japonska najvestnejše spoštuje suverenitelne pravice in neodvisnost Kitajske in da se bo izognila vsakemu vmešavanju v kitajske notranjo zmede. Kon'no je Šidehara s posebnim poudarkom izjavil, da ni nobene možnosti za interesni k nfl kt z Rusijo v Mandžuriji. Malta, 11). jan. (Izv.) Oddelek križark jo odšel v Šanghai. ist m mirno raStev spora i Mehiko. v Newyork, 19. januarja. (Izv.) Predstavile!] den.o ralov v senatu Robinson je predlagal na seji senata, da se naj reši spor z Mehi! o. ki se tiče pelrole škili vrelcev, raz-sed š nim potoni. Rebinsenov predlog podpirajo ugledne (febnrsti v senalu. v Wishinjçton, 19. januarja. (Izv.) V seji senaia in rerrez. zbornice se je nadaljevala ra pr .va glede politike Zedinjenih držav v Mei.iki in Nicaragui. Predsednik Coolidge je izjavil, da se lahko vsa spornn zadeva z Mehiko formulira v vprašanju, da-li se nameravajo zaseči petrolejski vrelci takoj in brez vsake edškodnme. Vsi koraki, ki so jih doslej storile Zedin ene države, so imeli namen, da se prepreči morebitna takojšnja razlastitev petrolejskih vrelcev. Nastop Zedinjenih držav v Nicaragui pa je v popolnem skladu z načeli Monrojevo doktrine. živafina vclhma akcija HPS. Z::greb. 19. j'iiu rja. (I :v.) HPS je zopet priredila te dni 21 shodov. V okraju Pakracu sta ?e vrš la shoda v Badjevini in Marijinem selu. V Hercegovini sta priredila g. Žarko Vlaho in kmet Zubac M. 10 shodov in sicer v naslednjih kra„ih: Seriš, Spodnja Blatuica, Titluk, Hazili, Greeviea, Lipno, Gradac, Pli-zanci. Pa ci in Dnnovc.. Ti ses'anki v Herce-go.ini so pcselno lepo uspeli. V Mcdjimurju so se vršili štirje shodi in sicer v Draškovcu, Krrtanvcu, Zgornjem Krn lovcu in Vratišin-ru. Na shed h sla poročala dr. Kečkeš in g. Petek. V Pitomrci Ln Pelovarju je imel shZa prefekta boš malim semeniščnikom; sami kmečki fantje, sami domačini. Med vodstvom pa ni niti enega Slovana. Potolaži jih, : airotice, govori ž njimi kot mali...« Tako so mi govorili gospodje z dežsle, ko | sein se poslavljal od njih — v mali seminar. Z neskončnim upanjem sem šel: »Vsaj laz ooin pri njih, da se bom z dečki pogovoril v jeziku, kalerega so prinesli od doma, od mame ... Toplo j m bo, oživel bo zopet dom, domači otroci, lože, polja. In vedeli bodo, da je le doma ljubezen, iskrenost, resnica, v tujini je zahrlilnost, v tujini je laž... Ne verujte jil< Kako laliak je bil moj korak ... Večer. Oljčni gaj se je upognil do tal. tako silno so suvali velri vanj. Umaknili smo se na verando in gledali na morje, ki se je pod na-nn bohotilo z lučkami kot nebo z zvezdami. >Ti. dečko, koliko časa si že tu?« sem toplo nastavil vprašanje. >Non capisco più sloveno. soltanto 1" italia-no... Ne razumem več slovenski, ie Italijan- , ski..I »Tako daleč smo že?« Kot bi me s kladi- { vom udaril po glavi. Zdaj pa iim govori, da je njih dom na Slovenskem, da jih njihov oče, njihova mali ne bosta več razumela, da bosta klela uro, ko sla dala sina v šolo, da je postal poturica... Šel sem v gaj med tepenje vetrov, da sem v miru razmišljal. Poklical nie je preds'ojnik in mi zab čal: »Da mi ne boste z malimi spregovorili slovenske besede!« Zdaj sem doumel onega ubožčka na verand1, ki po dveh mesecih, kar je bil z doma, ni več znal svojega materinega jezika ... Pa predno sem mogel njemu in vsem drugim na široko odpreti oči, tem siroticam, so me pognali. Božični večer. Kdo dopove, kaj doživlja tiste ure. Ni ga Človeka. Preveč je, prepolna je duša nečesa daljnega, nebesa neskončno lepega ... Tisti večer je šla moja ura h koncu. Še sem zadnjič zbral dečke za slovo. In ledaj sem jim povedal vse, kar mi je ležalo v srcu ! kot gora: »Radi vas sem prijel, drag\ sem ... Veste zakaj? Ker sem se lal za vas, bal da bi vas moral naš narod izbrisali, vaši očetje, vaše matere objokovali kot izgubljene ... Ali ne vidite, knj se godi z vami? Vi posbjate tuji. Sram vas je ker nas je malo; srani vas je, ker j vam govore, da nimamo zgodovine, kulture, da nimamo ničesar — razen sramotne sužnosti in barbarstva, oni pa so potomci večnega j Rima... Za njimi hodite, ker \чт pravijo, da ste sedal tudi vi slavni, da tudi vi pnpnr'a'e državi. ki ima dvalisočleino kui'uio.. . Fantje, bolje je, da se danes vrnete domov, tudi če ostanete preprosti seljaki. Sicer vas bo kiel oče, klela mati, da se ju za vse žrtve, za pre-čute ,noči radi vas, sramujete, ker sta iz neznatnega, zaničevanega naroda ... Vi ne smete nikdar pozabiti, da je vaš materni jezik — slovenski, da sle sinovi slovenskih maier, mu-čenic, ki imajo lj bežni do vas, d<; je ne izmerite vso večnost.. .< Holel sem iti. Tedaj so me dečki objeli in prosili : »Gospod, še nam govoriti, o tem nam govorite ... Gospod, sr j smo nekoč govorili slovenski, pa so predstojniki kričali nad nami — ne upamo si več...« In razodeli so mi vse- da r.e smejo več domov pisati v domačem jeziku, ki ital janski. Doma seveda ne bi razumeli, zato ne pišejo nič. Božični prazniki so, pa ne morejo mamici in atu vošč ti sreče in povedati jim, kako jim je hudo po njih ... Ubogi, kje bodo razumeli svej narod, kje ga ljubili, če jim ga zagrinj jo v temo. odeva-io v sramoto, pred njimi pa vzdignejo neki drugi narod, ki je vsemogočen, ki ima najslajši jezik, ima največ svetcev, ki je takorekoč pred Bogom in liudmi narod vzorov ... Kadar mislim na te revčke, mi je tako pri srcu, da hi vzel korobač in bi očistil tisto vilo nad morjem ... • V noč je odmevni enakomerni ropot voza. Dva vranca sla sopln, da se je pri vozni luči videla siva meglica, ki sla jo izdiliavala v dol- gih šopih. Tam v gozdiču je zdajzdaj obujmo jekn l ptič, ki ga je ujeda v sladkem snu /a-»Pa da bi nas! O, nikoli! Dokler živimo, se zvezdice poigravale po polju nad zlatim pšeničnim morjem ali kadar ii prinese veter iz gošče pesem slavca, vse to je na tistih lleh, kjer ječe naši bratje: na svojem -:nio, pa nas tujec podi... T'Stl večer torej je bilo na onem vozu vse židane volje. »Pa da bi nas! O .nikoli! Dokler živimo, do zadnjega diha bomo zvesti narodu, iz katerega smo; zanj nam bodo sladke vse žrtve, vsa polena, ki nas šc čakajo. Ne, ne! Še bolj naj nam izpodkopavajo tla, padli ne bomo. in če bomo mi, bodo šli za nami, ker lîog je pravičen ... .< Tako je kipelo iz moža na vozu, ki je že doživel, da je črn. >Če boš govoril Taljanu resnico v obraz, ki bo bridka, do smrti ti jo bo pomnil, na smrtni postelji ti bo očital. Rajši ima, da se mu v obraz zlažeš ali pa molčiš. Jaz pa sem odkrit kranjski fant in povem naravnost tem jeguljam, pç mi vrag ne da več miru, naj grem kamorkoli,« tako me je učil. In le prerad sem ga posnel — zato sem, žal moral iti--- Pa se je oglasil Pepe, mirna duša; >Veš, Rafko, jaz sam se mvčernj zvonil za god svetega Cirila in Metoda, ona dva sla nas doumela kot nihče drugi. Zato .ie v moji fari običaj, da ga vsako leto pozdravimo z zvonom. In jih imam na vratu kot vampirje, ki čakajo na-me vsak čas, kam bom obrnil oči. kako bom odprl ust«, kam mi bo krenil korak. Danes ste Edinost francoske vlade v zunanji politiki. Pariz, 19. jan. Včeraj se je vršil ministrski svet pod predsedstvom vladnega načelnika Puincarea. Zunanji minister Briand jo predložil svoje poročilo glede zunanjo politi-le kj ga je nan.cn 1 podali v zunanjem odseku pcslanske zbornice. Poleg tega je i*1-novno obširno pojasnil ves potek nemSko-fr: ncoskih pogajanj tokom zadnjih mesecev. Minisrski svet je soglasno odobril B r i a n d o v o politiko. Po se i minstrslega sveta je Briand izjavil časnikarjem, da so vse vesti o needi- j usti v^ade glede zunanje politike docela ne-uieme'rne. Knb;net je soglasno odobril njegove i jave, ki jih bo p.dal v zbornici in senatu. I Oster ruski odgovor Kslloggu. Moskva. 