Ravnateljska mesta na ljudskih šolah v velikovškem okraju so prevzeli Anton Marktl CKaza-ze), Elfriede Miklau (Globasnica), Hubert Scherzer (Ruda), Lipuš Florijan (Št. Lipš) in Albert Ulrich (Srednja vas). Friedrich Wedenig je bil imenovan za ravnatelja glavne šole v Dobrli vasi, Herbert Kirchbau-mer pa za ravnatelja GŠ 1 v Velikovcu. Mag. Janko Urank pa je prevzel provizorično vodstvo Pedagoškega inštituta. naš tednik Številka 36 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 9. september 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec POLITIKA Klubski vodja FPÖ dr. Martin Strutz si je na Pliberškem sejmu dovolil neverjetno nesramnost. Stran 3 PO OBISKU PREDSEDNIKOV FISCHERJA IN RIGELNIKA PRI ENOTNI LISTI: Podpora deželnozborskemu zastopstvu Slovencev! Beri strani 2/3 Dr. Novak nasledila dr. Apovnika Kakor je potrdil vodja deželnega urada dr. Sladko, °d 1. septembra 1994 naprej v°di biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi dr. Marija Novak, ki je že nekaj let delala pod vodstvom dr. Pavla Apovnika, s katerim je skup-n° pripravljala manjšinske kongrese. Dr. Pavlu Apovniku se iskreno zahvaljujemo za vse, kar je v poklicni dobi storil v Prid narodne skupnosti, nje-9ovi naslednici pa ob imenovanju iskreno čestitamo ter ji želimo obilo uspeha pri njenem odgovornem delu. SLOVENSKI RADIO: Rešitev v naslednji zakonodajni dobi? „V novi zakonodajni dobi po državnozborskih volitvah se hoče avstrijska zvezna vlada Posvetiti predvsem tudi medijski Politiki." Tako zvezni kancler Vranitzky ob nedavni podelitvi Publicistične nagrade dr. Karl Renner. V tej zvezi Vranitzky posebej poudarja, „da bo treba zadovoljiti potrebe v Avstriji živečih narodnostnih manjšin". Konkretno pravi: „Te manjšine naj bi imele možnost, da preko lokalnega radia oblikujejo lasten program v svojem jeziku. Za rešitev tega vprašanja pridejo v poštev določena področja Koroške ali južne Štajerske." Djekše so prejšnjo soboto doživelezgodovinski trenutek: na povabilo deželne in domače EL sta v tem obrobnem kraju dvojezičnega ozemlja bila na obisku parlamentarna predsednika Fischer in Rigelnik. Pozdravila ju nista samo predsednik EL Andrej Wakounig in občinski odbornik EL Filip Wa-rasch, temveč tudi cerkveni pevci (vodi Hanzej Karner, slika spodaj). Vrhu tega sta Fischerin Rigelnikobiskala dom Antona Warascha, ki velja za steber slovenstva na Djekšah; tam sta se odlično počutila. Slika: Fe ra 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Biti skeptičen, a ne pesimističen Vsa čast deželni EL: Kdor ve, kako težko je organizirati visoke državne obiske, ta bo znal toliko bolj ceniti sobotno srečanje med parlamentarnima predsednikoma Fischerjem in Rigelnikom. Srečanje pa ni koristilo samo našim prizadevanjem za zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru, ni bilo le poklon Djekšam, kraju na severnem robu dvojezičnega ozemlja, in ni pomenilo samo priznanje vztrajnemu delu pliberške EL z ek. sv. Črčejem na čelu — bilo je tudi pomembna podpora za 601. pliberški jormak. Že v prejšnjih letih sta deželna in občinska EL omogočili, da so se Pliberškega sejma udeležili prominentni gostje iz sosednjih držav. Letos pa je ta politika dosegla svoj najvidnejši uspeh. Politika, ki daje danes jormaku značaj odprtosti in medsebojnega upoštevanja. To je bilo tudi slišati iz vseh slavnostnih govorov, tako od predsednikov Fischerja in Rigelnika kakor tudi od župana Grilca in tržnega referenta Visočnika. Kot morda še bolj pomembno pa se bo v prihodnosti izkazalo srečanje na Djekšah. V pogovoru z EL je Fischer dal jasno vedeti, da mu je zajamčeni deželnozborski mandat manjšine zelo pri srcu. Še pred nekaj leti ga je odločno odklanjal, takrat o njem niti slišati ni hotel. Tokrat pa smo slišali iz njegovih ust povsem drugačne besede. Zaveda se, da narodna manjšina potrebuje parlamentarno zastopstvo in da je smiselno najti v tej zvezi posebno ureditev. Sploh se zdi, da začenja SPÖ spreminjati svoje gledanje na to vprašanje. Že v prejšnji številki smo citirali glavnega urednika KTZ, glasila koroške SPÖ, ki je pred Fischerjevim obiskom pri EL zapisal: „Politika nasilne integracije Slovencev v SPÖ se je izkazala kot flop.