INITY
Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday
and Friday.
•OOOOOO OiQ'CiOOOOO<
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
STEV. (NO.) 41.
Zaslužen mož umrl.
CHICAGO, ILL., SREDA, 12. MARCA — WEDNESDAY, MARCH, 12, 1924.
LETO (Vol.) X.
KRATEK OPIS NAJBOLJ DELAVNEGA ČEŠKEGA DUHOVNIKA BENEDIKTINSKEGA OPATA RT. REV. JANEZA NAPOMUKA JAEGRA O. S. B.
Minuli teden položili smo k večnemu počitku v opatiji čeških benediktinov na opa-tijskemu pokopališču v Lisle (Lajl) blizu Chicago prvega opata in ustanovitelja te opatije, Rt. Rev. Janeza Napomu-ka Jaegra, O. S. B. Umrl je v starosti 80 let. Rojen je bil na Češkem v slavni Kutni gori. V Ameriko je prišel, ko je bil še-le devet let star in sicer v New York, kjer je obiskoval farno šolo pri Redempto-ristih na tretji ulici, kjer je tudi veliko slovenskih otrok že obiskovalo farno šolo. Bil je izvrsten igralec na gosli in se je najprej posvetil tej umetnosti in igral po gledališčih. Toda ni se mu dopadlo to življenje. Srce ga je gnalo drugam. Ko je bil 21 let star je pustil svet in šel k Benetik-tinom v Beaty, Pa. v opatiji sv. Vincenca, kjer je skončal svoje šole in potem stopil v red. Bil je dalje časa župnik in misijonar po raznih slovanskih naselbinah v okolici Pittsburga in Beaty. Slednjič je bil župnik češke župnije v Pittsburgu, kjer je pa ostal le malo časa. Slednjič so ga poslali sem v Chicago, da je tu organiziral češko največjo naselbino v Ameriki.
Tu so bile tedaj žalostne razmere. Češki brezverci so dobili popolno kontrolo nad češkim nesrečnim narodom. Širile so se med njimi organizacije, kakor znana "Čespes" ali C. S. P. S. to je prostozidarska organizacija. Vse časopisje je bilo popolnoma v rokah verskih nasprotnikov. Češki duhovniki so videli in SDoznali. da osamljeni po svojih župnijah, nikdar ne bodo kos premočnemu sovražniku. Tu treba velikih finančnih žrtev, tu treba veliko oseb, ki bi delale zastonj, ki bi žrtvovale čas in svoje zmožnosti in svoj denar v ta namen. Poleg tega so spoznali, da se kot posamezni župniki ne morejo izpostavljati satanskim napadom nasprotnikov, ki znajo svoje napadalce obrekovati in pobijati, da oslabe ali uničijo njih vpliv pri ljudstvu, da bi boj proti njih razdiralnemu delu ne imel vspeha, da bi jih ljudstvo ne poslušalo in ne o-brnilo svojim pohujševalcem hrbta. Župnik kot tak je kolikor toliko odvisen od svoje-£a ljudstva. Njegovo delovanje v fari je veliko odvisno od Priljubljenosti in spoštovanja, katerega vživa od javnega mnenja do njega v župniji. A-ko trpi ta, trpi celo njegovo delovanje. Zato je jako težko posameznemu duhovniku se izpostavljati tem napadom in tem bojem.
Zato so češki duhovniki sami prosili nadškofa, da je poklical v škofijo redovnike, ki & naj prevzeli to delo. Njim je to lažje. Njih je navadno yeč skupaj. Ako bijejo nasprotniki po enem, so še drugi tukaj, katere^ti napadi ne zadenejo. Tako je v župniji drug duhovnik, ako župniku ?jo vpliv in tako župnija >i. D* bi to delo omogo-
čil benediktinom odpovedal se je prostovoljno župnik, svetni duhovnik pri sv. Pro-kopu svoji župniji, največji tedanji Češki župniji v Chicago, zato, da so Benediktini lahko tako krepko zastavili svoje delo. In res. Takoj je opat ustanovil svojo lastno tiskarno, sedanjo Bohemian American Press. Ustanovil je en dnevnik in štiri druge češke katoliške liste. Iz Češke je dobil več navdušenih svojih so-bratov, med njimi sedanjega opata Rt. Rev. Kohlbeka, ki je po rodu češki Nemec, vendar je znal češčino popolnoma, da je prevzel vodstvo in uredništvo.
Hud boj je nastal takoj ko so prišli Benediktini v Chicago. Nasprotniki katoliškega imena in cerkve so zadivjali, kakor so zadivjali med nami Slovenci, ko so frančiškani nastopili med nami. Njih slučaj je jako podoben temu. Kakor nam je opat sam pripovedoval našli so se tudi med katoliškimi Čehi nekateri, ki so nastopili proti benediktinom. Pripovedoval nam je večkrat, kako težke in grenke ure so imeli prva leta. Da, prišlo je tako daleč, da je prišla njih tiskarna popolnoma na konec. Vendar navdušeni katoliki so videli strašno gorie za cel narod, a-ko bi nustili tiskarno nropa-sti. Zato so se združili pod vodstvom slovečega češkega zdravnika Dr. Lovrenca, znanega tudi med Chicaškimi Slovenci, in finančno podprli tiskarno, da so jo ohranili in rešili. Danes je tiskarna največje podietie svoje vrste in izvrstno stoji. Vsi katoliški Čehi so v tem edini, da je vse, kar se je med Čehi v A-meriki rešilo glede katoliške cerkve, zasluga edino Čeških benediktinov in njih tiskarje. Gorie bi bilo za Čehe, ko bi jih ne bilo. Imajo svoje sestre, imajo svojo gimnazijo in svoje bogoslovje, imajo svoio "sirotišnico in še več drugih organizacij in dobrodelnih zavodov, vse sad dela benediktinov.
Toda da se je vse to doseglo, je vzelo 40 let težkega d^-la in velikanskih žrtev, velikega preganjanja. Človek je strmel ko je častiti starček pripovedoval o vsem tem preganjanju, o vseh mahinacijah proti njim. Toženi so bili pov-sodi. da celo v Rimu, vse se je poskusilo, da bi zlasti opata Jaegra in njegovo desno roko sedanjega opata Rt. Rev. Kohlbeka uničilo. Vendar vse se je premagalo in vse doseglo. Krepka volja in nezlomni pogum voditelja opata je bila krepka pečina, ob katero so se vsi ti valovi zastonj butali.
Sedaj je ta mož mrtev. Položili so ga v hladno zemljo, da se odpočije od vseh teh ne-številnih žrtev in truda. Njegovo delo bo pa ostalo in prinašalo še nadalje stoteren blagoslov za tisoče in tisoče katoliških Čehov.
Opat Jaeger je bil tudi velik dobrotnik in podpornik
RAZNE VESTI. JUGOSLAVIJA PRIPRAY-Bhing. LJENA, DA INYADIRA BOLGARIJO.
—	Državnikom v Washing-tonu dela še vedno velike preglavice oljni škandal. Celo prezidenta Coolidga zapletajo v nečedno oljno afero. Preiskave se nadaljujejo in tisti, ki jih vodijo prerokujejo nove senzacionalne stvari.
—	Pododbor za rezolucije in predloge v kongresu je na delu, da izdela novo nado-mestivno predlogo za vojaški bonus, ki bo vseboval nekaj gotovine in zavarovalnin-ske ponudbe v ta namen.
—	Francoski kabinet v Parizu je v velikih skrbeh radi rapidnega padanja francoskega franka. Prezident republike Millerand in premier Poincare sta sklicala pariške bankirje na važno posvetovanje. Sklenili so prenehati s
Črni oblaki se dvigajo nad Balkanom. — Bolgarski vodja komitašev grozi s vojno.
Sofija. — Balkan se zopet nahaja pod velikim vulkanom, iz katerega zna izbruh-mti vsaki trenutek. Macedon-sko vprašanje ne bo nikdar rešeno mirnim potom, tega prepričanja so vsi državniki v Bel gradu in Sofiji. Vodja bolgarskih komitašev, ki tvorijo močno stranko v Bolgariji je izjavil, da bo okupiral s svojimi četami Macedonijo, ki jo je Bolgariji vzela Srbija, kakor hitro se vreme toli-kupČevanjem v tujini in drža- ko zboljša, da bo možno pre-
Pismo iz Slovenije.
-o
ČUDNA RADIČEVA POLITIKA. — NJEGOVA TAKTI« KA VEČ ŠKODI KOT KORISTI.
(Poroča Dr. Fr. T.)
va bo prevzela monopol tobaka, vžigalic in drugih pro-fitonosnih predmetov, i — V New Yorku so prejeli . poročilo, da se je parnik O-bernai, ki je klical zadnjo soboto na pomoč potopil. Švedski parnik Kungshoim je rešil posadko obstoječo iz 17 mož. Parnik Obernai je bil starega tipa in lesen.