19. jan. Miaoli ponedeljek je govoril preds;dn k sveta ljudskih komisarjev, Rykov, v organizaciji za komično zračno vojno, ki šteje 20.000 članov. Govor je smatrati kot odgovor na mano Kelloggovo obdol-žitev glede boljševiške propagande v Nicaragui in Mehika. Rykov je to obdolžitev naj-odlo^nejše zavrnil in jo primerjal z znanim potvorjenim pismom Zinovjeva, ki jc svoj čas tako razi urji lo angleško javno mnenje. Sovjetska vlada ni nikdar poslala svojih agentov ne v Mehiko ne v N.caraguo in se strogo drži svoje zajam ene cbveze, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih držav. Ako bi kak sovjetski zastopnik danes kršil to pravilo, bi bil takoj odpoklican. V nadaljnjih svojih izvajanjih je Rykov ugotovil, di .a sovražnost Velike Britanje nasproti S .'V j et ski Uniji ni dejanskih dokazov, da pa je iz indirektnih dejstev razvidno, da Anglija po vsem svetu agitira proti Rusiji. Potem je Rykov dotaknil govoric o vojni nev rnosti in rekel, da pomenja prihod fašizma do ruskih meja kakor tudi puči na Pol skem in v Litvi večjo možnost za konflikt. Nevarnost je. da .se bodo dale male baltske države od veles 1, posebno od Anglije, izkori3 ati kot orodjo. Kelloggove obdolžitvo so za to usodno znamenje._ Marxova pogajanja. Borbn, 19. jan. Marxova misija ni brezen na, ker e Nemška ljudska .stranka izjavila, da ne odklanja brezpogojno sodelovanja s Bocijalnimi dem'krati; zahteva pa, da le-li pre 1 že svoje predi ge. Predsedstvo ce nt rum o ve parlamentarne fra' cijo je imelo konferenco, katere se je uc'ei -Jil tudi dr. Marx. O posvetovanju je izšlo ofici„elno peroč lo, ki ugotavlja, da Centrum z vsem poudarkom nadaljuje prizadevanja za setnavo središčne vlade. Beri n, 19. jan- (Izv.) Demokratska parlamentarna frakcija je sklenila, da bo počakala na izjavo dr. Marxa o položaju. Demokrati niso stavili doslej nobenih predlogov, niti osebnih, niti stvarnih. Berlin, 19. januarja. (Izv.) Predsedstvo parlamentarne frakcije centruma se je danes sestalo k seji, da zavzame svoje stališče k poto-žaju, ki je nastal po izjavi frakcije nemške ljudske sbanke. Odločilen sklep pa bo storila parlamentarna frakcija centruma na svoji jutrišnji seji, ki se prične opoldne. SOC. DEMOKRATI NAČELNO ZA SREDIŠČNO VLADO. v Berlin, 19. januarja. (Izv.) Na današnji s;: >oc. demokratske frakcije se je sklenilo, itak slišali, fantje, kako so tulili za mano, ko smo bo peljali od župnišča. Pa dobro, da je Pero pognal. Meni nekaj pravi, da bo nocoj napad. Poznim dobro potuhnjence. Noč je njihova. Pere, zavij s ceste, da ne boš vozil mimo njih brloga. Pero je pognal na stranpot, naravnost proti župnišču je šlo. Tam pa se zamaje ducat črnih postav. >Eiak je zarjul eden. >Eia, eia, alalàc je zagrmelo in strašno presekalo zamolkel molk noči. Dvanajst od kokaina omamljenih fašistov je dvignilo pesti in jih molilo proti domačemu župniku. »Fin quando provocherai uoi? — Doklej nas lx)š izzival?« Oči - o jim bile izbuljene kot blaznim. Na-pili so se kokaina, da bi jim dal strašnojšo divjost. Tedaj sla pridirjala dva domačina s koli in sekirami: >Čo. ne pustite našega gospoda takoj v miru domov, vam razbijeva butice... Vi — ničvredne uši...« In dvanajst od kokaina opojenih junukov je povesil dvignjene pesti.. Gospod je sredi med njimi vstopil v župniSče in trikrat zavrM ključ... V (депгоВкет Dhrru e krnica SLS 2. da nimajo načelno nič proti sestavi središčne vlade, da je pa končno veljavna odločitev glede tega odvisna od sestave kabineta iu od programa vlade. Brlancfov ekspoze. Paris, 19. jan. (Izv.) Briand je na današnji seji zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora pi.ciul dolgo pričakovani ekspoze. V prvem delu je prikazal razvoj odnošajev med Francijo in Nemčijo v času, odkar je bil zadnjič dal svoj zunanjepolitični ekspoze ob priliki proračunske debate. Briand je ugotovil, da je delal v popolnem soglasju z ministrskim svetom in dr. je predhodno vedno predložil svoje načrto na srji ministrskega sveta, kjer se je o vseh vprašanjih končnoveljavno odločilo. Vprašanje predčasne izpraznitve Porenja se doslej lor-malno sploh ni sprožilo. Nemčija ni tozadevno pokazala nobene pobude- Francija pa glede toga vprašanja ne more prednjačiti v iniciativi. V drugem delu ekskpozeja pa se je bavil Briand s kitajskim problemom. ladjarska hoče sporazum z Jugoslavijo, Posebni poročevalec belgrajske »Politike« v Budimpešti je govoril z madžarskim p litikom, Ici ima tesne zveze z grofom Be-thlenom in mnmjim ministrom Valkom. Politik jo iziavil. da madžarska pogodba z Italijo niknkor ne pomenja novega člena v verigi proti Jugoslaviji. Madžarska potrebuje izhoda mi mnrje in nima sredstev, da bi si na lastne stroške uredila novo lastno luko; Ju-r^'avija še nima urejenega modernega pri-stonišča. zato ne preostaja Madžarski drugo, nego da se odloči za reško pristanišče, ki ga je bila pred vojno sajna ured la. Kakorkoli pa se bo pogcd'la z Italijo, bo to storila le v sporanimu z Jugoslavijo, od katere je odvisen tranzitni promet na Reko. Zato je popre šnii sporazum z Jugoslavijo nujno po-rreben. Ko se bodo med Madžarsko in Jugoslavijo začela tostvarna pogajanja, bo javnost »ele spoznala pravo stanje stvari. KARLOTA UMRLA. v Bruselj, 19. jau. (Izv.) Tukaj je umrla Karlota, žena avstrijskega vojvode poznejšega mehi' anskega cesarja Mnksimiljana, brata cesarja Franca Jožefa. Karlota se je nahajala radi o ' račitve uma v sana'oriju.) Bruselj, 19. januarja. (Izv ) Bivša cesarica Karlota ho pokopana v soboto v Laecken. POLJSKO ROMUNSKI GARANCIJSKI PAKT Varšava, 19. jan. Danes so se v zunanjem mims'rstvu zamenjale ratifikacijske listine za poljskc-romunski garancijski pakt. POTRES NA JAPONSKEM. Tokio, 19. jan. (Izv.) Tukaj so se tekom včerajšnjega dne čutili močni potresni sunki. NA POLJSKEM NI KOLFRE. v Varšava, 19. januarja. (Izv.) Uradno se poroča, da so vse časopisno vesti o pojavu kolere na Malopoljskem brez podlage. Olînova dašelne avtonomije na češkoslovaškem. Predsednik Slov.-.ške ljudske stranke poslanec Hlinka objavlja v glasilu svoje stranke članek, v katerem poja.snuje vstop Slovakov v vlado. Pravi med drugim: Slovaška ljudska stranka je šla v vlado, da brani republiko, enoinost m nedotakljivost Slovaške, narod, njegov posebni značaj, p'tts-o urško pogodbo in avtonomijo Slovaški.'. Boj za vslop v vlado je trajal polne štiri mcsecc. Bil je to boj za avtonomijo, ki ga bo stranka nadaljevala. Gotovo jc, da dobe Slovaki sedaj namesto malopomembnega »ministra za Slovaško« deželnega predsednika in namesto okrožnih odborov deželni za?lop. Deželni odbor bo štel deset članov. Predsednik deželne uprave bo imenoval vse upravne uradnike do osmega činovnega razreda. To je zgodovinski trenotek. Slovaško ljudstvo smatra avtonomijo za kruh, za kulturno in versko svobodo. Prihodnji teden se objavi predlog za reorganizacijo državne uprave, ki bo postavil Slovaško kot enakovredno pravno enoto ob strani Češki, Moravski in Podkarpatski Rusiji. Slovaška potrebuje mirnega razvoja. — »Jaz sam,« zaključuje Hlinka, »ne vstopim v vlado, da se izogivm sumničenjem. Od republike ne zahtevam nič drugega nego kruh, pravico in rcsnico za moj n i rod, Naše ministre krijemo za vsa njihova dejanja m neh:>-nja in sprejemamo odgovornost za vse pred zgodovino, Bogom in narodom.« Novoimrnovani .slovaški minister za narodno zdravje dr. Tiso je ob nastopu svoje službe izjavil, da smatra vstop Slovaške ljudske stranke v vlado za zgodovinski dogodek, vreden onega leta 1918. >.Tedaj smo sc združili Čehi in Slovaki, d.i ustanovimo samostojno češkoslovaško državo. Sedaj sme sc zvezali, da bomo to državo skupaj vodili in izgradili.« Praška poročila naglašajo, da dobiva vprašanje deželne avtonomije čimdalje konkretnejše oblike; strokovnjaki naglašajo, da bo deželna avtonomija zelo olajšala in pospešila celokupno državno upravo in imela za poslcitico splošno k^msolidaciio razmer v držav L Dnevne novice •k Zaupniki SLS. Pazite, da bodo točno poučeni, kako imajo voliti zlasti starčki, gluhi ali drugače betežni ljudje. Noben glas nc sme v izgubo к Nasprotniki hočejo, da bi ostajali naši volivci doma. Dobro vedo, da za demokrati in radičevci noben pameten človek ne more, zato bodo povsod skušali vplivati na to, da ■ Hi ljudi doma zadržali. S tem moramo povsod I računati. Zato pa je tem svetejša dolžnost ! vsakega našega somišljenika, da ne pusti, da hi kak njegov znanec ali prijatelj ostal doma. i Slovenija mora s svojo udeležbo 23. januarja ' dokazati, da je zavedna in da ne odnehava v boju za svoje pravicc. Nedelja mora pričati vsej državi, da nismo prav nič odnehali od svojo zahteve po zakonodajni avtonomiji Slovenije. к Pravice, ki jih ima naše ljudstvo so majhne. Tudi pravice, ki jih daje zakon o samoupravah novim oblastnim skupščinam niso take kot mi želimo. Zakon so pač delali centralisti. Toda tudi malih pravic sc hočemo vselej po-služiti. Te so nam pot dn -pčiib. 