“ Ta ugotovitev ni le klofuta za staro vodstvo stranke; morala bi predvsem tudi odpreti oči Slovencem, ki zagovarjajo integracijo v večinske stranke za vsako ceno. Seveda pa velja biti slej ko prej skeptičen. Za nas pride v poštev samo rešitev, ki si resnično zasluži pojem „zajamčeni manjšinski mandat“. Predlog dr. Sturma, po katerem bi lahko predsednik sosveta občasno govoril v deželnem zboru in imel v deželnozborskem pododboru za ustavna in manjšinska vprašanja svetovalni glas, za narodno skupnost ne more biti rešitev. Tak „zastopnik" bi bil kvečjemu amputiran vi-rilist. Predsednik avstrijskega parlamenta Fischergželnozborskem mandatu: „Za Slovence je tret najti posebno rešitev“ Prejšnja sobota bo gotovo šla v zgodovino dješke občine. Na povabilo deželne EL in EL Djekše sta občino obiskala predsednika avstrijskega in slovenskega parlamenta. Heinz Fischer in Herman Rigelnik sta se odlično počutila — temu primerni pa so bili tudi njuni politični pogovori. _ Piše Janko Kulmesch Na Djekšah sta visoke goste iz Avstrije in Slovenije (Rigelnika sta spremljala še podpredsednik parlamenta Mozetič in Jadranka Sturm-Kocjan) pozdravila predsednik EL Andrej Wakounig in občinski odbornik mag. Filip Warasch. V gostilni Kreuter jih je v imenu občine pozdravil tudi podžupan Josef Jandl (FPÖ); župan Travnik (SPÖ) je odpovedal svojo navzočnost, ker se je moral peljati v Italijo. Pogovor Z EL. Po pozdravu in pogovoru med Fischerjem in Rigelnikom je avstrijski parlamentarni predsednik sprejel delegacijo deželne EL pod vodstvom predsednika Andreja Wakouniga. Tema pogovora je bila zajamčeni deželnozborski mandat za koroške Slovence. Zastopniki EL so Fischerja informirali, kako si ga predstavljajo, hkrati pa ga prosili za potrebno politično in strokovno podporo. Še prej pa je v pogovoru s Fischerjem izrazil svojo podporo zahtevi EL predsednik slovenskega parlamenta Rigelnik. Opozoril je na ureditev v Sloveniji in poudaril, da je predlog EL vreden podpore tudi zato, ker upošteva pluralizem znotra) manjšine. Kot se je na tiskovni konferenci po pogovoru izkazalo, je slovenska stran morala prepričljivo argumentirati. Predsednik dr. Fischer je poudaril, da je glede parlamentarnega zastopstva treba najti za narodno skupnost posebno rešitev in se hkrati izre V pQinem šotoru SPD „Edinost“ so visoki avstrijski in slo-kel za pozitiven rezultat v pogajanjih meo Vens/(/ M/ de/ežn, še posebej prisrčnega sprejema. zastopnik, EL m koroških stranK Po njego ^ Fischerja in Rigelnika pozdravila predsednik vem mnenju je treba na vsak način posKi d ,, , ' , y .. ^ „ ... beti za to, da pride na Koroškem do rešitve. °rus va Jožko Hudi ter mestni svetnik Fnc Kumer. Povabila „Če pa se bi izkazalo, da je potrebno sodelo- 6 a Jadranko Sturm-Kocjan (v slovenskem parlamentu je pn-vanje s strani zvezne vlade, je prišel trenu- sjOjna za zamejske skupnosti), da dirigira veselo koračnico tek, da ta ukrepa,“ tako dr. Fischer. S svoje (igrala je godbo na pihala Litostroj iz Ljubljane). Kot je razvid-strani je obljubil vso pravno in strokovno p°' no s slike, se Jadranka Sturm-Kocjan dobro znajde ne samo moč. 0a političnem parketu. smo: Fera Obisk V Pliberku. Po razgovoru na Djekšah so se visoki avstrijski in slovenski gostje — na povabilo pliberške EL — srečali pri Stefitzu z zastopniki občine. Fischerja in Rigelnika so pozdravili mestni svetniki Kumer, župan mag. Grilc in tržni referent Visočnik. S pesmijo je goste sprejel MoPZ „Kralj Matjaž". Nato pa je bilo treba iti na jormak; na slavnostnem odprtju jormaka so visoki gostje imeli svoj prostor ob mizi slovenskih občinskih odbornikov. Slavnostno odprtje je bilo letos skoraj izključno v znamenju visokega meddržavnega obiska. Vsak govornik (Fischer, Rigelnik, Zernat-to, Grilc, Visočnik) je poudaril, kako pomembno je dobro sporazumevanje med narodi in sosednjima državama. Tudi slovenščina je bila uradno precej upoštevana, kar dokazuje, da se lepe besede ne izkažejo nujno kot fraze. Skratka: vladalo je zadovoljstvo in praznično vzdušje. Edino FPÖ (ter zlasti še vodja njenega deželnozborskega kluba Strutz) se je razburjala. To pa je spet druga zgodba. ODPRTJE PLIBERŠKEGA SEJMA: Z leve: tajnik EL mag. Rudi Vouk, predsednik koroškega deželnega zbora Adam Un-terrieder, poslovo-deči tajnik EL Bernard Sadovnik in podpredsednik NSKS mag. Marjan Pipp. Adam Unterrieder: „Deželni zbor Äia iberskega jormaka, je znova naj bi bil resnično zrcalo Koroške nijo z modelom manjšinskega zastopstva v ^ali na račun govornikov in Sloveniji. Unterrieder je potrdil zanimanj) Seveda tud, n, za rešitev tega vprašanja in menil, da nal niu Jkalo smesmc na račun dru-bi bil koroški deželni zbor resnično zrcal0 n strank m nll11 politikov. Višek koroških prebivalcev. ^sramnosti pa s, je dovolil ^zelnozborski poslanec m Obisk koroškega deželnega zbora v klubski šef FPÖ dr. Martin Ljubljani bo predvidoma 28. septembri Strutz. 