—	V Pomptonu, N. J. se je včferaj zaletel zrakoplov v hišo William Hopperja in jo precej poškodoval. Pilot in neki vojaški major, ki sta se vozila v zrakoplovu sta ušla večjim noškodbam.
—	V Syracuse, N. Y. je izbruhnil na poulični kari ogenj in povzročil veliko paniko med potniki. Nekaj jih je potolklo šipe in poskakalo iz kare. Pri tem se jih je neka i obrezalo in nekaj opeklo od ognja.
—	Iz Miami. Fla. poročajo, da se je odpeljal na pamiku znani W. J. Bryan na Kubo. Imenovan je za častnega načelnika neke trgovske komisije, ki gre preiskavati razne trgovska vprašanja na Kubo.
—	Iz Hondurasa prihajajo poročila, da so uporniki v veliki premoči. Vladnim četam gre na večih krajih huda. V mestu Tela pravi poročilo so revolucionarne čete obstreljevale poslopje, v kateri se nahaja ameriški konzulat. Washingtonska vlada je baje ob tem obveščena.
—	V Peoria. 111. so včerai žganiarski tatovi ustrelili stražaria od U. S. Industrial Alcohol Plant. Predno so udr-li v izdelovalnico so porezali vse telefonske zveze. Če so odnesli kaj plena poročilo ne omenja.
Chicaških Sloveneev. Ko so bile težave pri sv. Štefanu, ko ni bilo duhovnika se je vsik-dar za nje zavzel in jim pos-slal kakega svojih patrov, da je začasno oskrboval župnijo, da ni zaspala. Ko so jo ustanovili, je dal prostor za prve slovenske službe božje svojo šolsko dvorano na Allport St. On je bil tudi, ki je položil prvi ogelni kamen za sedanjo cerkev sv. Štefana. Zato smo Slovenci tudi hvaležni temu možu in gredo naše molitve za njim. Naj mu bo Bog plačnik, kar je storil za nas.
Naj v miru počiva!
mikati topove in drugi materi jal.
Poročevalec chicaške Tribune pravi, da je sedanji položaj med Bolgarijo in Srbijo precej podoben slučaju med Združenimi državami in Mehiko leta 1**6. ko je bandit Villa prisilil Združene države, da so poslale ekspedici-jo v Mehiko. Tako vlogo igra sedaj v Bolgariji Aleksand-rof napram Srbiji. Komitaši bodo toliko časa nadlegovali srbske državljane ob meji, da bo Srbija primorana poseči po orožju in invadirati Bolgarijo. Bolgarska vlada je pred kratkim obljubila belgrajski vladi, da bo razorožila komi-taše in Aleksandrofa zaprla. Toda do danes se ji tega še ni posrečilo. Komitaši se skrivajo po gorovju in% imajo med ljudstvom mnogo prijateljev in opore.
Drugi pa zopet trdijo, da so to srbske izmišljotine, s katerimi hoče Srbija pridobiti svetovno mnenje proti Bolgariji, katero namerava v bližnji bodočnosti napasti in ji odvzeti gotovi del teritorija.
Dolži se tudi Italijo, da i-ma svoje prste vmes. Komita-še baje podpira z municijo in orožjem.
-o-
20 premogarjev najdenih v nesrečnem rudniku.
i
Castle Gate, Utah. — Po zadnjih poročilih so našli do-sedaj okrog 20 trupel ponesrečenih premogarjev v Utah Fuel majni štev. 2. Trupla so vsa obžgana in več jih ni mogoče indentificirati kdo bi bili. Po sodbi najdenih premogarjev je najbrže zadela enaka-usoda vse zasute rudarje, ako je plin udaril v notranje rove, kar najbrže bo.
Včeraj je prišlo na lice mesta Še več reševalcev, ki bodo pomagali iskati nesrečne pre-mogarje.
Nesreča se je pripetila ne v petek popoldne ampak v so-1 boto jutro nekako ob 8:15) uri zjutraj. Premogokop je, zasut mnogo bolj, kakor se je domnevalo to sprva. Vzelo bo precej časa, da bodo odkopa-li vse hodnike in dobili iz pre-mogokopa ponesrečene rudarje.
v- ■ -o-
— Največ boš storil za svojo vero* ako razširjaš katoliški tisek.
Odkar sta Pašič in Ninčič v Rimu podpisala sporazum med Jugoslavijo in Italijo, nam skoro slednji dan prinese kako novo presenečenje. Danes je zopet na dnevnem redu "hrvaško vprašanje" in snovanje močnega opozicijo-nalnega bloka. Da bodo cenjeni bralci "Edinosti" oboje lož je umevali in presojali, moram poseči nekoliko nazaj.
Po polomu bivše Avstrije — koncem meseca oktobra 1. 1918. — so nastale na ozemlju Hrvatov in Slovencev ta-kozvane "narodne vlade", katerih najvišja inštanca je bilo "Narodno veče" v Zagrebu. V tej vladi so bili takratni slovenski in hrvaški poslanci. Tako je skoro čez noč nastala prva naša samostojna narodna država, katera je obsegala tiste Slovence, Hrvate in Srbe, ki so bili dotlej pod Avstro-Ogrsko. Toda vlado in državo smo imeli samo en dober mesec. Po posvetovanju Hrvatov in Slovencev so izvolili v Zagrebu poseben odbor pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča, ki je dne 2. decembra 1918. odšel v Bel-grad, da ujedini in uredi novo nastalo državo — Jugoslavijo. Sedanji vladar, takratni regent, Aleksander je sklep "Narodnega Veča" sprejel in s posebno listino potrdil. In tako se je s Srbijo združila Slovenija, Hrvaška, Dalmacijo, Bosna in Hercegovina. V Belgradu so precej nato sestavili novo vlado, v kateri so bili zastopani Slovenci in Hrvatje.
V novi državi in v novi vladi so se pa kmalu pokazala razna nasprotstva, ki so bila v prvih mesecih narodnega ujedinjenja vtihnila. Ko so Hrvatje in Slovenci uvideli, da se mora v Jugoslaviji vladati samo tako,- kakor to hočejo Srbi, to se pravi : "poro-dica belgrajskih mogotcev," so osnovali zoper srbsko nadvlado prvi "Hrvatski blok," drugi "opozicijo." Na Čelu hrvatskega bloka je od početka do danes zagrebški knjigotr-žec Stjepan Radič. Ko je ta mož spoznal belgrajsko korupcijo, je s svojimi pristaši zapustil narodno skupščino in Belgrad in postal od tedaj vodilna oseba v boju za federacijo in hrvaško kmečko republiko. Na Hrvaškem se je ljudstvo in ^ izobraženstvo o-klenilo Radiča in se pridružilo njegovi stranki. Zato je dobila Radičeva stranka pri predzadnjih volitvah 50, lansko leto pa že 70 poslancev. Vendar pa ni to lepo število poslancev nič vplivalo na vlado v Belgradu, ker so "Radi-čevci" ostali doma in niso posegli v dejansko opozicijo. Zato so se vedno čuli glasovi, da je bila velika napaka, ker ni odšel Radič ne s petdesetimi ne s sedemdesetimi poslanci v parlament. Ako bi se bil pridružil Radič dejanski opoziciji, bi ne bila mogla tako samopašno vladati ne radikalski—demokratska, ne
sedanja samo radikalna vlada, ker bi bila opozicija močnejša in bi tako imela ložje delo.
Zato pa je neposredno po-rimskem sporazumu kakor strela z jasnega neba udarila med svet vest, da "Radičev-ci" končno vendarle odrinejo v Belgrad. In res sta dospela tja v prvi polovici februarja strankin podpredsednik dr. Maček in tajnik dr. Krnjevič. Prihod teh dveh mož je dal domačim in tujim listom povod za najrazličnejša ugibanja in tolmačenja. Dunajska "Politika" je dne 8. februarja poročala: "Radič je rekel našemu dopisniku, da je iz zanesljivega vira izvedel, da sta Pašič in Mussolini sklenila tajno pogodbo, ki je naperjena proti Hrvaški, tajna pogodba namerava zagotoviti Pašiču samovlado. Ozemlje Hrvaške in Slovenije se bi i-melo nekoliko okrniti. Italija pa naj bi dobila več, kakor ji obljublja londonski dogovor. Zato sta odšla hrvaška odposlanca v Belgrad, da zlomita Pašičevo vlado in da nove volitve ustvarijo take razmere, ki bi pripravile pot jugoslovanski uniji/' Vendar se zdi, da so taka in podobna ugibanja še prezgodnja. Res je, da sta Radičeva odposlanca prinesla v Belgrad 50 poverilnih Radičevih poslancev, toda prav tako je res, da teh poverilnic nista oddala, ampak sta jih zopet nazaj v Zagreb odnesla, fn tako ni do danes še eden Radičev poslanec zaprisežen, zato tudi "Radičevci" ne bodo mogli priti v Belgrad k glasovanju proti sporazumu z Italijo. Z druge strani se pa zatrjuje, da je s tem uradno javljeno, da je prihod Radičevih odposlancev v narodno skupščino od-(Dalje na 3. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTBIJO
itd.