7ato pa dre-mo vsi do zadnjega moža na volišče v nedeljo 23 januarja. Kdor ostaja za nečjo na tak važen dan škoduje sebi in drugim. Kdor se svojih pravic nc poslužuje, naj nc tarna, kadar ga drugi teoo. •k Interpelacija g. poslanca dr. Gosarja. V skimščini vloži g. poslanec dr. Gosar interpelacijo radi nenadne nameravane redukcije obratov v Trbovljah in odpusta delavcev, ki je s tem v zvezi, kakor tudi o praznovanju pri rudniku, ki se jc sredi zime začelo. k Smrt našega uglednega moža pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Dne 15. t. m. jc umrl pri Sv. Rupertu po kratki bolezni posestnik Vinko Pcčko iz Gočove v starosti 59 let. Rajni ! jc bil vzgleden krščanski oče, naročnik krščanskih časopisov, varčen gospodar in vzpodbuden za vse sosede. Kako jc bil spoštovan in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila množica domačinov. Ostani mu ohranjen časten spomin med Ruperčani! •k »Mentor«, diiaški list, se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Ur Pritožba agrarnih interesentov. — V Krčevino pri Ptuju je prišel od agrarne direkcije v Ljubljani odlok, da so vse predmetne parcele veleposestva grofa Herbcr^teina od-dvojere v svrho agrarne reforme v prid erarju za ustanovitev državne drevesnice. Od meseca maja 1923 so imeli Krčcvinčani to zemljo v zakunu od agrarne reforme. Po tem odloku bo zrfubilo 75 družin svoj kruh in pravico do zemlje, ki jim pripada po agrarnem zakonu. Ne verjamemo, da bi država kot veleposestnica ne ime'a toliko zemlje, da ustanovi drevesnico, nc da bi bili oškodovani agrarni interesenti. Zahteva Krčevinčanov je, da jim ostane zemlja v tem obsegu, kakor so jo imeli dosedaj. •k Taksa na inozerace v Franciji. Glavno tajništvo Delavskih zbornic v Bc'gradu je bilo obveščeno od ministrstva za socialno politiko, da zahtevajo, po obvestilu našega generalnega konzulata v Parizu, francoske policijsko oblasti naplačilo 375 frankov za inozemsko legitimacijo od vsakega inozemca, torej tudi od naših podanikov, ki prihajajo v Francijo za dalje časa kot dva meseca. Tujec, ki živi v državi manj kakor dva mcseca, se smatra kot turist in ne zapade tej taksi. Delavci, ki so zaposleni v Franciji potom pogodbe, plačajo znižano takso 40 frankov; isto takso plačajo tudi dijaki, ki študirajo na francoskih šolah. Delavci, kateri delajo v Franciji brez pogodbe, morajo plačati cclotno takso 375 frankov. O tem se obveščajo vsi naši delavci, ki nameravajo potovati v Francijo. ■k Za »Dr. Ryfcaïev iond«. V počaščenje spomina prerano umrlega dr. Rybara so darovali Jugoslovanski Matici svoje prispevke še sledeči: g. veliki župan v p. dr. Fran Vo-dopivec in soproga 200 Din, rodbina Skuhala-Verbajs 200 Din, g. dr. Konrad Janežič v Kamniku 100 Din. Iskrena hvala! ■k Izprememba poštnih imen. — Poštna uprava jc izpremenila v sporazumu z mero-dajnimi okrajnimi glavarstvi imena sledečih pošt: Črno pri Prcvaijah v Černo pri Prevaljah, Draga pri Rakeku v Dragi pri Lcškem potoku, Dvor v Dvor pri Žužemberku, Gradac pri Črnomlju v Gradac v Belokrajini, Javornik v Javornik na Gorenjskem, Jescnice-Fužine v Sava na Gorenjskem, Jesenice ob Savi v Jesenice na Dolenjskem, Koprivnica pri Brežicah v Koprivnica pri Rajhenburgu, Kostanjevica pri Krškem v Kostanjevica na Krki, Ksavcrlj v Savinjski dolini v Radmirje, Rečica na Paki v Šmartno ob Paki, Sava v Sava pri Litiji, Stari trg pri Črnomlju v Stari trg ob Kolpi, Straža v Straža pri Novem mestu, Sv. Lovrenc pri Mariboru v Sv. I.ovrcnc na Pohoriu, Sv. Nikolaj pri Ormožu v Sv. Miklavž pri Ormožu, Šmar-jeta ob Pcsnici v Sv. Marjeta ob Pesnici 't Dobrovnik v Dobrovnik v Prckmurju. — Nova postna imena so bila z ozirom na poštni promet v Jugoslaviji res potrebna. ★ Nesreča pri izetepu iz vlaka. Na Pra-(icrskcm se jc ponesrečil v torek 13 letni dijak Kari Volbenk, ki se jc vozil iz šole v Mariboru domov z vlakom. Prcdno pa sc je vlak ustavi!, je deček skočil na tla in ta skok bi skoro poslal zani usoden. Stopnjiv.; vozečega vlaka so ga udarile ter vrgle proti kolesom in le za las je manjkalo, da ni padel na tračnice, kicr bi ga bila kolesa zdrobilu. Volbenk je dobil težke poškodbe na nogah in na glavi ter so ga mo; rali prepeljati v mariborsko bolnico. •k ITO — zobna pasta najboljša. k Orožje, lovske potrebščine in vsa po pravila orožja najcencjc pri puškaiju F. K Kaiser, Ljubljana. na 0 Volivni shod ue ljubljanskem gradu. Volivni shod na ljubljanskem gradu jc priredila demokratska stranka. Nad polovico udeležencev je pa bilo pristašev SLS. Le zato jo mogel govoriti na demokratskem shodu pristaš SLS (ki ga pa ni dirigirala stranka). Dr. Puc je bil spočetka stvaren in silno klerikalen, ko pa je začel napadati SIS, je bil njegov govor onemogočen. Milo jc prosil sam, pa tudi predsednik shoda, naj medklici ponehajo, saj bodo dobili tudi »klerikalci« besedo. Aplavz jc žel na demokratskem shodu »Klerikalec«; aplavdirali so mu pa razen petih najbolj demokrati sami. »Jutro« je svoje poročilo zavilo, zato omenjamo ta shod samo za to, da pribijemo resnico, Po shodu je večina vzklikala dr. Korošcu, nihče pa dr. Pucu. O »Ljubljana« ima danes zvečer ob 8. uri skupno pevsko vajo. — Polnoštevilno! — O Tovariši akademiki! Danes ob 15. uri v zbornici ra univerzi zborovanje: »Protest nroti ukinitvi honoriranega staža z. d r a v n i k o v - p r i p r a v n i k o v.« — Ker je zborovanje kot protest proti dosledni kulturni demonlaži pri nas velikega pomena (dotacija univerze, gledališča, bolnice i. t. d.), pričakujemo polnoštevilne udeležbe. i Društvo medicincev. O Obletnica smrti ljubljanskega župana f gosp. dr. Ljudcvita Periča bo v petek 21. t. m. O priliki obletnice smrti prvega ljubljanskega ljudskega župana sc bo vršila 3V. maša zadušnica v petek zjutraj ob 7. uri v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Vabimo vse prijatelje in častilce spomina pokojnega župana dr. Periča, da se sv. maše zadušn.ice udeležijo. O Na mrtvaški postelji — med gorečimi svečami in belim cvctjem — leži, kakor bi spala, gdč. Hermina Fritsch, hčerka vpokoj. uradnika »Kranjske hranilnice«, nečakinja pokojnega fracčiškana-slikarja patra Aleksandra Robleka in Ljudmile Roblckove. Umrla jo v cvetju mladosti dne 18. t. m. zvečer. Pogreb bo danes (četrtek) ob pol 4 iz Gradišča št. 8b. 0 Zlala poreka. Dne 18. januarja t. 1, je dež. adjunkt v pok. gosp. Ivan Zupane s svojo soprogo Marijo praznoval petdesetletni poročni jubilej. Iskreno častitamo! O Ciklus umeiiiostno - zgodovinskih predavanj se bo nadaljeval četrtek 20. t. m. (danes) ob šestih zvečer v univerzitetni zbornici. Predmet: Dr. France Štele: Zgodovina pohištva v srednjem veku in renesansi. 