1994. Med govorom predsednika Strutz (FP) si dovolil neverjetno nesramnost Včeraj so predstavniki EL informirali predsednika koroškega deželnega zbora Unter-riederja o aktualnih vprašanjih koroških Slovencev in še posebej o predstavah EL glede zastopstva v deželnem zboru. Predsedniku Unterriederju so predlagali, da se naj koroški poslanci ob bližnjem obisku v slovenskem parlamentu podrobneje sezna- Klubski šef FPÖ dr. Martin Strutz je na otvoritvi jormaka med govorom predsednika slovenskega parlamenta Rigelnika pozval poslanca Fritza Schretterja, naj skrbi za to, da v prihodnje takih govornikov ne bo več na jormaku. slovenskega parlamenta Hermana Rigelnika je pozval podjunskega poslanca FPÖ Fritza Schretterja, naj skrbi za to, da takih govornikov ne bo več na jormaku. Strutz dobesedno: „Du Schretter, so lang du da nicht aufräumst, host holt solche Jugos do!“ Strutzovo izjavo je dopolnil eden mladih „FP-jupi-jev“ s stavkom „I hob den Schretter e schon auf meiner Liste". Kakšen duh dejansko vlada v FPÖ, je bilo možno slučajno slišati na pliberškem jormaku, ko se je FP-ejevska volilna kompanija usedla poleg mize novinarjev, ki so seveda z zanimanjem spremljali interne pogovore svobodnjakov. Besedni zaklad FP-lerjev bi gotovo vsakemu demokratu dvignil lase pokonci, kar dokazuje zgoraj zapisana izjava Martina Strutza, in je ponoven dokaz za protimanjšinsko, predvsem pa protislovensko vzdušje v svobodnjaški stranki, ki se ne ustavi niti pred enim izmed najvišjih predstavnikov sosednje države. ODNOSI REPUBLIKA SLOVENIJA — ZA-MEJSK1 SLOVENCI: Skupen neformalen gremij Pred pogovorom z deželno EL so se predsednik slovenskega parlamenta mag. Rigelnik, podpredsednik Mozetič in Jadranka Sturm-Kocjan (ta vodi parlamentarno delovno skupino za zamejska vprašanja) srečali s predstavniki NSKS in ZSO. Delegacijo NSKS je vodil predsednik dr. Grilc (poleg njega sta jo sestavljala še podpredsednika dr. Apovnik in mag. Pipp), ZSO je zastopal tajnik dr. Mirko Wakounig, pogovoru pa je prisostvoval tudi tajnik EL mag. Vouk. Obisk je organiziral generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu. Vsi pogovorni partnerji so se strinjali z Grilčevim predlogom, da naj bi se v Ljubljani ustanovil neformalen gremij; v njem naj bi bili zastopani predstavniki vseh treh zamejskih skupnosti, slovenskega parlamenta in vlade. Naloga g remija naj bi bila predvsem preprečiti v prihodnosti nevšečnosti oz. nesporazume med Republiko Slovenijo in zamejskimi Slovenci. Sicer pa bo slovenski parlament v najkrajšem času sprejel dokument, po katerem naj bi se manjšina obravnavala kot enoten „subjekt" (Sturm-Kocjan). Delegacija Republike Slovenije je tudi jasno podprla zahtevo Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste po zajamčenem manjšinskem mandatu v deželnem zboru. Glede skupnega demokratičnega zastopstva pa je Jadranka Sturm-Kocjan poudarila, da bo Republika Slovenija kmalu povabila koroške Slovence skupno s Slovenci v Italiji na srečanje, na katerem naj bi po možnosti našli skupno rešitev tega vprašanja. 4 Iz naših občin PABERKI s pliberškega jormaka 12.000 klobas je pripravil mesar Ferdi Stefitz z Metlove. V ponedeljek pa mu jih je že skoraj zmanjkalo. Po štirih dneh jormaka pa bo menda agilni Ferdi zdaj štiri dni štel denarje ... V šotoru Edinosti so bili letos po letih spet lahko zadovoljni z obiskom. Čeprav je bila ponudba kar v redu, je bil šotor poln bolj zaradi tega, ker v drugih šotorih razen glasne glasbe ni bilo ničesar zanimivega. Domačnost pač danes spet bolj šteje! Kakor je že v intervjuju za Naš tednik najavil, se tržni referent Štefan Visotschnig s povorko ni ustavili pred „Steklovini vodnjakom“ na glavnem trgu. Nekaj pa tudi Visotschni-gu ni uspelo, namreč da bi preusmeril povorko čez svoj „spomenik“, čez jormaški most. Rekordno število obiskovalcev je letos štela pliberška Zadruga. Ker vodi novi jormaški most neposredno do Zadruge, je bila trgovina vse tri dni nabito polna. Izredno zadovoljni so bili naši pliberški upokojenci z 2. srečanjem upokojencev. Glavni dobitek srečolova pa letos ni ostal v občini, ampak je šel v Št. Jakob. V veliko konkurenco je bil gostilničarjem spet „ORF Tanzstadl“, v katerem sta igrali vsaki dan po dve skupini in sta tako polnili veliki šotor do zadnjega kotička. To seveda domačim gostilničarjem ni bilo po volji. Zdaj bodo na občini zahtevali, da tega šotora na naslednjem jormaku ne bo več. Po stari tradiciji smejo na jormaku namreč točiti le domači gostilničarji. „ORF Tanzstadl“ pa si je to pravico „pritihotapil“ tako, da si je izposodil koncesijo od domačina Ronalda Gerdeja. Pliberški hotelir Štefej Breznik si je letos spet namislil nekaj novega. Postavil je star „cirkuški šotor“, ki je imel v sebi še prav duh po slonih in levih. Ali se ja ta cirkus tudi splačal, je vprašljivo, saj nobena predstava ni bila čisto