Nah banka ima n«J« lastna ran i f»> it« in mnUhial bankami ▼ staram in aai* potiljatrc so dostavljen« na dom ali na ndsjs paita tstns fat ▼sakaga odbitka.
Naia eons ta poiiljks » dinarjih In lirah sa bil« včeraj slodsča:
Ska p no a poitnlna*
500 — Din.........$ 6-90
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50
5.000 — Din.........$ 66.50 1
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.........$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri »aUUatrak 1.IH Lir
nad 1MM Ms. la
dateiM
«
Ja ▼naprej.
Zata v da«, |
DOLARJB POŠILJAMO lO TUDI V JI 808LAVIJ0 IN SICBB PO POftTI KAKOB TOM BRZOJAVNO.
Vaa pettUatve aaslarito aa — SLOVR* j 81* BANKO
ZAKRAJSEK & CESARIC
Tt —» ath AVSNUB. NBW T OB K OT*.
. ' ■ :	. * S/
EDINOST
(UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday.
~ Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, I1L
__Telephone: Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zcdinjene države za celo leto ...............$4-0O
"	Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4-75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year..................$400
For United States per half year ..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year .. .$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnesra pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doDoslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa te ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
? bila katoličanka, ali pa recimo, kakega drugega prepričanja bi njeno izvajanje ne bilo toliko značilno. A ker je bila ona sama vneta socialistinja je pa to tako značilno, da bolje biti ne more.
Obenem je pa tudi dokaz, da se državni tajnik Hughes ni izmislil, ko je dejal, da je sovjetska vlada vodila anarhistično propagando v svrho revolucije v Ameriki. Lenin se je Emmi Goldman sam izdal, ko jo je vprašal, kdaj se pričakuje socialne revolucije v A-meriki. S tem pa je Emma Goldman automatično postavila vse radikalne flike v Ameriki med temi tudi Prosveto na laž, ker so poročale, da ni res, kar je izjavil državni tajnik Hughes o sovjetski Rusiji in njeni anarhistični propagandi v Ameriki.
Razmere, kakoršne je opisala Emma Goldman so pa mogoče samo tam, kjer vlada socializem . . .
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. Ill« under the act of March 3rd 1870.
Kjer gospodari socializem •..
Ko je naš državni tajnik Hughes obdolžil sovjetsko vlado pred kratkim, da je vodila tajno anarhistično propagando v Ameriki, je kar završalo po raznih radikalnih flikah, kar je bilo naravno znamenje, da je tajnik Hughes zadel v živo. Tudi lawndalska Pro-sveta se je spodtikavala ob Hughesa ob tej priliki in seveda s svojimi širokimi ustmi zagovarjala boljševi-ke. Da bomo pa te boljševike, katere je Prosveta v tem slučaju zagovarjala spoznali je dobro, da se prepričamo kdo so. Pokličimo na pričo nekdanjo največjo zagovornico socializma Emmo Goldman, ki je kar gorela za socialistične gradove v oblakih, dokler ni sama skusila na lastni koži kaj je socializem v praksi.
Emma Goldman je bila deportirana iz Amerike meseca decembra 1919. v Rusijo. Z smehljajočim obratom je zapustila ameriško obalo misleč, da gre v socialistična nebesa. Takrat je tedaj še rdeči Emmi ameriški beli kruhek in ameriška pečenka razsajala po želodcu. Vsa navdušena je stopila na rusko zemljo in sko-ro bi jo bila poljubila kot odrešeno zemljo. Ko je bivala dve leti v tej "odrešeni" socialistični državi je bila imenovana Emma Goldman popolnoma druga žena. In zakaj ? Zato pravi Emma, ker socialistične dobrine, ki jih navajajo socialisti so samo na papirju in na širokih ustah socialistov. (Hej, oča Zavertnik! Kaj pravite k temu?)
Dalje pripoveduje Emma, kako je bila sprejeta v svobodni socialistični državi. Poslušajte: kaj pravi:
"Kakor hitro smo deportiranci prišli v Petrograd, smo bili vsi postavljeni pod vojaško stražo. To je bila prva šola, ki so jo nam dali boljševiki. Petrograd je bil tedaj strašni kraj. Ljudje so hodili po ulicah kakor živi okostnjaki. Shujšani in premrzli možje, žene in o-troci, so bili od oblasti bičani kar na javnih prostorih, ker so se drznili iskati živeža ali lesa za kurivo. To kruto postopanje boljševikov je moralo ganiti najbolj zakrknjeno srce.
"Ko sem hodila po glavnih ulicah Petrograd^ neko nedeljo, sem naletela na skupino žensk, ki so se stiskale skupaj, da so se na ta način grele. Okoli njih pa je
Rock Springs, Wyo.
Ker se nobeden ne oglasi v našem listu iz tega mesta, sem se jaz namenil poročati nekaj novic. Zimo imamo po-voljno, ker je le malo snega in mraza tudi ni. 2e mnogo let ne pomnimo, da bi imeli tako zimo, kakor letos, ako le ne pride še ta hujša, ker čas je še. Marec in april sta še zapeljiva meseca posebno v Wyomingu. Predpustni čas je tudi minul. Zenitovanj ni bilo prav nič med Slovenci. Kar je pa nas ta starih peči ar j ev smo pa vsi do zadnjega ostali zvesti naši dični pečlarski organizaciji.
Delavske razmere so bolj slabe, ker premogokopi obratujejo komaj polovico časa, včasih samo dva dni v ted-dnu. VeČ premogokopov so tudi zaprli in je veliko ljudi brez dela. Torej ne svetujem premogarjem sem hoditi za delom, ker se ga ne dobi.
V tukajšnem rovu se je smrtno .ponesrečil Valentin Potočnik Jr. Utrgala se je plast premoga nanj in ga pod-sula. Zlomilo mu je vrat in tako na mestu pretrgala nit življenja v starosti 20 let. Iz stare domovine je prišel pred tremi leti iz Škofje Loke. Tukaj zapušča žalujoče stariše in 4 sestre.
vati ža naše Slovence in Hrvate.
V štev. 21. Edinosti sem videl dopis iz Detroita, kateri me je zelo iznenadil, da se še kdo zanima za našo stvar v naši naselbini. Prosim omenjenega, ako bi bilo mogoče ustanoviti katoliško društvo, kar bi bilo zelo potrebno za to naselbino. Prosim oglasite se Slovenci v tem listu, če je vas še kaj več enakega mišljenja, da se spoznamo. Jaz mislim, da bi že šlo, ako tudi bi bil začetek malo težak. Potrudimo se, dokler ni prepozno. O-živimo našo naselbino v katoliškem duhu. Kajti to je potreba za našo mladino, ki nam ostaja brez pravega verskega poduka. Upam, da se bo kdo
v svoji velikodušnosti darovale nagrado nazaj. Tretjo nagrado je dobil Indijanski poglavar: Mr. Jerry Remžgar. Čfetrto nagrado je zaslužil Rajbenčan s svojo suho robo: Mr. John Grčar. Po peto nagrado je splezal Dimnikar: Mr. John Repp. Šesto nagrado so dobile Šf>anjolke: Miss Mary Repp in Miss Frances Opeka. Sedmo nagrado so dobili skupina pet po številu Zamorci in postopači. Tu se je mala pomota naredila, ker so bili na oder poklicani le Zamorci. Nagrada je bila določena celi skupini, zato naj nam prizadeti oprostijo, ker ta pomota se ni namenoma storila. V ti skupini so bili Chicaški fantje. Osmo nagrado so dobili Morski roparji: Mr. John Hladnik in Mr. Fr. Repp. Deveto nagrado so dobili, Marin ar j i: Miss Mary Svete in Miss Jennie Gregur-ka. Deset nagrado je dobila "Komarjeva Špela." Mis. Anna Repp. Komarjeva Špela je dobila dolgo zaželjenega moža za nagrado. Enajsto nagra-
dine. ObeneAi igrajo tu< seball. Na pustni večer li člani društva jako pi zabavo, katere so se u* li skoro vsi naši fantje. • Pozdravljam vse • naro< ke in prijatelje lista Edin sti. Albin Jurečič, ta j] -o-
Pueblo, Colo.
Nastopili smo postni čas pokore in zatajevanja, prižnic se je nam preči pred zadnjo nedeljo postni klic naših nadpastirjev na nike. Dolžnost nas kot ki ličanov je, se teh lepih pos nih naukov naših višjih cerkvenih pastirjev držimo. Ker dajemo času veselja več kakor mu gre, dajmo tudi Času pokore in zatajevanja kar mu gre. Zato obiskujmo pridno postne večerne medteden-ske pobožnosti v naših obeh cerkvah vsako sredo in petek večer. Na Bessemerju bodo vodili postne pobožnosti naš preč. g. župnik Father Ciril O. S. B. v slovenskem jezika.