0 Društveu sestanek »Svete Vojske« se vrši danes ob 20 v klavirski sobi učiteljišča, 0 Akademsko društvo »Treznost«. Vabimo vse brate in tovariše na redni sestanek v petek, 21. jan. točno ob četrt na 15 na univerzo (balkonska dvorana). Predava g. dr Mi-kič o svojem propagandnem potovanju po Jugoslaviji. O Krščanskim družinam v Ljubljani! Mlad krščanski akademik, ki mu more revna delavska mati nuditi le toliko podpore, da sc nasiti enkrat na dan in mu je bila državna podpora odbila, išče usmiljeno družino, ki bi mu v Ljubljani nudila zastonj skromen količek za stanovanje. Hoče se ludi po dovršenih juri-dičnih študijah taki družini izkazati hvaležnega. Blagohotne ponudbe prosimo poslali do 23. t. m. na: Glavno tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze, Ljubljana, Stari trg št. 2/1. O Kdo bo i nravnal škodo? V torek zvečer okoli pol 7 so v Trnovem in Krakovcm nenadoma ugasnile vse žarnice, potem so se pa tako zasvetile, dr. so v momentu pregorele ia ugasnile in s tem postale nerabne. Kdarske banke. Predaval bo g. Joško Kos, učitelj, predavanje pa bo spremljalo n d 50 izrednih skioptičnih slik. Zanimajmo se za te majhne, a ogromne svetove, ki nas obdajajo in ne zamudimo tega predavanja! Vst pnina je malenkostna. □ Smrt vsled kapi. V torek krog pol-devete ure zvečer se je zgrudil smrtno zadet od kr;pi žele-niški in/ener g. Nikola Kelito-vič. Fajni je pod Avstrijo služboval po Mad-j rskem, po prevratu v Subotlci in pred leli je prišel v M r bor v držav ne železniške delavnice. Med uredništvom in delavstvom je Lil blagoj.okojni splošno priljubljen. Dosegel je starost komaj 51 let in zapušča ženo iu dvoje otrok. Pogreb se bo vršil danes v četrtek ob polstirih popoldne izpred h še žalosti, Frank panova ulica 20, na magdalensko pokopališče. Zaiujcči rodbini naše so-žal„e! □ Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče ra pisuje sledeča presta stanovanja: 1. Mai. trova ulica štev. 17. L, 2 sobi, kuhinja in prit.kline cd stranke Božidar Borko; 2. Frankopanova ul ca štev. 8. I., soba, kuhinja, pritikline od stranke Marije Kelenberger; 3. Grajska ulica štev. 2. I., soba, kuhinja, pri-tikl ne od stranke Alojzije Šinkovič. — Prošnje je vložiti do vključno četrtka 20. januarja 1927. □ Pes obgrizel pismomošo. Plemonoša Požek je raznašal v torek pošto v Krčevini. Ko je stopil na dvorišče stavbenikn P. se je zakadil na njega volčji pes ter ga zelo hudo obgriz,el na nogi. □ Nasipavanje Aloksanlrove ceste. Aleksardrovo cesto vzdržuje država in zato je tudi v onem delu, kjer ni tlakovana, v skrajno slabem stan u. Od kolodvora naprej je ces'a ob času dežja sploh neprehodna. Lansko leto so navozili ob cesti kupe gramoza, toda na cesto ga niso nasipali. Šele sedaj to pričeli kot pent debeli gramoz nasipavati na cesto, ker pa ga ne bodo stisnili z valjarjem, bode imelo nasipavanje vsaj ta uspeh, da se bodo vozniki ceste po možnosti ogibali. Ce bi si državni cestarji malo ogledali skrb ob čine za mes.ne ulice, potem bi Aleksandrova j cesta malo drugače izgledala. □ Praznik Maloro M Iosti se bo obhajal i prihodnji torek v njeni mariborski baziliki kot obi.ajno s vso slovesnostjo. Od petih do polsedmih bo Najsvetejše iz.postavleno, ob p IsedTiih piva in poldeset.h druga slavnostna pridiga, ob desetih pa slovesna služba božja. Popoldne bo zepet od 14. do 15. ure molitvena ura pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, potem pa tretja pridiga in slovesne večeraIce. — Vsi častilci Matere M losti so vl udno povabljeni, da se njenega slavja pobožno udeležijo. □ Zopet rodni prosvetni večeri, ki so se že tako udomačili, da brez njdh ne moremo , biti, se vrše od danes dalje vsak četrtek. Da-nršnjt večer je že itak zavoljo snovi nad vse zanimiv, da nam ni potrebno še posebej opozarjati nanj. □ Policija v Mariboru je že par dni skoro nez poslena. Zlo!nnci večjega kalibra se i Maribora vgibljejo, le tu in tam se dogode manjše tatvine in vlomi, storilci pa pridejo po navadi kmalu pod ključ. □ Osi beloet. V sredo se je zgrudil na Koroški cesti zaposleni mestni delavec, Franc , Lešnik, star 65 let. Napadla ga je slabost ter ; Jo omedlel. Tovariši so ga prenesli na rešilno < pos ajo, kjer so ga spravili k zavesti ter od- j peljau na dom. Cel/e •0" IzmišFona vest. Zadnja Nova doba poroča, da se je oglasilo v njenem uredništvu nekaj takih Primorcev, ki so prišli protestirat radi njene trditve, da bi vsi oni volivci, ki mislijo voliti lukozvano klrrikalno-radikalno-nemško listo, postali v Italiji lašisli. Po naših informacijah ta vest ne odgovarja resnici, ker prvič v uredništvu Nove dobe se nikdo s takim protestom ni oglasil, drugič pa noben Primorec ne da prav nič na čenče, ki jih širi Nova doba po meslu. Zakaj pa Nova doba ne poroča, koliko je pravzaprav teh Primorcev, ki bodo volili to krasno in nad vse socialno in za nižje uslužbence neverjetno požrtvoval- | no stranko, kakor je demokratska? Res je, pri I vsakem sloju se nahaja nekaj zaslepijencev, tako tudi pri Primorcih, a ti zaslepljenci se nahajajo le pri SDS, ker velika več na Pri- j morcev niso člani takih strank, ki druge pod- j kupujejo, ali pa takih strank, ki se za denar drugim strankam prodajajo. In ravno to je tej veliki večini Primorcev exiprlo oči, ker mi Primorci smo vajeni poštenja! Narodna socijalistična stranka pravzaprav ne obstoja več. G. podžupan je ob neki priliki izjavil sum našemu poročevalcu, da obstoj le stranke v Celju nima več nikakega pomena. To je bilo dva dni pozneje, ko se je Narodna socialistična -tranka za znane velike i onces je udinila ccljski.n demokratom in so jo zato skoro vsi pošali bivši člani zapustili. Sedaj se pa kar na c.ik.at po Celju hvali, da je vslala od mrtvili in da imajo že celih 42 članov. Mi prav resno svetujemo tej stranki, da uvede v svoji novi organizaciji reklama-cijsko postopanje in sicer »uradnim« potom, ker članov, ki bi se hoteli prostovoljno vre-kLamirati v njihov članski imenik v Celju, itak ni. So se z izstopom iz te SDS prodane stranke že sami davno izreklamirali. Zato nam ni jasno, kateri gospodje tvorijo pravzaprav to krajevno organizacijo NSS v Celju. Po naših informacijah samo trije, ki so ob enem člani in odborniki. V mernu C^lju ie naša skrinjxa i. & Sam dr. Rybaf in njegov spomin mora služiti v tej stiski, v kateri se nahaja nnrodno-socialislična »stranka« v Celju. Gospodje pa pozabljajo, kako so svoječa»no nekateri gospodje izintrigirali ravno imenovanega gospoda pri njegovi kandidaturi v narodno skupščino v Belgrad. Tedaj so oni Primorci, ki sedaj povzdigujejo spomin dr Rybara, postavili proti njemu protikandidataturo v osebi gosp. dr. Gregorina in s tem prisilili dr. Rybara, da se je kandidaturi odpovedal. To je prav lepo, da so se ti gospodje ravno sedaj spomnili na dr. Rybafa, ko je ta zaslužni mož pod težo dela svoje glave za večno klonil in ne more sam povedati resnice! & Nemški skrinjici stoji nasproti slovenska narodna skrinjica! Tako trdi naša tetka Nova doba. Tu se je pripe'ila uredništvu tega lipta pomota. V resnici demokratski listi in skrinjici prednjači skrinjica poštenja in zakonitosti, koje predstavniki žele dejansko delati za blagor celega ljudstva, ki plačuje davke v naši deželi. Z vašo narodno-tjo, gospodje, ne vlečete več. Vaša narodnost obstoja samo v nekaterih skrahiranih bankah, pa nikjer drugje. Ali si morda SDS šleje v čast in narodno zaslugo, da je toliko slovenskega denarja sedaj izgubljenega? Kaj je na la način rešeno pri nas narodno vprašanje? & Nemško kulturo in civll'zacijo Nova doba zopet gloda. Dobro. Toda pozabiti ne bi smela demokratske kulture, ki obstoja v največjem nasilju, korupciji, protislovenski in protiverski gonji. Največji kulturni čin demokratov pa je vsekakor gonja proli Mohorjevi družbi, ako izvzamemo krvave trboveljske dogodke. Sami kulturni čini I ■©" Polletne počitnico se prično na tukajšnjih ljudskih šolah dne 29. t. m. in trajajo vključno do 1. februarja. & To sn lan! Po mestu širijo naši nasprotniki tretitev, da se je takozvana opozicija z di mokrati na magistratu pobotala in odstranila nasprotja, ki so privedla do onemogočanja prorač. seje. S tem skušnjo naši nasprotniki nekaj volivcev zapeljali in jih pridobili za svojo skrinjico. Opozarjamo, da so spravljive govorice od strani demokratov zgolj izmišljotine in nič drugega. Cas za dogovore je že prišel. Opozicija je po svojih voditelj.h še celo po onemogočeni seji izjavila, da je pripravljena k vsakemu pametnemu kompromisu, ki bi povzdignil gospoderstvo celjdtega mesla, a so demokrati to ponudbo ; kar molče odbili, čeravno so Še pred sejo iz-j javljali, da se da o zahtevah or>oziciJe govoriti. Mesto tega »govorjenja« pa so se obrnili na neko visoko osebo v Mariboru in hoteli potom Maribora pritisniti na opozicijo. & 2olezničarje opozarjamo, da bodo demokrati potoni svojih eksponentov z vsemi sredstvi pritiskali na nje in jih skušali kor-porativno spravili na volišče k demokratski skrinjici. Nekateri hočejo zbegati železničarje s tem. da trosijo zlobno govorico, da boelo uradni predstojniki kar trumoma pripeljali na volišče železničarja z navodili, da morajo vsi glasovali za demokrate. To pa je grda izmišljotina in demokratski volivni trik, ker so naši železniški uradni predstojniki vestne osebe, ki se zavedajo važnosti zadnjega proglasa železniškega m nistrslva. To priobčujemo le radi lega, da ne bodo železničarji zbegani po teh neo-novanih govoricah. er Svotosavska beseda se vrši dne 29. t m. v hotelu »Union«. & Nova laž, ki se širi po okolici mašega mesta, je ta, da si je g. dr. Anion Ogrizek, ki se z vso živahnostjo udejstvuje v volivni borbi, prerezal z britvijo vrat in da je umrl. To je zopet produkt hudobij? naših nasprotnikov •i čista neresnica. Našim nasprotnikom pride vsaka Lr.