razprodana. „Top spin“ je bila atrakcija letošnjega jormaka in ni bila za obiskovalce s slabim želodcem. Zabavni park na jormaku je iz leta v leto večji. stike: Fera Oj te jormak... Nad 100.000 obiskovalcev so našteli na 601. pliberškem jormaku. DeŽ je nagajal le, ko so v soboto prišli politiki, nato pa je spet zasijalo sonce. Dež je le v soboto nagajal Pli-berčanom in to ravno pred povorko. Nato pa je spet zasijalo sonce in privabilo spet rekordno število jormakarjev v Pliberk. Po tradiciji je bila otvoritev v libuškem šotoru, prvi sod piva pa sta letos nabila predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer in deželni glavar dr. Christof Zernat-to. Tržni referent Štefan Visotschnig in župan mag. Raimund Grilc pa sta v imenu občine dvojezično pozdravila obiskovalce. 317 razstavljalcev so letos našteli na jormaku, za več bi skoraj ne bilo več prostora. Tako je imel tržni mojster Lojze Opetnik polne roke dela, da so vsi razstavljale1 našli svoje prostore in tudi plačal' tržno pristojbino. Za red pri vhodih je skrbela varnostna služba, na travniku in na cestah pa je 30 žandarjev pod vodstvom komah' danta Engelberta Perdacherja skrbno gledalo, da je tudi 601 jormak potekal mirno in varno. Drugič se je jormak pričel že v petek, ki je bil posvečen upokojencem. Največ ji jih je prišlo v šotor Edinosti, kjer se jih je zbralo nad 800. Pliberško društvo upokojencev je pripravilo zanimiv kulturni program in velik srečolov. Velik obisk je dobil na jormaku tudi Edej Goltnik, ki je razstavlja1 ovce. V nedeljo ga je obiskala državna sekretarka Brigitte Ede-rer in mu ponudila pomoč, katero se bo Edej rade volje poslužil, & bo potrebno. Pa tudi drugače je bilo na jormaku precej politično prominence in je bilo čutiti, da so pač bližajo volitve. Silvo Kumer Naši upokojenci so pretekli petek vabili na 2. srečanje slovenskih upokojencev. V šotoru Edinosti se je zbralo nad 800 upokojencev. Povorka je vsako leto posebno privlačna, saj se na njej Kmetom posvečajo na jormaku spet več pozornosti. Ed® predstavljajo domača podjetja in delijo majhna darila. Goltnik iz Podkraja je razstavljal proizvode iz ovčje voln® Iz naših občin Volitve župana v Železni Kapli V nedeljo, 11. septembra 1994, bodo Kapelčani volili novega župana. Vse štiri frakci-e’ ki so zastopane v občinskem odboru tržne občine, so imenovale svojega kandidata, kj sicer so to dr. Peter Haderlapp (SP), Franc-Jožef Smrtnik (EL), Adolf Welz (VP) in Sabine Kerth (FP). Sestav v občinskem svetu ostane nespremenjen, voli se izključno oseba, ki kandidira za župana. Čas volitev: 11.9.1994, od 8.00 do 16.00 ure v°lilni okoliš I v°lilni okoliš II v°lilni okoliš III volilni okoliš IV volilni okoliš V Železna Kapla ljudska šola Železna Kapla Spodnje Obirsko, Bela ljudska šola Železna Kapla Lepena, Lobnik, Remšenik ljudska šola Železna Kapla Plaznica, Rebrca, Suha, Podkraj gasilski dom Rebrca Obirsko, Korte ljudska šola Obirsko Škofiče: Dela za športno igrišče še niso oddana Čeprav je škofiška občina odprla ponudbe firm za gradnjo oziroma obnovitev načrtovanega športnega centra že v po-oedeljek, 29. avgusta, oddaja del na občinski seji, 1. septembra, še ni bila na dnevnem redu. Kakor smo že poročali, de,a koroškim gradbenim Podjetjem graška firma Oko-Bau glavobol, ker de-a našim občinam izredno u9odne ponudbe za grad-?JO športnih igrišč. V Bil-covsu je občinski svet si-Cer soglasno sklenil, da bo 9raško podjetje dobilo na-°9. vendar občinski pred-stavniki dvomijo o tem, ali bo ta firma dela lahko dejansko izpeljala. To se je °citno razglasilo tudi že po Škofičah, kjer je župan Valentin Flappe v pogovoru z Našim tednikom dejal, da se bo še točno informiral pri bilčovški občini, kakšne pomisleke ima glede tega podjetja. Tako kot v Bilčovsu sta tehnika Dl Müller in Liendl razpisala tudi v Škofičah projekt, ki je bil v vsakem oziru predimenzioniran. Tako njun razpis na primer predvideva gradnjo klubskih prostorov za ceno pe- tih milijonov šilingov. Po razpisu pa je predvidena tudi naprava za osojno luč na glavnem športnem igrišču, kjer pa se tekme odvijajo izključno v popoldanskih urah. Od prvotnega projekta, ki naj bi stal nad 20 milijonov šilingov, so se predstavniki Škofič medtem poslovili ter se odločili, da bodo za projekt športnega centra izdali največ okrog 15 milijonov šilingov. Zilja. Konjereja ima na Zilji bogato jjadicijo, saj imajo kmetje tam še okrog konj. Izraz tega je bil tudi letošnji že tradicionalni konjski sejem na Bistrici na Zilji, kjer je bilo pri dražbi na razpolago 130 konj, večinoma noriške in haflinške Pasme. Predsednik Koroške konjerejske 2veze Janko Zwitter je po dražbi povedal, Pa so