V Grovu pa bodo vodili pobožnosti č. g. pomožni župnik do je dobil Vila: Mr. Louis I Father Innocent O. S. B. v an-Zalar. Žal da ni bilo več na-! gleščini. Naši marljivi cerkve-grad na razpolago, kajti bi- ni pevci so si za postni čas
bol .1 zmožen kakor jaz ogla-* društev
jo je še veliko, veliko mask, ki so bile opravičene do nagrade, a ker jih sodniki niso imeli, jih tudi niso mogli izročiti, zatoraj naj nam vsi o-prostijo. V prihodnje bomo pa več nagrad določili.
V imenu Slovenskega Dramatičnega kluba se vam pripravljam odbor najprisrčnej-še zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili naše prireditve. Ta vaš poset daje Slov. Dramatičnemu klubu novih moči, novega poguma, da gre naprej po svoji začrtani poti, naprej v blagor in korist dramatike in združenih katoliških
sil in se za stvar zavzel, kajti prav potreba je, da začnemo nekaj misliti o tem.
A. R.
—-—o-
Waukegan, N. Chicago, III.
Gospod urednik! — Gotovo nam dovolite, da sporoča-
li vala vsem!
-o-
Odbor.
mo nekoliko o veselici in maš-karadi. katero ' je. priredil Slov. Dramatičen Klub zadnjo nedeljo zvečer v Mr. Sve-tetovi dvorani. V resnici se mora častitati Slov. Dramatičnemu klubu k tako lepem moralnem in finančnem vspehu. Velika udeležba njegovega Zares bilo je nekaj lepega.
nekaj krasnega. Občinstvo se ni moglo dovolj načuditi ele-gantnosti in dostojnosti mask. Si li more kateri (a) Slovenec (ka) misliti in želeti boljše ali lepše maske, kakor so jo predstavljale tri Slovenke. Slika je bila sledeča: Tri mla-
pogreba je pokazala, da je bil rajni Valentin veselega značaja in spoštovan med tukajŠ-nim narodom, Pokopan je bil po katoliškem obredu. Celi družini izrekamo nase soža-lje. Pokojniku pa sveti večna
luč in naj v miru počiva!
Imeli smo tudi veselico 16. | denke, oblečene v krasno Slo-februarja v korist slovenske j vensko narodno nošo, ter prestala vojaška straža, ki je nespodobno govorila injcerkve sv- Cirila in Metoda v pasane z Ameriško trobojnico,
oi------1---j--------so predstavljale K. S. K. Jed-
Slovenskem domu. Vsa čast
kvantala. Te žene so se prodajale za funt kruha, kos tukajšnemu duhovniku Fathru
milo oli /^rklrnlcjHn Tfalrr* <atr*»«nr» snvlipnip'"	t A nfAn CnVii^vnKin »n M^U
mila, ali čokolado. Kako strašno življenje!
Dalje omenja Emma Goldman o ruski svobodi govora in tiska sledeče: "Neki boljševiški komisar po imenu Zorin mi je dejal, ko sva se pogovarjala o svo-
Anton Schiffrerju za njih trud, kakor tudi vsem igralcem, ki so tako dobro izvršili svoje vloge na odru. Čast tudi pevovodju Mr. Franku Ple-
bodi govora sledeče: "Svoboda govora je buržoazijska melu in pevcem, ki so po igri supersticija. Med revolucijo ne sme biti svoboda govora." (In vendar naši socialisti vedno odpirajo usta na Lawndale, kaka velikanska svoboda vlada v Rusiji!)
* Dalje pravi Emma: "V Moskvi sem srečala ameriškega komunista Jack Reada. Povedal mi je, da cela Rusija je ena sama vojašnica. Vladni špijoni na vseh vogalih in birokracija bolj autokratična, kakor v katerikoli drugi državi.
"Ko sem z nekom govorila, sva prišla na pogovor o volitvah. Pritem je vzkliknil: "Volitve! Take stvari kot so volitve ni v Rusiji. Nismo jih še imeli odkar nas vladajo boljševiki. Volitve imajo samo boljševiški komisarji, kadar obsodijo kakega njim nevarnega človeka v smrt. Tedaj volijo in to samo komunisti. Ha, volitve ja, tega mi ne poznamo!"
"Z Leninom sem govorila nekoč," pravi Emma "in prvo kar me je vprašal je bilo: "Kdaj imamo za pričakovati socialno revolucijo v Ameriki? Lenin je zgledal bolj Azijec kot Evropejec. Na obrazu se mu je videlo, da je mož poln zvijač in zahrbtnosti. Bil je sicer, priliznjen a iz notranjosti mu je sikala zahrbt-nost."
Tako sliko torej podaja Emma Goldamn o socialistični državi, ki je v Rusiji sama bila, videla vse na lastne oči in se sama prepričala o vsem. Ako bi Emma
zapeli par narodnih pesmi. Posebno Joe Šušterju, Jr. se je nastop dobro obnesel, ko je zapel: "da kdor tega ne trpi, naj za pečjo doma sedi . . Joe je star komaj 18 let in se je tukaj izšolal pa vseeno mu tudi slovenščina ne zaostaja. Tako je prav. Manjkalo tudi ni prigrizkov, torej kdor je čutil •praznino v želodcu je imel priliko se okrepčati. Kdor pa je bil žejen, se je imel priliko potolažiti grlo z dobro tekočino. Zabava je bila za vse prav izvrstna. Ples se je nehal nekako ob tretji uri po-polnoči. Torej vsem tistim, kateri so kaj pripomogli pri veselici na eden ali drugi način. Vsem lepa hvala in na svidenje zopet n d kaki veselici. S pozdravom.
Eden izmed ta navzočih.
--o-
Detroit, Mich.
Cenjeni urednik: — Priobčite mojih par vrstic. Tukaj je precej velika slovenska naselbina. Ali žalibog jako mrzla proti katoliški veri ali cerkvi. Ali ni to žalostno opisa-
Sheboygan, Wi*.
V slovenski cerkvi sta se poročila 1. marca rojak Mr. Anton Ribič iz Trebelnega na Dolenjskem z Miss Josephina Benikar iz Trnovega na Notranjskem. Želimo jima obilo sreče, v novem stanu.
—	Pred zadnjo nedeljo smo imeli v cerkveni dvorani predstavo šolskih otrok. Kako se naši rojaki zanimajo za cerkev in kako jih veselijo domače in slovenske igre, je lahko razvidno, ker je bilo čez dve sto dolarjev čistega dobička.
—	Pred kratkim je prišla iz stare domovine, rojakinja Marija Urbas, mati od Mrs. Michael Progar. Kakor sem slišal se jim dopade v novi domovini.
razdelili petje ta kole: Vsako sredo bodo popevali člani dr. Najsv. Imena pri večerni pobožnosti. V petek večer pa bodo oskrbovale petje na ko-ru članice Marijine družbe. V nedeljo večer pa bo pel mešani zbor. Tako se bo poveliča-valo postne cerkvene pobožnosti na najlepši način. Rojaki Slovenci udeležujte se lepih postnih pobožnosti.
V	pondeljek dne 3. marca sta se poročila v naši cerkvi ženin John Gurovich z nevesto Mary Stublar. Dalje sta stopila v zakon tudi ženin J. Perko in nevesta Theresa O-vecka. NovoporoČenima paroma vso srečo in božjega blagoslova !
Več naših rojakov je predzadnjo nedeljo odšlo v Wal-senburg, kjer so prisostovali kot člani Kolumbovih Vitezov upeljevanju in sprejemu novih članov.
V	naši farni. šoli Matere Božje so bili pohvaljeni za mesec februarji kot najboljši učenci in učenke: V osmem razredu prvačite Štefanija Bradich s redom 96.3, Štefanija Merhar z 94.8 in Wm. Karlinger 94.8. — V sedmem razredu sti najboljše Frances Mehle z redom 89.1 in Rose Petrič z 88.4. — V šestem razredu Joseph Pugel z redom 96. in Mary Kolbezen 94.1. — V petem razredu Martin Kolbezen z 94.3. in Mary Bratina s 94. — V četrtem razredu Violet Mahle z 89 in Anna Kristine s tudi
— Pri družini Mr. Johan	__________ ____
I dovič zastopniku lista Edi- 89. — V tretjem razredu 01-
noto. Srednja, je predstavljala Mater K. S. K. J. Leva ženska enakopravnost in desna Mladinski oddelek. Mater K. S. K. J. je nosila v desnici veliko srce z napisom: "Vsi Slovenci z Združenih držav pristopite pod naše okrilje, sedaj ob trideset-letnici K. S. K. J. Dragi prijatelj! Si li moraš misliti in želeti lepše in dovolj pomembnejše maske ? Da vsak (a) zaveden (a) Slovenec (ka) je. in mora biti član (ca) K. S. K. J. Ako ni njen član (ica) tudi ni zaveden (a) Slovenec (ka). Gotovo se vam ni treba čuditi, da Vam povem. da so dobile prvo nagrado. Kakor je bilo velikodušno njihovo srce^za K. S. K. J. ravno tako je bilo tudi do Slov. Dramatičnega kluba, ker so vso nagrado darovale nazaj Dramatičnemu klubu, te tri velikodušne Slovenke so bile: Mrs. Margaret Repp,
Miss Pauline and Mary Tre-	__
ven. čast njim! V imenu Slov. odborov žogoigralec John Dramatičnega kluba sprejmi- Zivetz, drugi nadzornik Marte naj prisrčne j šo zahvalo., tin Jurečič, vrata Louis Pla-
nosti, se je oglasila gospa štorklja in jim pustila sinčka. Mali sinček, pa se ni dolgo veselil življenja, ker je takoj po prejemu sv. krsta umrl. Starišem naše sožalje, malemu pa večno veselje v nebesih.