ž prav, samo da škodi v volivni dobi tem »klerikalcem«. Uele^ke Д Zadnje dni volitev je prilezel Se sta. rina »Slov. Narod« izza svojega zapečka, kj'r je doslej pripovedoval svojim zadnjim vernim Kranjcem samo kratkočasne slorje o morskih kačah, starih kraljih in cesarjih, zakopanih zakladih in amerikanskih tolovajih, — je torej prilezel ven in se tudi on korajžno spustil v volivno borbo. Proti tem klerikalcem — ha! Jim bomo že dali. Napredna fronta — naprej! Ampak dobri naš starina ne ve pravzaprav, zakaj tu gre. Volivni proglas SDS mu je čisto ušel, tam je bilo dosti imenitnih parol kakor: za svobodo, za popolno avtonomijo brez varuštva države, za davke, nc, proti davkom... torej s čim navdušiti napredne Ljubljančane? Pa je hitro pobral nekaj materiala po »Jutru«, seveda spet samo ravbarske storje, ker te ima najrajši, in jih zdaj pripoveduje naprednim Ljubljančanom. Poslušajte, ljudje božji: Klerikalni ravbarji grozijo, da bodo v oblastnih skupščinah nadaljevali delo bivšega deželnega zbora: zidali železnice, ceste, mostove, šole, bolnišnice, elektrarne in vse take in enake strašne stvari. Ali ste slišali to? 2e samo ta neprevidna napoved mora iztrezniti vsakega Ljubljančana, ki bi morda £c hotel voliti klerikalce. In kje je naš baron ekscelenc Hein, da kaj takega dopusti? In pa ne pozabite, koliko so klerikalci Ljubljani že škodovali! S čim so ji škodovali, to sieer ai znano, ampak Škodovali so ji. Dosti je že to, da so ji sploh škodovali. Pomislite vendar, tudi Aleksandrova cesta bi bila zazidana žs pred vojno (in par sto klerikalcev bi bili lahko tam žive zazidali!), ko bi tega ne bili preprečili klerikalci iz same nagajivosti. In pa pomislite: palača Kreditne banke bi veljala banko komaj 10 odstotkov tega, kar jo je stala sedaj. Ali ni škoda denarja? In taka velika, krasna palača povrh! Vsega tega so klerikalci krivi, da si je morala postaviti Kreditna banka tako drago palačo. Ljubljanski dclavci in vsi vi mali ljudje, vi naj bi bili tako neumni in tako brezvestni, da bi glasovali za ljudi, ki se s takim »delovanjem* ponašajo in ga hočejo nadaljevati? Ne! — Tudi mi pravimo: Ne! 2e samo nesreča ki je zadela Kreditno banko, bo zavedne Ljubljančane tako pretresla, da ne bodo tako neumni in brezvestni kakor fantazira starina »Slov. Narod«. Д Blagi režim. Ko so novinarji opozorili g. šcia vlade Uzunoviča na pritožbe, ki prihajajo od vseh strani, da oblasti pri volitvah izvršujejo teror proti članom opozicije, in so ga vprašali, kaj k temu pravi, je g. Uzunovič odgovoril: »Kakšen teror! To so samo volivna gesla. Ta režim ni strog, prej bi se mogb) reči, da je blag.« — S tem odgovorom g. Uzunovič seveda nikakor ni dokazal, da je njegov režim res blag, ampak jc samo povedal, da ima o tem svoj okus. Cc je po njegovem okusu ta režim blag, pa po okusu ostalega sveta ni. Tako je tudi PP-režim po okusu njegovih nosilcev bil blag, v resnici pa je bil taka strahovlada, da ljudi še danes zazebe, če se spomnijo na tiste čaise. Torej samo v primeri v prejšnjim režimom g. Uzunovič lahko reče, da je sedanji režim na splošno blag. Sam na sebi pa nikakor ni, ker je tudi pod njim povsod še vse preveč nasilja. In če je režim, ki trpi le najmanjše nasilje pri volitvah, kjer bi po ustavnih sankcijah morala priti do izra/.a svobodna volja državljanov, potem tak režim ni nič prida. In naj bo sicer še tako »blag«. Д O verskih in neverskih strankah. »Jutro« prinaša neki spis, ki poroča o demokratskem zborovanju v Trbovljah, na katerem jc govoril dr. Bohinjec, in piše med drugimi: »SLS je n. pr. verska stranka, ki hoče poleg vsega zanetiti šc borbo med katoliki, pravoslavnimi in muslimani.« — Ali je to izrekel dr. Bohinjec ali izkuhal dopisnik (dopis nosi šifro B.), iz poročila ni razvidno, vsekakor je ta stavek debela neumnost. Kajti znano je vendar celemu svetu, da SLS danes v narodni skupščini tvori skupno z Davidovičevci, ki so večinoma pravoslavni, in pa z muslimani parlamentarno zvezo, t. zv. ožji opozicionalni biok. Za vsakega pametnega človeka je že to dovolj jasen dokaz najboljšega razmerja med katoliki, pravoslavnimi in muslimani, ki ga je ustvarila SLS. Za samostojno-demokratarske možgane, ki so vse drugače skonstruirani kot normalnih ljudi, pa je seveda to ravno narobe dokaz, da hoče SLS zanetiti borbo med katoliki, pravoslavnimi in muslimani. Kdo se ne bi temu smejal? Kar se pa tiče večnega pi-sarenja »Jutra«, da je SLS verska stranka, nc moremo na to drugega reči, kot da je po isti logiki in definiciji torej SDS neverska stranka. In je najbolje, da v bodoče ločimo politične stranke samo v ti dve kategoriji, verske in neverske stranke. Prepričani smo, da bo »Jutro« brez nadaljnjega pristalo na lo, da je SDS brezverska stranka. Д »Narodni Dnevnik« bi še rad dokazoval, da za volitve v oblastno skupščino ni zanimanja. Zdi se nam, da piše to radi tega, ker bi rad kot vsi nasprotniki, da bi ostajali ljudje v nedeljo doma. Mirni so naši somišljeniki, ki vedo, kaj imajo storiti v nedeljo in ki bodo spravili na volišče vse volivce do zadnjega. Da рл niso mirni nasprotniki, ki v obupu divjajo, priča napad na dr Natlačena in na našega kandidata Pcvca. Naj skuša sejati N. D. še tako malodušnost v naše vrste, naj ho prepričan, da nosi vodo v Savo. Slovenija bo 23. januarja pokazala prav tako kot 8, februarja 1925, da ve, kaj mora storiti. Д Odmev govora g. Triikoviča. O tem poroča belgrajska »Politika«: V političnih krogih zdaj še bolj povdarjajo, da se sedanja kombinacija po oblastnih volitvah ne bo mogla več vzdržati in da se bo moral g. Uzu-novič umakniti. Za novega šefa vlade smatrajo g- Trifkoviča in ravno zato se podčrtava kot posebno značilna njegova izjava, češ da bo vsakemu politiku težko sodelovati z g. Stjepanom Radičem. Politični krogi pa pod-črtavajo poleg tega še to, da g. Trifković v svojem govoru ni napadel nobenega člana radikalnega kluba, kar tolmačijo kot žel,o, da se na vsak način obvaruje edinstvo kluba. Istotako je značilno, da g. Trifkovič ni napadel niti ene stranke, ki se sedaj nahaja v opoziciji, in da je povdarjal značaj koalicije na Francoskem. — Tako sodba belgrajskth političnih krogov glasom -Politike«. Ljubljansko »Jutro« pa je otem drugačnega mnenja in piše: »Kombinacija, s katero hoče gospod Trifkovič začasno nadaljevati delo, t. j. koalicija radikalov, klerikalcev in SDS, je pač vnaprej neizvedljiva, ker jo je SDS odbila že decembra, ko je bilo več predpogojev za njo nego danes.