kmetje bili letos z doseženimi cenami večinoma zadovoljni. To predvsem zakadi tega, ker je pred tremi leti prvič uspeta dobiti s strani dežele in zveze podporo, Pa osnovi katere konjerejci dosežejo raz- meroma dobre cene. Konjskega sejma na Zilji sta se med drugimi udeležila tudi deželni agrarni referent Robert Lutschou-nig in predsednik kmetijske zbornice Walfried Wutscher. Veliko zanimanje za koroško konjerejo pa medtem kažejo tudi zastopniki Konjerejske zveze Slovenije, ki so prišli pretekli ponedeljek na Ziljo z močno delegacijo. Njih predsednik mag. Janez Rust je v pogovoru z NT izrazil veselje, da je v zadnjem času uspelo intenzivirati stike s koroškimi konjerejci in je prišlo do pomembne izmenjave izkušenj. ŽELEZNA KAPLA: Volitve županA F. J. SMRTNIK: „Ohranjamo, kar ljubimo r Volilni boj v Železni Kapli se bliža koncu. V nedeljo, 11. septembra 1994, bodo Kapelčani v domačih voliščih oddali svoj glas za novega župana. Kandidat Enotne liste F. J. Smrtnik je optimističen, da bodo tokrat vsi Slovenci vlekli za eno vrv in bodo podprli svojega kandidata. Poleg slovensko govorečih pa želi Smrtnik pri teh volitvah nagovoriti tudi vse občane, ki se zavzemajo za večjo demokracijo in možnost soodločanja v domači občini. Franc-Jožef Smrtnik je mlad 30 let in skupaj s svojo družino ter s starši opravlja delo na lepi domači kmetiji v Kortah in ohranja to, kar ljubi. Po eni strani so to naravne lepote, po drugi strani pa je to tudi kulturna in jezikovna podoba domačega kraja. Prav zato se F. J. Smrtnik z vso odločnostjo zavzema za večjo podporo domačim društvom, ki s svojim delom gojijo vaško skupnost in doprinašajo k boljšemu sožitju obeh narodnih skupnosti v Železni Kapli. Bistvena pa je za F. J. Smrtnika tudi podpora kmetom, ki ohranjajo naravne lepote domačih krajev. „Samo, če bomo imeli lepo pokrajino, bomo v naše kraje lahko privabili več turistov, od katerih naj bi domačini tudi v večji meri živeli,” pravi F. J. Smrtnik, ki upa, da bo pri volitvah župana dobil 11. septembra toliko glasov, da bo prišel v drugi volilni krog. 6 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Abrahama je srečala Marija Pegrin iz Sel na Kotu. Ob tem jubilejnem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja^ osebne in družinske sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo domači in znanci. V Mavčevi kajži na Obirskem slavi 30. pomlad Franci Paulič. Iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, sreče in uspeha pri zidanju novega doma. V Spodnjih Rutah na Radišah je obhajala osebni praznik Anna Woschitz, za kar ji prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Pred nedavnim je obhajala rojstni dan in god Michaela Woschitz iz' Gorič. Za dvojni praznik iskreno čestitamo ter vse najlepše tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Rozi Vodlej, prizadevni pevki cerkvenega zbora iz Št. Lipša, ki je srečala Abrahama. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebne sreče in še naprej mnogo veselja pri cerkve- nem petju. Čestitkam Našega tednika s£ pridružujejo vsi člani cerkvenega zbora iz Št. Lipša. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Andreji Schüttelkopf iz Velike vasi in Francu Wrolichu, po domače Jurcu iz Podgorij. Vsi člani društva upokojencev slavljencema prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred nedavnim je obhajala 71. rojstni dan Marija Žuntar iz Čergovič. Ob tem visokem osebnem prazniku želimo Božjega varstva, še posebej trdnega zdravja. Pretekli petek sta si obljubila večno zvestobo Marica Smrtnik in Karlo Jurič. Novo-poročenima iskreno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše, predvsem mnogo potrpljenja in medsebojnega razumevanja! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. V ponedeljek, 5. septembra, je slavi[ 87. rojstni dan Tevžej Fric iz Šmiklavža ob Dravi. Naj- starejšemu članu Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero“ ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Čestitkam se pridružujejo vsi odborniki in člani SRD „Jepa-Baško jezero“, ki kličejo Tevžeju „na zdravje“. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji in Jožefu Gregori iz Št. Petra pri Št. Jakobu, ki obhajata osebni praznik. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači, sorodniki in znanci. Rojstni dan in god je obhajal Albert Piskernik iz Sel na Borovnici. Za dvojni praznik vse najboljše, zdravja in tihe sreče! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Mariji Kos iz Strpne vasi, Leopoldu Lebnu iz Pliberka in Francu Riedlu iz Nonče vasi. Vsi člani kličejo slavljencem še na_mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam društva upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. Te dni je obhajal 82. rojstni dan Miha Sadolšek, po domače Mijev oče iz Lobnika. Želimo Božjega varstva, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Na Borovnici pri Apačah praznuje 96. rojstni dan in god Roza Šmerekar. Ob tem visokem dvojnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja in tihe, osebne sreče! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vso domači in sorodniki. V Rožeku in okolici praznujejo v septembru osebne praznike: Marica Koren (Št. Jakob), Andrea Lepuschitz (Ščedem), Albert Lesjak (Ločilo), Anica Ressmann-Lesjak (Ledince), Sigi Pitscek (Semislavče), Ingrid Kaltenbacher (Celovec), Marija Kaltenbacher (Spodnje Goriče) ter Gustav Januš (Breznica) in Folti Wuzella (Reka), ki praznujeta 19. 9. svoj 55. rojstni dan. Članom čestita kulturno društvo „Peter Markovič“ iz Rožeka in jim kliče na še mnoga, zdrava, vesela in srečna leta! Ob 40-letnici življenja iskreno čestitajo mag. dr. Mariu Nach-tigallu vsi njegovi prijatelji, sošolci bivšega 8. b Slovenske gimnazije in sosedje v Tinjah. Škofiče. Velik živ-žav je bil pred kratkim v vaškem centru Škofič, kjer so se širši javnosti predstavila vsa domača društva. Ena izmed stalnih postojank priljubljenega vaškega praznika je točilnica slovenskih društvenikov, otroškega vrtca in škofiškega odbojkarskega kluba, katerim vsem predseduje občinska odbornica EL Magda Errenst. Da so imeli odborniki polne roke dela, je jasno, kljub temu pa so vedno našli trenutek časa za prijateljski klepet z gosti, ki so se morali truditi za kraj pri točilnici. ČESTITKA TEDNA Martin Miki obhaja 85. življenjski jubilej Te dni je v Zgornjih Rutah na Radišah v krogu svojih domačih in sorodnikov slavil 85-letnico Martin Miki, pd. Kučnikov oče. Slavljenec je bil vse svoje življenje tesno povezan z življenjem slovenske narodne skupnosti in tudi še danes rad prebira slovenske časopise in knjige, za Družino in dom pa je tudi vedno spet zlagal kakšne uganke. Martin Miki je oče petih otrok, katere je vzgajal v zavedne pripadnike narodne skupnosti in je danes srečen, da tudi še njegovi vnuki znajo slovensko. Kljub temu, da njegovo življenje ni bilo posejano z rožami in je že dolga leta privezan na voziček, se Martin Miki zna razveseliti vsakega lepega dneva, ki ga preživlja v lepem domačem kraju. Slavljencu ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. 7 Rož — Podjuna — Zilja Mag. Bertej Logar prejel „Walter Deutsch-Preis“_ Prvi in edini nagrajenec Kot smo že poročali, je v Gmundnu na Gornjem Avstrijskem prejel visoko državno nagrado, Walter Deutsch-Preis, naš rojak mag. Bertej Logar. Ta nagrada se je letos podelila prvič v zgodovini, predal pa mu jo je minister za znanost dr. Erhard Busek. Vljudno Vas vabimo na SLOVESNO OTVORITEV NOVIH BANČNIH PROSTOROV v Borovljah, Hauptplatz 16 (osrednje križišče), Kl BO V SOBOTO, DNE 17. SEPTEMBRA 1994. Program otvoritve ob 9.30 uri: Sprejem gostov ob 10. uri: Slavnostna OTVORITEV Pozdrav gostov Pozdravni nagovor predsednika Poročilo gradbenega ODBORA Blagoslovitev novih bančnih prostorov Besede častnih gostov: župan občine Borovlje predsednik Zveze slovenskih zadrug Po sporedu O VSI UDELEŽENCI PRISRČNO VABLJENI NA DOMAČO ZAKUSKO IN PIJAČO OB ZVOKIH Tria Drava Program slavnostne otvoritve bodo popestrili: MoPZ SRD „Borovlje" Cerkveni zbor iz Šmarjete MePZ iz Sel Tamburaši iz Šentjanža Trio „Drava" iz Borovelj Veselimo se Vašega CENJENEGA OBISKA! V Gmundnu ob lepem Traun-see je bila prejšnjo sredo podeljena nagrada za zasluge pri raziskovanju, zapisovanju in ohranjevanju avstrijske ljudske pesmi. Za podelitev te visoke državne nagrade je bil izvoljen mag. Bertej Logar. Na prireditev se je najavilo mnogo častnih gostov, med drugimi dr. Erhard Busek, dr. Fritz Rosenberger (zastopal je zadržanega ministra za šolstvo dr. Rudolfa Scholtna), prejšnji minister za šolstvo Republike Slovenije in sedanji veleposlanik v Parizu dr. Andrej Capuder in še mnogi drugi. Ob podelitvi te nagrade pa so tudi še praznovali 90-letnico avstrijskega Društva za ljudske pesmi (Volksliedwerk). Zaradi tega so čestitali društvu in še prav posebej njegovemu predsedniku dr. Walterju Deutschu (po njem je tudi poimenovana nagrada) gostje in prijatelji iz Slovenije, Bavarske, Švice, Hrvaške in od drugod. Prvi referat je imel namesto zadržanega ministra za pouk in šolstvo dr. Rudolfa Scholtna dr. Fritz Rosenberger. Naslov njegovega razmišljanja je bil „Tradicije in kulturna politika“. Posebno je poudaril, da je treba pospeševati kulturo in ljudsko petje v krajevnih društvih, kajti skupine kot npr. „Zillertaler Schürzenjäger“ ne potrebujejo subvencij od države. V tem sklopu je tudi poudaril pomembno nalogo, ki jo opravlja avstrijski „Volksliedwerk“. FRLOŽEV LUKA Podelitev državne nagrade Po uvodnem referatu je sledila podelitev nagrade. To visoko državno odlikovanje, ki ga bo od sedaj naprej vsaki dve leti podeljevala zvezna vlada, je letos po- Za zlodeja, sem jo tresni/, ali že čujemo poročila iz živalskega vrta ali iz vročega pragozda, ko sem poslušal zadnjič na celovškem radiu slovenska voščila. Vse najboljše sta želela omica in opica. Prej nekoč smo imeli še babice pa dedeje ali stare mame in stare aleje. Zdaj smo se modernizirali. Nismo prišli le na psa, marveč že kar na opico. Sem bil zadnji ponedeljek na Pliberškem jormaku. Sem pa na svoje veliko veselje ugotovil, da kmetje v ponedeljek še vedno v takih trumah romajo na jormak kakor na obe gospojnici k Mariji v Železno Kaplo. Minister dr. Busek je nagrado izročil, oktet „Suha" pa je svečanost olepšal z domačo pesmijo. Sliki: F. Opetnik delil nagrajencu vicekancler dr. Erhard Busek. V svojem govoru je podčrtal pomembnost večkulturnosti in da je le-ta posebnost Avstrije. Rekel je tudi, da je ponosen, da se vsi Avstrijci zavedajo, kje so doma in kje so njihove korenine. Iskreno je čestital mag. Berteju Logarju k odlikovanju. Lavdacijo je imel Logarjev predstojnik na graškem glasbe-no-etnološkem institutu dr. Wolfgang Suppan. V govoru je predvsem pohvalil Logarjevo bogato delo pri zapisovanju, zbiranju in transkripciji ljudskih pesmi na ozemlju dvojezične Koroške. Želel mu je, da bi se še naprej s tako vnemo zavzemal za ohranitev slovenske ljudske pesmi na Koroškem. Nato se je še v slovenščini in nemščini zahvalil nagrajenec sam. Vesel je bil, da so v Gmunden prišli tudi nekateri člani njegove družine ter sorodniki. Slavnostni govor je imel dr. Andrej Capuder. S pesmijo je spored olepšal oktet Suha, ki ga je mag. Bertej Logar ustanovil in vodil nekaj let. P. S.: Ne samo mag. Bertej Logar, temveč vsi Slovenci smo lahko ponosni na to odlikovanje. S tem je bil počaščen naš narod in naša bogata kultural Igor Roblek 8 Reportaža Reportaža 9 V Avstraliji smo med našim bivanjem namesto hvala rekli kar koala (mali avstralski medvedek). Piše dipl. trg. J. Habe mik* Po koncertih v ZDA in v Kanadi, po daljšem obisku pri Slovencih v Argentini pred dvema letoma, se je zbor Gallus letos 10. avgusta odpravil na svoje najdaljše, več kot tritedensko pevsko potovanje v Avstralijo. Namen potovanja je bil obiskati Slovence v Avstraliji, ki so pred več kot 40 leti iz poklicnih, gospodarskih ali drugih razlogov morali zapustiti ali zapustili svojo domovino ter poskušali svojo srečo v skoraj 20.000 km oddaljeni Avstraliji. Okoli 30.000 naj bi jih še danes živelo tam. Prepričali smo se, da so si tam ustanovili tudi svoje strukture: slovensko-avstralske klube, prostovoljne šole, cerkve, športne klube, in drugo. Mlada zgodovina. Avstralija je lepa in velika dežela. Je peti kontinent. Stokrat je večja od Avstrije. Življenjski standard je približno takšen kot v Avstriji. Šteje okoli 18 mio. prebivalcev (2 prebivalca na 1 km2. Avstrija šteje 100 prebivalcev na 1 km2.). 80 % prebivalstva živi v mestih. Če ne bi bila tako oddaljena od Avstrije, bi rekel, da bi bila to ena izmed najlepših dežel, kjer bi lahko preživel svoj dopust. Razdalje so tam ogromne. Ž avtobusom smo prevozili skoraj 7.000 km, pa smo spoznali samo majhen del te nadvse zanimive dežele. Zaradi svoje velikosti ima razne klimatske pasove. Medtem ko je na severu tropsko in subtropsko podnebje, je na jugu podnebje bolj zmerno. V času našega bivanja tam se je avstralska zima približevala svojemu koncu. Kljub temu so bile čez dan temperature med 20 in 25 stopinj Celzija, samo ponoči se je zelo ohladilo, tako da smo na primer v glavnem mestu Avstralije, Canberri, doživeli tudi močno slano s temperaturami pod ničlo. Bolj na severu, v Lightning Ridgu, na meji s Queenslandom pa so bile temperature tudi preko 25 stopinj Celzija. Zgodovina tako imenovanih belcev v Avstraliji je zelo mlada. Šele okoli leta 1750 je angleški kapitan Cook ustanovil pri Syd- neyju prvo naselbino, ki je služila kot kraj, kamor so deportiran obsojene morilce in roparje iz Anglije in njenih kolonij. Tisočletja prej so v Avstraliji prebivali staroselci - aborižini (aborigines), ki so bili nomadi. Danes ti sestavljajo samo še 1 % vsega prebivalstva Avstralije in živijo v veliki revščini. Po letu 1850 so začeli prihajati v Avstralijo tudi drugi emigranti. Danes je tako, da vsak četrti Avstralec ni bil rojen v Avstraliji. Zelo močno je bilo priseljevanje po drugi svetovni vojni. Največ je prišlo v Avstralijo