— Zadnji teden je bila operirana na vratu soproga od Mr. Frank Saje. Zdravje se ji vrača na boljše in je že bolnišnico zapustila, kar ji tudi mi iz srca želimo.
Poročevalec.
-o-
Joliet, III.
Cenjeno uredništvo: — Prosim, <Ja bi dovolili nekoliko prostora v vašem listu. V nedeljo popoldne dne 2. marca so imeli Korajžni fantje" "Jolly Boys" svojo letno sejo, katere so se udeležili člani v obilnem številu. V urad za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči; Predsednik Anton Russ, tajnik in zapisnikar Albin Jurečič, blagajnik Anton Skull, prvi nadzornik in umestitelj odborov
Drugo nagrado so dobili: Turški sultan njegov harem (žene). To skupino so predstavljali : Sultan: Mrs. Lucy Slo-bod-nik, njegove žene; Mrs. Rdse Svete, Mrs. Frances O-grin, Mrs. Helen Drašler In
nine. To društvo je bil pred-kratkim ustanovljeno po na-Sih domačih fantih in dobro napreduje. Namen tega kluba je, držati domače fante skupaj prirediti od Časa do časa fantovske zabave in na iste
Miss Mary Varšek. Tudi te so vabiti vse prijatelje naše mla-
ga Lovšin s 97. in Edmund Kolar z 90. — V prvem razredu pa prvači Anton Golob z 81 odstotki. Poročevalec.
-o-
Leadville. Colo.
Naša cerkev sv. Jožefa je dobila te dni lepi Križev pot, ki ga je nam podaril dobrodušni Rev. Father Nemetz duhovni voditelj sirotišnice sv. Klare v.Denverju. Vsa fara je velikodušnemu darovalcu za lepi dar hvaležna.
Sedanji red v naši cerkvi je določen kakor sledi: Vsako nedeljo je prva maša ob 8 :30 zjutraj. Druga maša ob 10. uri. Ob delavnikih je vsak dan sv. maša ob 8. uri. Krsti ob nedeljah so določeni ob treh popoldne. V postnem času bomo imeli pobožnosti vsako sredo in petek večer, kakor tudi v nedeljo večer ob pol 8. uri. Vsi verniki so najuljud-neje vabljeni, da se pobožnosti v obilnem številu udeležujejo.
Poročila sta se Frank Mesojedec iz Palisade in Mary Simc iz Lead vili a. Bilo srečno!
Tony Sodič, ki je bil dalj časa bolan se je te dni že vrnil zdrav na svoje delo.
Rojak Frank Stibernik, je bil zadnje dni resno ol je na potu okrevanja in zdrav v par dneh.
(Dalje na 3. strani.)
H3


«
■ .-•'
Socialna Razmotrivanja
REFORMA POSAMEZNIKOV. Ravninski:
(Konec.)
Je pač človeško srce kadar se udinja mamonu le večna dirka, da si pridobi bogastva in slave, in tudi Če v tem pogine. In če je pa moderno, da zavrže vero v Boga, da večnosti ni, namen človekov je zgolj materialen in avtoritete za dejanja ni, potem je nespa-jnet krotiti svoje strasti, in postati dober član človeške družbe. Vlade delajo postave za postavo zakon na zakon, in mnogo naravnost krivičnih. — Toda vsak Človek nosi v sebi zakon vesti, ki je položen že od Stvarnika v dušo, in ta je: •*Varuj se hudega, delaj dobro!" In kar je rekel naš veliki reformator Dr. Jan Ev. Krek: "Kje in kdo ima lepše načelo, kakor je krščansko: Kar nočeš, da bi kdo tebi storil, tega tudi ti drugim ne stori!" V tem načelu je zapopa-den ves socializem. — Da izogibaj mo se tam, kjer bi imel zavoljo nas bližnji krivico trpeti. Dokler ne bomo sami sebe prenovili v Kristusovih naukih, zaman pričakujemo boljših razmer. "Ljubi svojega Boga iz vsega svojega srca, bližnjega, pa kakor sa-
velikokrat je samo njegovo i-me na nas, naš duh, pa daleč od Kristusa. -— Ako iščemo vzorov, ki bi nas navdušili ne bomo našli višjega, kakor je v njem. "V tem bodo spoznali, da ste moji učenci, da se ljubit emed seboj !" Kje je danes, še kaj iste velike ljubezni, ki je zavladala med prvimi kristjani ? Vsi za enega, eden za vse. Spoznavajmo, da nas veže zapoved ljubezni. Ne z sovraštvom, napuhom, častiželj-nostjo, razkošnim bogastvom, jezo in zavistjo, ne bomo storili in ozdravili ran, ki so kakor gobe, po dežju, vzrastle na vesoljnem človeštvu, ampak zdravila za to bolezen rabimo n«, mesto, da sovražimo, da ljubimo, namesto napuha častiželjnosti jskušajmo postati kakor je Kristus s svojim zgledom pokazal, kdor je prvi, naj bo služabnik vseh, na mesto razkošnosti naj vlada skromnost, na mesto jeze, in zavisti, prizanesljivost in potrpežljivost, pred očmi pa naj bo misel, da za vsako svoje dejanje, bo treba dajati Stvarniku odgovor. Kdor ima bogastvo, naj ga skuša pora-
RAZNOTEROSTI.
Prevoz zlata v aeroplanu.
• Pred nedavnim je* prišel v Francijo iz Anglije aeroplan, ki je bil natovorjen z zlatom. Tovor je sestojal iz 12 zabojev, ki so tehtali skupaj 557 kg. Vrednost je znašala 6.-700.000 frankov. Medtem so to pot prvič zaupali tako dragocen tovor avijonu. To zlato je bilo ppslano od neke angleške banke« Švicarskemu bančnemu društvu v Baselu po posrfedovanju neke pariške banke, ki ga je prišla iskat na letališče z avtomobilom, ga z njim prepeljala v Pariz in nato po železnici poslala v Švico.
mega sebe, je rekel Kristus in biti v korist revnim in njem v tem nauku so zapopadene naj gleda vedno od Boga ust-vse postave in preroki!" Dok-| varjenega svojega brata in a-ler ne bomo v svojih soljudeh ko bomo spolnjevali to, soci-videli brate in sestre z enaki-! alno vprašanje bo rešeno. Naj mi pravicami za življenje kot slede za zaključek besede že sebi, ne bo rešeno pravično so-j omenjenega Dr. Jan. Ev. Kre-cialno vprašanje. Le kadar bo ka: "Bratje in sestre smo vsi bližnjega bridkost, tvoja ža- ljudje na zemlji med seboj. — lost, bližnjega veselje, tvoja In podpirati se moramo, da o-
sreča, takrat bo solnce boljših časov ogrevalo vse Človeštvo.
Smo kristjani imenovani po Kristusu, toda samo žali Bog
mikanci pomagajo neomikan-cem, bogatejši revežem; da smo si vsi zvesti v medsebojnih obljubah, da vse veže sladka vez prave ljubezni.
IZ SLOV. NASELBIN.
-o-

Naš znani rojak Joe Pešo iz Ibexa je te dni obolel, kateremu želimo najhitrejšega okrevanja!
Gospa Štorklja je zopet prijadrala s svojo barko v naše kraje. Radodarna kot vedno, je zopet podelila dvem svoje darove za spomin. Naj-prvo se je stavila na 710 Elm St. pri družini Mr. in Mrs. T. Seme in jima pustila brhko hčerko. — Od tukaj pa ni vedela kam bi jo mahnila. Naprej je mislila iti, pa so številke šle po hišah vedno višje. "Nič nazai jo mahnem" in res na 402 Elm street pri družini Mr. in Mrs. Martina Skala obstane in potrka na vrata. Komaj so ji voščili dober dan, že jim izroči čvrsto hčerko in odide. Predno je seveda odšla je naselbini voščila vse dobro in zaklicala do svidenja.	Poročevalec.