« — S čemer je mali Moric ob enem zapečatil i usodo kombinacije g. Trifkoviča i koalicije na Francoskem i svoje laži, da je SDS že decembra odbila koalicijo, ka *cre ji živ krst ni ponudil. Zagorje ob Savi Shcd SLS. Danes ob 6 zvečer bo v restavraciji na Toplicah shod SLS. Govori g. Franc Terseglav iz Ljubljane. Delavstvo naj se udeleži polnoštevilno. TPtuj ф Obi«k g'etilnU-arjer iz Oradt-a. Preteklo nedeljo -«i oLiskali vinsko razstava hote-.irji in go-eiilnicarji iz Gradca, združeni v deželni zvezi gostilničarjev na Štajerskem. V Druš.venem domu, kjer se je vršila razstava, so jih pozdravili g. Miha Brenčič, predsednik pripravljalnega odbora za raz-s avo, g. Bernardi, predsednik Zve/.e gos'ilničarjev za mariborsko obla«t in mestni župan g. dr Senčar. O Jgovoril in zahvalil se je hotelir g. Withalm iz Gradca (Goldene Birn) kot predsednik Štajeiske gos i ničar«ke zveze. Popoldne so si ogle a.i avstrijski gostje ptujski grad ip znameni os i našega mesta, nakar se je vršilo v Narodnem domu strokovno zborovanje graških in naših gostilničarjev. GraSki so priš'i iskat dobrega ptujskega vina. ki najbolj prija graškim gos om. Predse Inik g- Wi -haim e povabil naše gos ilničarje na str, kovno razstavo gostilničarjev, kavainarjev in hotelirjev na Avstrijskem Štajerskem, ki se bo vrišla v pivih dneh me~eca maja v Gradcu. Tajnik gr.iške zveze g dr. lllig pa je razložil, kaj so v Avstriji pravtio dcseclt m gos iiniško in hotelirsko ofcrt. Zvečer so riredili pujski gostilničarp graškim gcs'jm v Narodnem domu banket. Pozdravil je g. predsednik Bernardi ier se zahvalil vsem faktorjem, ki so priredili vinsko razstavo. Vla 'ni svetnik e- dr. Von-čina pa je govoril o razmerju med gostilničarjem in vinskim producentom. G. Miba Bienčič je pozdravil v imenu pripiavljarlnetja odbora in okrajnega zastopa. Župan g. dr. Serčar je govoril o olajšavi carinskih predpisov, o goejxidaiskih zvezah republike Avs ri'e t na"o državo er o raznih drugih zadevah. Nadzornik g. Gombač pa o d"lu. mukah In davkih, ki tarejo gosilničarje in rei»avra'erj4 Odgovarjaj je graški predsednik g Withalm. ki je naglašal, da se kot gostje divijo lepemu sprejemu, da Vino jim znali odvezali srce ki ga v narodnem Stajfvskem kos umu zakriva • BrustfWk*. Govoril j» za Isebojro gcsnodnrsko zvezo. Avs'rila je dobivala mnogo različnih vin, ki so boli ali manj dobra, n g<>- je izjavljajo: jEin .Lignslrive i it es doch niihi! (Jugoslovan pa ven'ar ni'), drrgu ' iua o le midoir.es ilo. kri ria moi e v kratkem času v retvljon le Jugoslov?n Predse 'nlk gr-š're trcstilničarske zveze g- Коч» e hra/.il že jo. naj bi Slov. gorice in Ho'c/e krri-li'e v trnsn dnr^kem o/,iru tudi Gradcu. Via niso dobili nobene pomoči. Prizadeti prebivalci imaio vso pravico, da se jim pomaga. Saj rabijo most tudi reporčani in vsi, ki imajo kaj opravku v spodnjem delu Hrasnika. Krasen uspeh je dosr-gel naš L judski oder preteklo soboto in nedeljo z vprizoritvijo Grillparzer-jeve klasične tragedije -Ljubezni in morja valovi«. Za ta nastop našemu odru vsak laùko zavida. Brez posebne reklame je bila v dvorani obakrat g ava poleg glave. I bogi Narodni d. m v lem ozi.ul Aplavz — še nikdar tolik — je pričal, da so bili igra.ci na mestu, od začetka do konca. Vloge so bile naštudi-rane skoro do vseh malenkosti, čudili smo se zlasti dolgi, predolgi vlogi evečeaice Here, ki je obvladala vse in dosegla najvišje v začetku prvega in s svojo čuvstvenoetjo zlasti v zadnjem dejanju. Leandru g. 6ink-a — z najlepšim kostumom ljub.mca — je pomagal do tolikega uspel-a njegov obs žni glasovni organ in odločen, mrzat nastop v sceni z Navkler-jem. Navkler g. Trt.alt, ki je v prvih dejanjih s svojo veliko živaI\nostjo budil med gledalci smeh za sme .om, mu je bil vreden, pri diletanti'i neprekos-ljiv partner. Veliki du' ovnik si je izmed dve i možnosti: dostojanstven ali fanatičen vršilec dolžnosti do skrajnosti — izbral drugo. Kretnje stražnika iu starši so zadovoljili. Le služabnika sta bila nespretna (začetnika!). Oder, dekoracije, so vzbujale začudenje (nič lepšega!) in zato vsa čast požrtvovalnemu rež serju. Po tej poti dalje in izg;uili bodo tudi malenkostni pogrrški. — Spričo tolikega uspe'-a in odhoda mnogi'1, ker ni bilo več mogoče dob'ti vsiop-nic, se igra Se enkrat in sicer zndnič ponovi v nedeljo, 23. januarja ob 4. popo'dne. Preskrbita si radi sigurnosti vstopnice v sredi tedna v .-Iliriji«. Na svidenje! VrBnilca ntačini. Trbovlje К.чко agitira SDS kandidat. Ker ni bilo proti našemu kandidatu g. 2-navcu dru-Regv šlugerja«, je demokratski kandidat g. dr. Bohinjc v Laškem govoril, da hoče gosp Zmavc prestaviti okrajno glavarstvo v Trbovlje, pr! nas jc pa navduševal ljudi za prenos v Trbovlje. Pripomnimo, da oblastne skupščina pač ne bo imela opravka s prenašanjem okrajnih glavarstev; taka agitacija g. dr. Bohinjca pa se obsoja sama po sebi. Uniformirani učenci. Me*f,in^ka šola bo po odloku min. prosvete tudi pri nas uni- flbcinska seja. Preteklo nedeljo S3 je vršila občinska seja. Zadnja je bila nesklepčna, ker se je niso udekž.le nasprotne stranke. K tej seji so prišli tudi nasprotniki, seveda samo tisti, ki se bojijo, kajti župan jim je zagrozil, da jih bo kaznoval po občim-kem redu, ako se seje ne vdeležijo. Seja je potekla pojKdnom» mirno. Slovenci v Italiji Pred novim preeanian'em slovanski uciteliev. Ministra Gentilc ie posebno Fedele sta vreli kruh 4C0 družinam slovenskih in hrvatskih učlte-ljev na Pr morskem Dne 3t. dccembra 19^6 je minister Fedcle podpisal nad 50 odpustnih dekre- , tov. To vam je bilo delo! Minister Fcdcle je zma- I govito pobil vse, ki so mu očitali, da ni fravi fašist. A gospod minister hoče nov.h lavorik. Iz lklorikalci<, daljo eo krivi, da je ustava centralistična, krivi so kaj vem kaj še vse-ca!< Utrujen po tako izbornih besedah se vsede. Nikjer pohvale! Vse strmi! Pa se nekdo oglasi: »Evo, pa smo skupaj! Kdo pa je glasoval za ustavo? Kdo je sedel v vladi, ko so iz nas stiskali milijone in nas rublli? Kdo je glasoval proti podpori bednim slovenskim poolavljencem? Tisti, ki danes klečeplazijo pred Radičem in radikali, namreč sa-mos'.ojnfži! In g. černe. ki se toliko peha zn Puclja, je odšel žalostnega ohre/n in misli. ?eli-meljci pa bodo 23 t. m. metali »voje kroglice v akriniico SLS. ki je prral Gospodarstvo Zaključni račun finančnega teta 1925-26. Kàko je nastal sut'cit r znesku 291 milijonov dinarjev. V 9. številki Službenih Novln je objavljen zadnji i kaz dr.'anih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1925-20 in sicer izkaz za mesec avgust 1926. Kakor znano traja naSe računsko leto 17 mesecev. Vsi državni dohodki iu izdatki, ki gredo na račun dejansko že preteklega proračunskega leta se v prvih petih mesecih novega proračunskega léta knižljo. še na račun starega proračunskega léta, ker se na račun starega proračunskega leta .odobreni krediti morejo i: plačati v teku prvih petih mesecev novega proračunskega leia. ".■' Proračunsko leto 1925-26 kaže po tem za-kl učnem izkazu sledeči uspeh: dohodki so znašali 11.999,405.161 in izdatki 11.707,495.10'2 dinarjev. Izgleda torej, da je to leto končalo s sulicitom od 291.910.058 Din. Marsikdo se bo vprašal, kako je mogoče, da smo navzlic težkoSam v naših državnih t nancah zaključili preteklo proračunsko leto z ogromnim sufi-citom od skoro 300 milijonov dinarjev in kaj se je zgodilo s tem denarjem, ki smo ga oči-vidno priš'.ed li? Gornji izkaz nam znova potrjuje, da izkazi o državnih financah nimajo praktične vrednosti če hočem; razčistiti vprašanje aktiv-nosii oz i rama pasivnosti našega državnega gospodaiš va. Kajti v teh izkazih nikjer ne moremo najti podatkov o spremembah glede stanja n ših leteč.h d. Igo v. Če. primerjamo državne dohe>dke in izdatke v posarhe irh mesecih ne glede na to, na račun katerega proračunskega leta so bili ti dohodki sprejeti oziroma izdatki izdani, tedaj vidimo, da se dohodki skoraj točno ujemajo z izdatki. Iz tega sledi, da državna blagajna ves donar, ki ga prejme takoj zopet izda. Nivno bi bilo misliti, da se omenjenih 300 milijonov dinarjev suFicita za 1. 1925-26 na h ja kje v blagajnah finančnega ministrstva. Na p m'no, ta suficit nam pove vso kaj drugega. Pove nam, da nismo bili v stanju pravočasno poravnati vse obveznosti h, leta 1925-26. ker so po dejanskem preteku proračunske dobe dohodki in račun preteklega proračunskega leta znatno manjši kakor pa izdatki se obveznosti iz preteklega proračunskega leta plačujejo večinoma iz dohodkov tekočega iToračunskegu leta. Kakor znano ^&fcTrata ? V mesecih april—avgust 1926, to-tte^oMh zpetih mësëcih, v katerih Se tèplâ-jèjo hbvèzûosti na račun preteklega proračunskega leta, vsled poplav ih rastoče gospodarske kri e znatno skrčili naši državni doli« dki. Vsled tega se je skoro ves denar porabil za tekoče izdatke. Za odplačevanje obveznosti iz 1 1925-26 torej ni preostajalo mnogo denarja in se iste ni moglo izplačali. (Država je bila celo primorana reducirati prejemke državnih uradnikov.) To domnevo liani potrjuie sledeči račun. V prvih treh mesecih 1. 