-o-
Forest City, Pa..
Cenjeni urednik : — 2e dolgo se nisem oglasil, tako, da je zadnje dni že neka dopisnica v ženskem kornerju malo pogodrnjala, kje se nahajam. Well, ker ravno ni velikih posebnosti zato se nisem oglasil.
Te dni sem z zanimanjem Čital razpravo v tukajšnem listu odkod je naše mesto dobilo ime Forest City. Kot razvidno z razprave dotičnega Cankarja naša naselbina oz. naše mesto ni še posebno start). Pisec omenja da leta 1864 Je njegov oče prišel v te kraje, kjer je začel sekati les v takrat še zaraščenem gozdov-Ju po tej okolici. Tedaj so i-»lenovali "Forest of the wilderness." Prvi poštni urad v
rti okolici J*e bil na Carbon-Gale. Pošta mojega očeta je
fosila vedno, naslov: Carbon-
Forest Mills, pravi član-
. "Zgodaj v letu 1865. so pri-pt v te kraje še drugi s konji, ^Katerimi so prevažali les. je imel tudi več pa-"»9*, s katerimi je vlačil iti druga težka dela o-
pravljal. Nekega večera sem slišal, kot mlad fantek, ki so debatirali o raznih stvareh. Na vrsto je prišlo tudi ime za naše mesto. I^eki Webb ali Blake je sugestiral, da se naj imenuje Forest City. Drugi so ugovarjali, kajti tedaj so bile tukaj še le dve lesene hiše. S smehom so povdarjali, komu naj damo ime "city." Neki drugi pa je predlagal, da naj ostane ime Forest Mills. Tudi temu se je oporekalo, da Mills ne more biti, ker je tedaj ena sama lesna žaga. O Božiču leta 1865. pa je začela prihajati pošta na Webba in Blake-a naslovljena Forest City. To je bilo prvikrat, da sem videl zapisano ime Forest City. Ime se je prijelo in v letu 1866. je vsa pošta začela nri-hajati na naslov Forest City. Tako torej se je začelo naše mesto imenovati Forest City. Tako piše člankar torei o i-menu našega mesto. Posnel sem to in uvrstil v moj dopis, ker bo morda marsikaterega tukajšnjega Slovenca zanimalo.
Nesreče se tudi v naši naselbini jako pogosto pojavljajo ena za drugo. Dne 5. marca se je v tukajšnih premogo-kopih kar'šest ponesrečb nri-netilo. Med temi je tudi nekaj Slovencev. Rojak Lawrence Kotar se je precej pobil na desni roki. John Polenšek se je nevarno ranil na desnem kolku in se nahaja v bolnišnici. M. Tomsich se je ponesrečil pri mehanični lopati. Udarila ga je neka stvar po zobeh in mu izbila dva. William Rozina je dobil poškodbe nad levim očesom. James Kil-patrick se je pobil na glavi. Tomaž Murnock si je zlomil neko kost v levi rami. Walter McCann pa se je hudo poškodoval na prstu. Tako človek ne ve ne ure ne dneva, kaj ga doleti.
Društvo Zvon je imelo predzadnji pondeljek v svoji dvorani zabavo, katere se je veliko udeležencev udeležilo. Prireditelji so z vspehom vsestransko zadovoljni.
Poročevalec.
Rusko žito v Turčiji.
Predsednik turške vladne komisije za nakup žita, ki se nahaja sedaj v Sebastopolju, je izjavil, da je rusko žito izpodrinilo v Turčiji ameriško in avstralsko žito. Kakovost ,ruskega žita je odlična in je rusko žito tudi ceneje nego ameriško.
Albanija ponuja prestol italijanskemu vojvodu.
Rimska agentura javlja, da je albanska konstituanta z veČino glasov ponudila prestol ital. vojvodi D'Aosta.
-o-
Habsburžani in madžarsko dijaštvo.
Pred nekaj dnevi se je vršil v Budimpešti kongres visokošolskega dijaštva. Med zadnjo selo se je nepričakovano pojavil Habsburžan Jožef Franc, sin nadvojvode Jožefa in je prinesel zbranim študentom pozdrav svojega o-četa. Nadvojvoda Jožef je napisal študentom pismo, da bi rad pomagal madžarski vse-učiliški mladini, pa baje nima sredstev. Zato pošilja madžarskemu dijaštvu vsaj bri-Ijantni diadem, družinski spomin. Vrednost diadema se ceni na več milijard madžarskih kron.
general je bil Ojama. Ruska armada se je umaknila proti Mukdenu, kjer je prišlo do odločilne, 14 dni trajajoče bitke. — Tudi nezavzetni Port Arthur, ki ga je branil general Stoessel, je padel. — Rusija je bila prisiljena skleniti mir, ki je bil podpisan v avgustu 1905. in s katerim je izgubila Port Arthur vpliv na Korejo in otok Sahalin.
-o
Ne, če se da pomagati.
V Arkansasu so zemljemir-ci določevali novo mejo med državama Arkansas in Missouri. V tistem času, pa je divjala malarija v Arkansasu. Neki mali farmar, ki je bil dotlej še pod državo Missouri, je ostro protestiral proti zem-ljemercem, ki so odmerili, gotovi kos zemlje, da bi odtedaj naprej spadal pod državo Arkansas. Za svoj argument je imel krepek ugovor. Rekel je zemljemercem: "Ali mislite, da sem neumen, da bom šel ravno sedaj pod državo Arkansas, ko tam na debelo m^ Ižirija kosi, ko ljudje mrjejo. Počakajte, da vsaj ta bolezen gojenja, potem pa pridite in spremenite mejo!"
Japonski policisti na stavki.
Tokio. — V mestu Takasa-ki so odšli vsi policisti na stavko radi premale plače, ki so jo prejemali za opravljanje svoje službe. Skupno število policajev je 20.
-o-
Španski vojaki se uprli.
London. — Iz Malaga na Španskem se poroča, da se je uprl oddelek vojaštva. Vojaki na svojo roko plenijo po okolici. Večji oddelek vladi u-danega vojaštva je na poti, da polovi in razoroži uporne vojake.
-o-
Radio slusalniki za bolnike.
Omaha, Nebr. — V tukajšnji Lord Lister bolnišnici je dalo ravnateljstvo napeljati v vse sobe radio žice in slu-šalnike za bolnike. Tako bodo bolniki v bolnišnici tudi deležni raznih koncertov, govorov, petja in radio novic.
Kal nad Kanalom.
Naš občinski tajnik je javil svoj odstop radi premajhne plače: prišlo mu je 9 lir na dan.
Novo orožje.
Po poročilih Agence Fur-nier iz Pariza je neki francoski častnik iznašel novo strojno puško, ki radi majhne teže in .svoje priročnosti predstavlja naravnost strahovito orožje.
-o-
Angleško - ruska konferenca.
Pariz. — Poroča se, da se
bo vršila prve dni v mesecu	\mi/x«»uu xaauemev; ar-
aprilu medsebojna konferen-	odpraviti pogubonos-
n o m o r? A n rrl iin in Piidm'a *t	ni in 'škodliivi ronfi»fl litom
PISMO IZ SLOVENIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ložen. Skeptiki in pesimisti celo menijo, da je Radič zopet enkrat vso javnost prav lepo potegnil, Radič se rad zaleti in tudi veliko govori rad, zato skoro nikdar ni mogoče vedeti, kaj v resnici namerava. Poročila iz Belgrada pa poročajo, da je Radič s Paši-čem v zvezi in da bo nadaljeval politiko abstinence zato, da vlada ložje dobi večino za italijansko-jugoslovanski sporazum. .
S hrvaškim vprašanjem je v tesni zvezi osnovanje "opo-zicijonalnega bloka." Ta blok kujejo demokratski vodja Da-vidovič, Slovenec Korošec in bosanski musliman Spaho. Ti vodilni politiki treh različnih struj imajo menda sledeči program: S skupnim nastopom hočejo najprvo strmoglaviti staro in osnovati novo vlado. Ta nova vlada bi im$-la ustaviti započeto parcelacijo (upravno razdelitev) dr-
ča med Anglijo in Rusijo v Londonu. Razpravljalo se bo radi raznih trgovskih pogodb.
-o-
Angleško delavstvo postaja nemirno.
London. — Kljub temu, da je na površju vlade delavska vlada postajajo delavske razmere v deželi čezdalje bolj neznosne. Po več krajih pričakujejo nemirov.
Dvajsetletnic^ rusko-japonske vojne.
Ta teden je minulo dvajset let, kar je izbruhnila vojna med orjaško Rusijo in takrat še malo Japonsko. Šlo je za moč na Daljnem vzhodu. Rusija je zasedla Mandžurijo, si najela od Kitajske trdnjavo Port Arthur in se pripravljala da zasede polotok Korejo. S tem je postal konflikt med Rusijo in Japonsko neizogiben. Rusija je preveč podcenjevala vojaško silo in vztrajnost Japonske. Ruska vojska pod poveljstvom generala Ku-ropatkina je bila poražena pri Liaojanu. Zmagoviti japonski
Se jim ni dobro izplačalo.
Sycamore, 111. — Včeraj so tukaj razstrelili poštno oklo-pno blagajno nepoznani zli-kovci. Mislili so, da bodo prišli do velikih svot denarja, toda zelo so-se motili. Ko so dele dovršili so našli v blagajni komaj za 50 dolarjev poštnih znamk, kar je bilo vse, s čemer so se okoristili s svojim drznim ulomom.
—	Na Lipskem se te dni vrši velika industrijska razstava, na kateri so reprezentira-ni vsi izdelki, ki se jih izdeluje v Nemčiji. Na razstavi je veliko število tujih gostov iz tujih držav.
—	Grčija se po zadnjih poročilih bliža novim preobratom. Venizelos bo zapustil Grško in odide v Švico. Premier Kafandris je rezigniral. Ar-madno poveljstvo je proti dinastiji in je za upostavitev republike.
Prejeli smo
\ • .
v	krasno lepo vezane
ZGODBE SV. PISMA
stare in nove zaveze, vezane v dva jako lepa zvezka. Platnice -so okrašene z lepimi zlatimi Črkami in o-kraski, da sti knjigi ^v resnici okrasek tudi za vsako knjižnico.
Oba zvezka skupaj staneta s poštnino $10.00. Ker smo jih prejeli le omejeno število priporočamo vsem tistim, ki bi jih radi, da takoj pišejo po nje.
V ZALOGI IMAMO
tudi "SLOVENSKE GOFFINE"* brošura stane $1.50 Vezena v lepo knjigo stanejo............................$ 2.00
PESMI
za postni in velikonočni čas:
Hladnik. Deset postnih pesmi, za mešan sbor......25c
Hribar. Postni in velikonočni napevi, za mešan
sbor ......................v.................*...........95c
Sattner, p. Hugolin. Postne pesmi, za mešani
. zbor, partitura 50c, glasovi...............;..........15c
Naročilo pošljite na:
KNJIGARNA EDINOST
1849 W. 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Veselite ae vdrg:?cnja s P AIN-EX PEIXERJEM.
Po trdnem dnevnem delu si nadnrnite roke. n«*e In hrbet. fUovek. k! d«-la z miSirjimi. n-»me Liti bolan. Urite se vedno. Poukufta.jte vdrgrnenje s Pain. Expetterjcm.
Pain ExpeMer ohranja, zdrave lludt pri zdravju! 55 In 7f»c. steklenica v lekarnah
F. AD. R1CHTER & CQ 104 114 So. -4* h pt., prooktyn.N.Y "
ni in škodljivi centralizem, nato bi razpisali volitve za re-vizijonistično skupščino, naj bi sprejela revizijo vidov-danske ustave in preuredila državo na federalistični podlagi.	. , ^ij
Tako je torej naše najno" vejše politično življenje: povsod nezadovoljnost in negotovost, povsod vre in vse se pripravlja, da započne odločilen boj proti bel graj ski korupciji in radikalnemu režimu. Žilavi radikali ne bodo sicer precej odložili orožja, ampak bodo poskusili vse, da se še nadalje obdrže na vladi. V parlamentarnem boju so radikalski voditelji mojstri in morda se jim posreči, da zaenkrat zlomijo nevarno ost, s katero prete opozicijonalci. Gotovo pa je da čakajo našo državo novi in morebitni prav težki notranji boji/
o-
Prijetna ženska.
"Kaj tvoja soproga je bolna? Nevarno?" -
"Ne, nevarno je samo, če Je zdrava!"
Wfk
KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO?
«
Takšne Icaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE,
_ tedaj pišite nam pe ceno.	•
NAŠA TISKARNA
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Ze na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, tr-fljj govcem in obrtnikom, da .se spomnijo nas, kadar potre-bujejo <ako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim"bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
12&
.-."i /I
j «,»•. ■ i
•'■i
T
1849 W. 22nd St
: :
MS


M


»»OOCO+01
Sledovi medvedjih krempljev.
Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M.
XVII.
Hitro sta drsela čolna po brzih valovih deročega Mes-kuosinga celi dan proti zahodu. Potrebno je bilo močne in izvežbane roke, da so se obvarovali nasedenja v raznih plitvinah in bregovih premnogih otokov in Petrove sanje o brezdelnem in veselem diru po hitečih valovih so se kmalu razblinile v nič. Ko se je zvečerilo, je z vso resnostjo trdil, da mu je vendarle ljubše veslati po jezeru, kakor pa ravnati čoln po brzinah hitre in hinavske reke. "Star grešnik sem, ako ni bilo to najtežje delo, Iti sem ga izvršil, odkar smo na potu, "trdil je ves utrujen, ko je voditelj dal znamenje, da naj pristanejo ob nekem gozdnatem otoku.
"Kakšno je pa bilo vendar to delo?" vpraša v šali misijonar, ki je bil s Jolietom v istem čolnu, kakor Peter. "Saj smo se enostavno prepustili toku reke."
"To pač, a nismo se smeli prepustiti sili njene brzine," odgovori Peter. "Voda nas bi lahko zanesla na pesek, od katerega se potem odbije kakor krogla od hrasta. Ako smo pa enkrat na pesku, potem bomo pa tudi obsedeli.
"Ali mislite, da je hitrina reke še tako enakomerna, kakor je bila danes zjutraj pri odhodu?" vpraša misijonar Jolieta.
"Ko bo odgovoril Peter, bom povedal svoje misli, ker sem ravno o tem razmišljal," pravi Joliet.
"No, Peter, kaj mislite vi?" vpraša jezuit tega.
"Ker sieur Joliet pravi, da je že razmišljal o tem, prepustim odgovor njemu."
"Ne, ne, najprej moram slišati vase mnenje."
"Ne povem rad svojih misli o kraju ali o stvari, katere nisem že večkrat videl, ali o katerih nisem gotov."
"Potem pa dovolita, da odgovorim sam na svoje vprašanje," se vmeša pater. "Medtem ko sta vidva delala svoje delo, sem imel časa dovolj to opazovati. Zdi se mi, da je od poldne brzina precej pojenjala. Bregovje je manj strmo in gozd je gostejši. Za jutri prerokujem lažje delo."
"Popolnoma sem vaših misli, pater, pritrdi Joliet. Peter potegne veslo v čoln, pa pravi Jolietu: "Zdaj pa vem zakaj sem moral celi dan tako trdo delati. Pater je opazoval, Joliet mu je pomagal, potem ni bilo nikogar več, ki bi pomagal ubogemu Petru.
Drugi čoln se je približal. Iz njega zakliče Latoupine: Halo, Peter, danes boste pa morali vi skuhati večerjo. Jaz grem z dečkom iskat usnjenca, (Neko vrst drevesnega lubja, katerega kožo so rabili mesto lanu ali konoplje.) Sami veste, da so se pretekle noči potrgale vse vrvi pri šotorih.
"Pojte se solit!" odvrne Peter, "celi dan sem delal za dva, zdaj naj pa še večerjo kuham." In začel je pripovedovati, vsem, kdor ga je hotel poslušati, kako je Joliet sam priznal, da je namestu, da bi veslal, opazoval tok vode in okolico. Voditelj je sicer priznal, da je delo nekoliko zanemarjal, pa ne iz lenobe, ampak ker je dolžnost voditelja posebno po takih nevarnih in neznanih krajih, da vidi in pretehta vse okoliščine in pazi na varnost svojih so-drugov. Ostali so takoj spoznali resničnost teh besedi, zato so za šalo prekomerno pomilovali Petra zaradi njegove utrujenosti, a vkljub temu je moral kuhati večerjo. A kdo liaj pozna človeško srce! Vkljub vsem pritožbam, je bil J*eter tega posla vesel, ker je smel vsaj enkrat napraviti
AKO STE TUDI VJ
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE V VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne.druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo ! —
svojo priljubljeno jed, indijansko koruzo in jo pripraviti po svojem lastnem okusu. Marquette in Joliet sta šla ob reki navzdol, da preiščeta otok, Latoupine in. Pavel sta veslala na nasprotno obrežje iskat usnjenca, Dorval in Moussart sta postavljala šotore in Peter se je spravil nad kuho. Ko. ie vzel iz majhne škatulje peščico strtega cedrovega lubja in ga položil na suh kamen, poklekne zraven, vzame iz žepa kresilni kamen in kresalo ter začne kresati, da so se iskre kar usipale. Kmalu se je razdrobljeno lubje unelo, pričelo je tleti in Tto je Peter začel še pihati in je priložil suhljadi, je kmalu plapolal ogenj pod bakrenim kotlom. Tak kotel je bila prava dragocenost za potnike, ker le malo potnikov in lovcev si ga je moglo omisliti. Vendar je pa Peter trdil, da v njem kuhana koruza nikdar tako dobra, kakor ona, ki jo pripravijo Indijanci na ta način, da skuhajo vodo v leseni posodi, katero obdajo z razbeljenimi kameni. Pač pa je bilo delo s kotlom enostavneje, zato se je'tudi Peter vdal v to novotarijo, kakor je imel navado reči. V kuhajočo vodo je dal masti in velike kose jelenovega mesa. Potem je primešel gotovo količino koruzne moke in vse skupaj začinil s suhim žajbeljem in soljo.