1Г25-С6 je država na račun preteklega proračunskega leta prejela 176 milijonov dinarjev, i dala pa 811 milijonov dinarjev. Iz tekočih dohodkov je torej na račun preteki proračunskega leta i7dala 664 milijonov dinarjev. — V prvih treh mesecih tekočega prora"un=kega lota pa je na račun preteklega proračunskega leta prejela 146 milijonov dinarjev, i"dala pa samo 581 milijonov dinarjev. Iz tekočih dohodkov je torej nà račun preteki, pror. leta izplačala samo 435 milij. dinarjev, torej za 229 milij. dinarjev manj kot v prvih treh mesecih 1. 1925-26. Iz tega sledi, da je v končanem izknžu za 1. 1925-26 izkazani suficit nastal le vsled tega, ker država ni bila v stanju po dejan- skem preteku proračunskega leta pravočasno poravnati obveznosti iz tega leta. O stificitu pravilno torej ne more biti govora. Pač pa je veifctno, da »o se leteči dolgovi <5é že ne stalno, pa vsaj začasno povečali. »? «pij • •■ '•.•' \. .v Ljubljanski iivirtskl sejem. Na sejem dne 18. t. m. je bilo prignanih 19.7 koiij, 85 volov, 21 Met, 50 krav in 22 prašičkov za rejo. Od teh je bilo prodanih 47 Vonj, volov, 17 telet, 29 krav in 18 prašičkov za rejo. Cene so bile sledeče: voli I Din 7.C0, TI. Dih 6.50; Iti. Din 6.—. Krave debele Din 4—0, krave ktobasarice Din 8—3.50, teleta Din 8—11, vse za kg žive teže; konji komad do 4 000 Din po kakovosti; prašički za rejo 175—3(0 Din po velikosti. Cene so od zadnjega sejma sem nazadovale. VII. Moilnarodni vzorčni Tclcsejom v Ljub-ljpi cd 8.—11. julija 1927. Urad Ljubljanskega ve-lesejmà je razposlal nn vsa večja ugledna industrijska, obrtna in trogvska podjetja prijavnice za udeležbo na letošnjem vzorčnem. velesejmu, ki se vrši od 2 —11. julija t. 1. Termin je ugoden, kajti v tem času je poset kupcev irrčnejšl ker zveiejo svojo trgovsko pot na velesej* m z.istoč snim ob№< m naše d t vne Slovenije. Večina lanskoletnih razstav-ijalcev zasede svoje e prostore. Naproša se vse one, ki imajo posebne želje glede prostora in udeležbe, rta to prijavijo takoj sejmskemu uradu, ki bo vsakemu rndevolje in najbolje ustregel, česar pa pozneje ne bo mogel Več. Hitra in točna prijava posameznika je v korist celokupnih razstavi jalcev, ker Se prihrani пЛ dolu in denarju, ki se zrmore racionalnejše izrabiti za razvoj intenzivne prop gande za pridobitev kupcev. III. Sejem za kožuhovir.o y Ljubljani, dne 21. januarja 1927. ie tretje leto bo priredila uprava Ljubljanskega velesejnia skupno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velešejmskem prostoru za kože divjih Živali. 24. januar, to je prvi pondc'jek po Sv, Neži, je lovcem že pognan i.» prodajo lov-s!:.f»(n plena. Sejem se zjfjie ob 8. uri zjutraj. I ovec zampre došlint kupcem prodajati kože fiksno, ali pt. jih oddati v komisijsko prodajo Slovenski lovski zadrugi, ki bo skupno z veiesejmsko lipravo kože sortirala,' porsz-telita v partije in nudila dne 26. januarja domačini in inozemskim kupcem drnžbčnlm potoni v nakup, lovce ln trgovce s kožimi opozarjamo, da lahko pošljejo svoje kože tudi velesejmu, ila кј prihranijo stroške potovanja v Ljubljano Vendar morajo biti vse kože najkasneje io dn*» 28. januarja opoldne na velesejmu. Vsaka koža večjj vrednosti ibora biti Opremljena z iistl:em lepenke, na kateri naj stç zapiše točen haslov oilpošiljatelja. Kože manjše vrednosti in večjih kvantitet (zajci, krti, polhi itd.) pa morajo biti točno preštete v trdnem zavoiii. S posabno pošto naj se pošlje še seznam odposlanih kož, ker e« pr! prevzemu preštrjejo in prekontrolirajp. Čim več kož pride organiziranim potom na trg, tem boljša bo cena. lovci in trgovci, obračajte se za Jnform?.cije z zaupanjem na upravo velesoima ali na Lovsko zadrugo. Korkurt je razg'ašen o imovini regstrirane tvrdke »Pri Amerikancu« d. z o z. v Celju (roki: 31. jan., 10. marca m 26. marca.) Obfni «bor lesne industrijske delniške družbe »Drnvac se vrši 6. februarja v lastnih prostorih v Mariboru. Likvidacija. V likvidacijo je prešla îjugoe'o-vaneko-nemška jmporlnq družba 7. o. z. v Mariboru. Obsodbe po zakonu o pohiianju draginje 10. t. m. w bili obsojeni 2 gostilničarja in 2 goeti'ni-ČRrki v Brežicah na 24 ur zapora in 5° Din denarne kaz-ii. ker so zahtevali za vino, torej ž;vljen»ko potrebščino (!) previsoko eeno (v posainez.nih sluêaiih 11—12 Din). Radovedni smo, ko'iko Časa bo ostal §3 v veljavi ta kuriozni zakon, ki se spodtikn le tam, kier more nalmanj koristiti. Za gospodarsko stanin Bosne nnačilna stn.000. osebni 'i in 530 fXX) tovorni^ avtomobilov. V letu 1P?5 je zna Vi'a produkcija) 3 840X00 osebnih In 500.000 tovornih voz. Iii'^ka iiinanj» trgovina. V совреНчгчкет l^tu 19'.?5'- 1926 je znalat uvoz v Ruslio 755 5 miliionn z'ati i rub!; v M924 • 19°5 samo 710"». izvoz pa 661 5 mi'iiona (19°4—19"T> samo 568 mi"ionov). Bilanca rueke zuuanje trgovine se je izboljšala. Rorsza Dne 19. januarja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 1P.4818-13.5118 П8 t«-13.P0), Itatiin 245.06-2i7.06 ГГ43.17—115.017). London 275.20-276.50 (275.55—276.35V, Newyork 56.СИ) do 56.899 (56.665-^ 56.86), Pariz 225 227 (225 25 <'en.), Sat; rabilo mest tudi ProoorSani in vsi, ki '"majo kaj 7.905 - 8.026 (7.ai--8.015V. Curih 10.94- 10.97 (10.C4 do 10.97V - Atns'erdam 22.741— 22.801. Curih. Belprnil Î) 14 (9.131, Teita (90.75 (90.75), Berlin 123."5 (128.15>, Itnltia 22.45 -'en (22.18), I,onr'on 2".2025 '25.1976), Pariz 20.62 '20.65). Prn. Dursj. Devize: Belfrrad 12.t55. Ked,->nt 18S."5, lon 'on 34.375. Ml'nn 30.60. Newvo-k 708 05 Pariz • 28.13, Var?nva 78.^0. — Valute: dolarji 705.5, angl funt 34 32, francoski frank 28.22.. lira 30.55, dinar. ■ 12.445 Češkoslovaška krona 20 9525. Frae-n. Devize: Lira 145.925. Zagreb 59.25, ; Pâ/riz 133.775, London 163.20, Newyork 88.615. VRBDN0STNI PAPIRJI Ljubljana 7 odstot. invest.' pceôj 82 b!.. vojna odškodnina 342 bi., 7*Havni lis-i 30—22. kom. -zaHolžnice 20- 22, Celiska 195-198 Liublj. kredit. 150 den., Merkcntilna 99—100. Praštc.- 45.5, Kran'skn indus'rijska 08 00. Trbovlie ■ 4'4.00, Hrv. esk. 15.F.0, Leykam 1280. Hip. banka 7.C0, Gutmann 41.C0, Slavex 16.5, Slavonija 4.30. H&đi® PROGRAMI. Breslau 332 6, Praga 348 9, Varšava 10KW—1015 m. Leipzig 305.8, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.2, Rim 454.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Četrtek 20. januarja: Breslau. 16.30 overtura. 20.15 finska glasba. 21.15, 22.15—28.30 vesela glasba. - Proga. 12.16, 16.30, 20. koncert. — Leipzig 19. o potovanju po vz' odnem Tibetu. 19.30. »Narava kot konstrukter«. 20.15. večer v spomin L udi Thoma. — Frankfurt. 13.30, 16 30. koncert. 19 30. prenos iz gledališča v Kasselu: opera »Orfej v podzemlju« (J. Offeubach). — Brno. 19. komedija »Noč na Karlovem Tynu« (Jar. Vrhlicky) 2. dejanje. 20. koncert (praški. — Rim. 21. prenos iz gledaiišča. — Langenberg. 20. |5 komorna glasba. — Berlin. 16.30 komorna glasba. 18.10 o atomski fiziki. 18.35 o stanovanjski re'orml. 21. koncert virtuotov. 22.80—24 80 lahka glasba. — Dunaj. 11. , 16.15. koncert. — 18 10 komorna g'asbn. i9 60 angleški tečaj. 20.15. koncert solistov. — Varšava, l7iSO. pregled knjig. 18. jrzz-band. 20.80—22 koncert s sodelovanjem »olieiov. Petek, 21. januarja. Breslau. 16.30. la' lui glrsba 20.15. v spomin L. Ti omai — Praga. 12.15, 16.30., 20. koncert. — Loipzig 18.( 6 iz novih knjig. 20.15 simfonični koncert. — Frankfurt. 20.15. komedija »Pri čaju« (Kn-rol Svoboda). — llrno JO. in 20. koncert. — Lan. gcnberg. 20.'5. koncert. — Berlin. 20G0. današnja lirika 21.15. koncert narodnih pesnil 22 30--24.80 1.1' k glasba. .— Dunaj. 11. tO 15. koncert 19.05 trnu-coski, 19.80. angleški tečaj. 20 Anzengruber: »Četrta zapoved« — Varšava. 17.40., 20.05. koncert. Sobota, 22. Januarja. Brcslnu. 16 80. Verdijeva glasba. 18. iz knj'ff. 18.45. o as'.rononiiji. 