Med tem sta Latoupine in Pavel iskala usnjenca. Ker pa ta les ne raste na močvirni zemlji ob reki, sta morala iti globokeje v gozd, kakor po navadi.
"Drži se mene," opominja Latoupine, "ker bo kmalu temno."
"Vidim neko grmičevje na onile pečini," pravi Pavel. "Počakajte, da vidim kaj za en les je," in pri tem pokaže na skalnat rob, ki se je razprostiral vsporedno ob reki.
Ne hodi sam, dečko!"
"Bojim se, da vi ne boste mogli plezati po skali navzgor," odgovori Pavel, oprijel se je nekega grmička in začel je plezati po strmi steni. Na sredi pota mu pa spodrsne. Da bi se obvaroval padca, skoči urno kakor veverica na vejo bližnjega drevesa.
"Dober skok," pohvali ga spodaj Latoupine.
Toda drevo je bilo za dečkovo težo prešibko, začelo se je kriviti proti zemlji in se je zlomilo ravno v tistem trenutku, ko Je deček z npgama dosegel tla.
"Kakšno drevo je to?" vpraša deček, medtem ko se je motal izpod vejevja, ki je padlo nanj.
"Ha, ha, ha!" smeje se njegov tovariš. "Lep poznavalec dreves si mi ti. Hoče biti lovec, odkriti nove dežele, in ne vem kaj še, pa še usnjenca ne loči od navadne smreke."
"Potem je pa to največji usnjenčev grm, kar sem jih doslej videl, "odgovori Pavel," saj je celo drevo. A zakaj se mi smejete ? Vi ste starejši lovec, kakor jaz, pa ga tudi niste videli."
"Priznam, Pavel, da bi ga bil moral videti, ali kakor ti, tako sem iskal tudi jaz grm, ne pa drevesa. Kakor vidiš, prihajamo v čudno deželo, kjer grmovje zraste v drevo. Ako bi bilo spomladi ali jeseni, nobeden od naju se ne bi bil zmotil. Sedaj pa na delo. Omajiva drevo, predno nastane noč."
Ob začetku pomladi, predno listje požene, je usnjenec pokrit s pahljačami svetlorumenih, lijastih cvetov. Jeseni se pa pokaže rdečkast, podolgovat sad, po katerem se drevo na prvi pogled razlikuje od drugih grmov. Tanke, rmen-kaste vejice se silno rade lomijo, celo debele veje so bolj krhke, kakor drugih dreves; ali koža je voljna in močna, da se jo more porabiti za vrvi, loke in vrvice za ribolov Tudi za pletenje košaric so jo mnogo rabili. Sploh Indijanci in lovci so bili v uporabi te kože zelo iznajdljivi.
"Zopet nič," zagodrnja Latoupine nejevoljno, ko je položil svoj sveženj v bližino svetlega taborišnega ognja. "Slabo sva jo zadela, moj mali! Samo neporabno kožo sva prinesla. Niti vejice usnjenca ni vmes." To spoznanje je Latoupina zelo ozlovoljilo in ponižalo.
UGANKE.
Ker Iz daljnih krajev ne pridtejo rešitve ugank pravočasno nazaj za drugi teden. Zato smo sklenili dati tudi oddaljenim naselbipam priliko do te zabave s tem, da bomo objavili dve uganke vsaki prvi in drugi torek v mesecu. Tako bodo imeli reševalci u-gank časa dva tedna za uganiti uganke.
Danes prinašamo dve uganke. Prvo štev 1. je postavila na korner Miss Frances Ker-hin iz West Allis, Wis. — Drugo štev. 2. pa je poslala za na korner Miss Pauline Marinčič iz North Chicago, 111.
1. Sem čudna žival — pa ustrašit se me nikar — lase i-mam — glave ne — hrbet i-
mam — trebuha ne — roke i-
mam — nog ne ? — Kaj je to ? * * *
2. Kaj je v zraku — v ognju in vodi pa ne? — Kaj je to?
* ♦ ♦
Uganko v štev. 32. so pravilno uganili: Paulina Marinčič, North Chicago, 111. Fran-i ces Kerhin, West Allis, Wisfc i Marv Kolar, Keewatin, Minn* ! M. Thomas, Pueblo, Colo. Terezija Fear, Pueblo, Colo. Eva Ponikvar, Cleveland, O. Malley Perovšek, Willard, Wis. John Rejc. Leask Sask, Canada. Drugi štirje pa niso imeli sreče z ugibanjem. Pra-I vilna rešitev uganke v štev. 32. je: TEDEN.
W smSrS^mosT
RADA BI ZVEDELA
za mojo sestro Nežo Mabešek (rojena Oražem). Slišala sem, da se nahaja v okolici Pueblo, Colorado. 2e 20 let mi ni pisala. Ako se mi sama zglasi ji podarim $20. Če mi pa kdo drugi naznani kje se nahaja mu bom pa hvaležna: Naznani se naj na:
FRANCES LOUŠIN,
SOUDAN, MINN.
(3—11—12.)
Se pripor« ča Slovenkam zlasti Prek murskim Sto* venkam za p« moč pri porodih.
* • • •
Pošiljanje denaija.
• •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA
Zakiajsek & Cesark
70 — 9th AVE.,
•■v t&z
NEW YORK. N. Y.
SPOMLAD JE TUKAJ!
Lepi "COUMBIA SIX" pa tpdif
SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI!
Naznanjamo, da smo otvorili "prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili.
Prodajamo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove.
Mi umivamo, čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan! ; Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki čas. Imejte nas v svojeni spominu!
Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje.
CICERO AUTO LAUNDRY & SALES
STEVE CIGAN A CO.
5335—37 WEST 25th STREET,
Phone: Cicero 8284
CICERO, ILL.
Rojakom izven Chicage, ki želijo naročiti kaj po posti dostavljamo točno in hitro vsako vrstne automobilske izdelke.
ANDREW BATTISTIG General Contractor
and Builder
1901 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 8766.
Prevzamem vsakovrstno zidarsko delo. Zidam nove hiše in stare popravljam, kakor tudi vsa druga stavbin-ska dela. Vsem se toplo priporočam.
(4—15.)
DELO BOBI
pri poštenemu farmarju, pošteno dekle ali pa vdova z e-nim otrokom. Katero vesele hišna opravila in biti služkinjo, naj mi sporoči na naslov:
PETER RESEK R. D. 48.
GREENVILLE, PA.
(3—11—12.)
— Ako niai zadnji mesec nič naredil za katoliški tisek, stori nekaj tekom meseca marca, predno se zaključi kampanja.
J.KOSMACH
1804 w. a and St. Chicago, IH
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo. najnižje cene.
Prevzamem barvanie hiš zuna> in znotrai. uokladam stenska oaoir.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
. v * Mjl. '
v.. ■ - W. •> -
i - • JIB-



VABILO
DRUŽBE SV. MOHORJA ZA L. 1925.
Družba sv. Mohorja izd® za 1. 1925 sledeče knjige: 1.) Koledar za 1. 1925. 2.) Življenje svetnikov 5. zvezek. 3.) Slovenskih večernic 77. zvezek. 4.) Travništvo ali kako drugo koristno knjigo. — 6 Udnina za to štiri knjigo znaša en dolar. Kdor želi imeti še lepo vezan molitvenik: Trije temeljni nauki, doplača 45 centov. Čas za zglašenje je do sredi marca, a se bodo udje s posebnim dovoljenjem v družbe sprejemali do konca marca. Imena teh pri-fc] glašencev pridejo tudi v družbin koledar.
Zglasite se takoj pri zastopniku Dr. sv. Mohorja v
Ameriki:
Rev. J. M. TRUNK, P. O. BERWICK, NORTH DAK.
Za Chicago sprejema udje tudi naše upravništvo. V našem upravništvu je tudi še nekaj iztisev družbenih knjig za letošnje leto (1. 1924. >. Cena je z vezanim molitvenikom vred $1.39.
Za denar oziroma za knjigo jamči družbin zastopnik osebno. Knjige se bodo razpošiljale koncem leta. Ako bi prišlo kaj vmes, se vsakemu vrne denar. Kdor podpira Dr. sv. Mohorja, podpira tudi koroške Slovence.
■