20. večer Fr. LeI Arja — Pragn. 1215., 16.30. koncert. 20. opereten, 21 80. lahka glasba — Loipiiff 19.S0. o konjunkturi 20.15. Bllctner: »I.enz^ (recitacij). 21.15. piaini. — Brno. 19., 21. koncert. — Berlin. 20 (20.30). Ibeen: »Rosmers-■l o'.m«. — Dunaj. ti. konicrt. 18.80. I.rssingova priv glava. 1915. opereta >ls(n . Wajz^rtraum (glasba Oskarja ^transi).— Л'аг;ала. 16.15. Henrik Modelčki govori o januarski vstaji 1863. 17 15.. 20.80. 22.80. koncerl. 20,10. predavanje o vstaji 1863. Sporî 60.700 KILOMETROV NA POTOVANJU. 40.000 kilometrov je obse» zemlje. 6ve 'ska .noaometna zveza je od ustanovitv« do danes igrala 123 reprezentativnih iger; 61 doma, 62 ni tujem. Î ila tujem so proVozilt Švedi 61.701 kilometrov, prt-Šli so t'idi v Rusijo, Itatijo in .Itigos'aviji. Domnčih 61 tekem .i«* gledalo 607.000 glodav-ev, inozemskih 02 pa 9$)000. Največ gtedaveev je privabil boj s Holan tsko- ob priliki olimpijskih iger v Parizu 1 1924.. SO.'W); najmanj jih je bilo na igri 7. Lat-j vijo, 8500. N1 švedskem je bilo največ itrer v stoek-bolmskem stadionu. 39, gledavcev je bilo 510 000. Večino švedskih tekem • je vodil • Danec Wosler-gaard. ....... . . PORTUGALSKI SVETOVNI POLET. Zakaj pa mi ne?, so rekli Portugalci, in so si dali zgraditi v Italiji hidroiolin iAltrus«. Na njem hoče. letçii skupina porln^alskili častnikov po svetu ok 11, polovanje imenutejo >polet po petih delili sveta«" V sredi februarja ie start, iz Lizbone. Na|-prvo bodo leteli Čez. Atlantski ocean v Ameriko in nato naprej. Aparat je ves iz kovine, prav tako kot je bil oni, ki га' je porabil syoj čas Amnndsen za polet proti teča|u Dva motorja ima, vsak 450 KS, hitrost na uro je 160 km. Pri poskusnih vožnjah te Imet aparat obteženost 3300. ke, lorei 7.opet približno toliko kot Amundsonov aeroplan. ' RAPID V EGIPTU. Naše včerajšnje poročilo o avsiriiskih klub h na potovanju v inozemstvu naj bo v toliko izoopol-njeno, da je zgubil Rapid svojo zadnjo icro v Fgiptu proti reprezentacifi Fgipt.i v Kairo 0:2, da je pa premagal tržaški klub Fdera 8:0. Njegova bilance je torej: 10 iger. 6 zmag, 8 porazi, 1 neodločena, goalov 24:19. Skupna bilanca Avstrijcev: 80 iger, 20 zmag. 6 porazov, 4 nejdlečene, goalov 99:58. To in on<* NEKAJ SVETOVNE STATISTIKE. Tajništvo Zve7e Narodov v Ženevi je objavilo statistiko gibanja vesoljnega človeštva v času od 1912 do 1925. Prebivalstvo zeml e je narasllo v tem času za 5 odstotkov. Evropa vštevši Sibirijo kaže le 1 odst. prirastka, za-padna Evropa kar 5 odst, Severna Amerika celo 20 odst. in južna Amerika še več. Tudi prebivalstvo Oceanije je narastlo za 17 odst. Rusija je kazala 1. 1913. — poleg Rumunije — največje število porodov. Zdaj so omajane r"'c-ne moči po dolgi meščanski vojni in gospodarski krizi. Evropo tare razen te^a še močno izseljevanje, ki je zdai usmerjeno v Avstralijo I in Južno Ameriko radi prestrogih odredb Zed. • Držav. Se bolj zanimivi so, vzporedni podatki o industriji in trgovini. V splošnem sc prHela sedaj za 13 odst. več živil in sirovin kakor pred vojno. A zapadna Evropa je deležna tega napredka le s 7 odst. Njena trgovina je celo ÂMO potrebščine FRANC BAR, Ljublfana vnajvečjl Szblrl stalno v zalogi pri t Cankarjevo nabr. 5 Telef. 407 Sir H. Rider Hnggard: 91 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Vrčev je bilo sedemnajst, ako se prav spominjam, vsakega pa je moralo nositi šest možakov s pomočjo vesel, katera so privezali na obeh straneh posode, in še tedaj je šlo težko. Vse to neprecenljivo bogastvo smo v več potih znesli do yrha višine, ki je bila kakih Sest sto korakov oddaljena eni jezera, in ga postavili po tleh v zajetju nekake groblje ob ustju plobokega navpičnega rova. Ko je bilo vse preneseno 11a ta kraj, se je Guatemok dotaknil mene in še nekega veiikeja azteškega plemenitaša za ramo ter naju vpraša', ako jo naju volja podati se v luknjo in tamkaj spraviti zaklad. . »Z veseljem,« sem odgovoril; silno rad bi videl tisti prostor, ki je bil namenjen za zaklad; velikaš so je nekeiliko časa obotavljal, na koncu pa je vendarle šel z nama — v svojo nesrečo. Nato je Gur.temok vzel baklje v roke in se dal privezan na koncu vrvi spustiti v globoki rov. Za njim sem prišel jaz na vrsto. Viseč na vrvi kakor pajek na niti sem se odpeljal v globino. Juma je bila Jako globoka. Naposled sem obstal zraven Guate-meka na dnu rova, okrog katerega je bil zgrajen — kakor sem videl \ ri svitu bakelj — nekak obklad ali nastavek iz sesuSene opeko ki se jo vzdigovai nad najini g'avi še toliko, kolikor je človek visok. Na tem obkladu in naslonjena ob steni rova je počivala surovo obsekana črna skala, v katero ie bilo vklesano pisanje, pisano z aztesko pisavo z znamenji. Pogledal sem pisanje, katero sem znal že precej dobro brati; spoznal sem, da je bilo v njem zabeleženo, da so na tem kraju in v prvem letu vladanja mehikanškega cesarja Kuit'ahue zakopali državni zaklad; poleg tega napisa je Eila vkles ina strašna kletev, ki naj zadene onega, ki bi se ga drznil ukrasti. Pravokotno od tega rova je držal dr ig rov, ki je bil kakih despt korakov dolg in . tako visok, da je mogel čloyek stopati po njem; ta rov je \odil do nekake izbe, ki je bila izdolbena v zemljo in nekako tako velika, kot je le ta, v kateri pišem eioina v Dilcliinghamu. Ob vratih ali ustju te izbe so bili nakupičeni kupi opeke in malta. »Kdo je izkopal ta prostor?« sem vprašal. >Ljudje, ki niso vedeli, kaj so kopali,« je odgovoril Guatemok. Čakaj, glej, najin spremljevalec prihaja. Da veš, brat, | rosim te, ne elaj se izoenaeliti od ničesar, karkoli se zgodi, in bodi zagotovljen, da imam ilohe-r vzrok za vse, kar ule^em storiti.« Proden sem mogel odgovoriti na te čudne beâôde, jc bil azteški plemič pri паг>а Nato so pričeli zgoraj stoječi spuščati vrče in vreče z zakladi po revu niz-de>l ; Guatemok jim je odvezoval vrvi in jih urejeval, midva z Aztekom pa sva jih valila po rovu v izbo, kakor va'ijo [ri nas doma sode pivà. Delali smo več ur. Končno je bilo SL0VENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—. Za Inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizorem* ska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemslvo celoletno D.n 100.—. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti na račun oziroma vpiše za krajšo dobo. SE DA TAKOJ V NAJEM, koie vsak lahko naprej vodi, 4000 komadov hmela z vsem lnvent*r-jem, takoišnj-г plačilo; potreben denar 60.000 Din. — Vpraša se: Poitni predal 8 — Cel.'*. 379 KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnlca in tvornica pcslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica б; II priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t d. Carinsko-posredniško in spedic. podjelje Sava T. Mitrović G3EVGJEUJA priporoča svoj 35 letni obrat zaradi hitrega In kulantnega reševanja carinsko - komerciehuh poslov pri carinami in železnici v Gjevgjeliji, ker je prenehala poslovati prejšnja tvrdka »Mitrović i Bunuševac«. Najboljši Stolni in oletlnl stroi > rdiro v «итп i« ------ —APLE» ri dom. obrt la iniluitrilo v vseh n >re imh Istolaiii švicarski plotilni «troj fnserirajte v „Slovencu" ! ♦>«Mt»n>Me»tn«»»mt j ZA SVOJO sprejme družina z malim posestvom 8 — 14 ietno zakon. deklico brez staršev. _ ! Naznanila k УеЈпаг и pri Sv. Ani v Slov. gor. Pouk v vezenin brezplačen. Veêletna icrarn'ic J». Nizke cone tudi na obroke. Jos p Pete.inc, LJUBLJANA bllztl Prešernov ça sponi. Kostanjev les razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 c?o 30 cn nckl.in in n^obcljen, k *.i p u j e stalilo po ugodnih ccnah in takojšnjemu plačilu ev. pioti akreditivu ERNEST MARINC, Celje zrke*a ' * ul. št. 4. Posredovalci dobe provizi|o. > ........ Sedmi natis velike izdaje Slovenska kuharica Priredila S. M. Félicita KalinSek Vsestransko epopolnjena izdaja i mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno voiana I6t) Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za Jugoslovansko Usktrao * Ljubljani; Karol C«& hdaiateli. di. Ff. Koiotcc. Urednik; Franc Ieractflav.