seveda Angležev, Škotov in Ircev, saj danes okoli 90 % Avstralcev govori angleško kot materni jezik. Mnogo pa je tudi Italijanov, Makedoncev, Grkov, Poljakov, Nemcev, Hrvatov, Srbov in seveda tudi okoli 30.000 Slovencev. Rekli so nam, da je bila Avstralija prva dežela za pustolovce. Mnogi so s pridnim delom prišli do precejšnjega premoženja, še več pa jih je ostalo revnihjn imajo le skromen dohodek. Če ima kdo dovolj premoženja, mu država ne plačuje pokojnine in mora zato gledati, da si v delovni dobi pridobi zadosti sredstev za stara leta. Drugim država plačuje neke vrste osnovno pokojnino (okoli šil. 6.000,-mesečno), kar je za dobro življenje premalo, za smrt pa preveč. Okoli 50 % vseh priseljenih Slovencev naj bi po raznih poročilih spadalo samo v to kategorijo. Zdaj pa k potovanju samemu. V udobnem boeingu 767 z 250 sedeži in 11-člansko posadko smo ob dveh popoldne odleteli v sredo, 10. avgusta, z dunajskega letališča Schwechat. Ker letalo leti proti vzhodu, je treba ob prihodu v Sydney uro premakniti za 8 ur naprej (Dunaj 14. ura popoldne / Sydney 22. ura ponoči). Seveda veliko letalo družbe „Lauda“ 20.000 km dolgega poleta ne more opraviti brez vmesnega pristanka. Po kosilu in večerji ter po kar nekaj zračnih turbulencah med Indijo in Burmo smo po dvanajsturnem letu pristali na letališču Bangkok na Tajskem. Tam je bila ura ob petih zjutraj in si lahko predstavljate, da smo bili kar precej zaspani, ker je bil to čas, ko bi v Avstriji vsaj še eno ali dve uri spali. Po enournem postanku se je polno letalo spet dvignilo v zrak in je po skoraj deseturnem letu, preko Singapurja, Djakarte, Bornea, ob pol sedmih zvečer pristalo na sydneyjskem letališču. Tako smo v tem času dvakrat doživeli sončni zahod, najprej nekje nad Iranom in nato v Avstraliji. Polet je bil nekoliko naporen, ker imaš v letalu na razpolago samo ozek sedež in se tudi ne moreš dosti sprehajati. Je pa potovanje s tako skupino, kot je Gallus, seveda lažje, ker si drug drugemu delajo kratek čas in v letalu tudi včasih kaj zapojejo. Prisrčen pozdrav. Ker smo si vize, ki so za potovanje v Avstralijo potrebne in so brezplačne, poskrbeli že prej, smo kar hitro prišli skozi vse kontrole na letališču. Že kar na letališču so nas z muziko in narodnimi nošami pričakovali avstralski Slovenci in nam priredili prisrčen pozdrav. Ker smo bili kar precej utrujeni, nas je prej naročen avtobus popeljal v hotel v Sydney. Ker je Sydney večmilijonsko mesto in je tam vse kar drago, si Gallus seveda bogve kakega hotela ni mogel privoščiti. Bilo je kot včasih v domu „Haimlinger“, kjer so bile spalnice majhne, voda in stranišče pa zunaj sob za vse skupaj. Naj pri tem omenim, da si je Gallus financiral potovanje popolnoma sam in na svoj riziko. Vsak udeleženec potovanja je plačal pred poletom šil. 25.000,- in bo najbrž po obračunu potovanja treba še nekaj doplačati. Avstralski Slovenci in drugi so seveda nekoliko pomagali kriti stroške s tem, da so ob koncertih prevzeli stroške večerje ali južine in mogoče še kaj primaknili od vstopnin in drugih podpor, toda glavnino stroškov je moral nositi Gallus sam in zato si ni mogel privoščiti bogve kakega luksuza. Naj pa pri tem še omenim, da so bili sicer hoteli, kjer so po Avstraliji stanovali, za naše razmere poceni in v redu. Svetovni popotnik, celovški zbor Gallus, prepeval in bodril slovenske rojake v Avstraliji „y ■ -> »- — —__ '“'‘»neu t m rtllläl -------™--I /---- »Sla yfe“, šrtsiVGallusova pot V Sydneyju nas je pričakal tud gospod Cvetko Falež, poslovnež v pokoju iz glavnega mesta Av-stralije Canberre, ki je vse potovanje po Avstraliji organiziral if nas tudi ves čas, deloma tudi 5 svojo ženo, brezplačno spremljal Njemu seveda velja tudi na ten mestu naša največja zahvala! V petek smo v glavnem počiva; li, nekateri pa smo si že takoj tud ogledali znamenitosti trimilijon-skega mesta, kot so to znana opera in akvarij, kjer lahko opazuješ vse morske ribe in korala zgoraj, od strani in od spodaj. Naslednji dan smo se popeljali z ®djo po Sydneyjskem zalivu do Pacifiškega oceana in pri tem Poslušali zgodovino Sydneyja. Sydney je razmeroma novo in Moderno velemesto z mnogimi 2r|amenitostmi in nebotičniki. Ti s° samo v mestu, sicer pa v Av-straliji ne najdeš večnadstropnih stanovanjskih blokov kot pri nas, ^er so Avstralci veliki ljubitelji Ustnih domov in hiš, ki pa tudi niso več kot enonadstropne. Kleti v Avstraliji skorajda ne poznajo, ker ni zmrzali in tudi poleti ob hudi vročini vse spravijo v hladilnik. Vrtove sicer imajo, ne shranjujejo pa mnogo živil v zmrzovalnikih, ker je na primer zelenjave celo leto dovolj na trgu in je zelo poceni, tako da se je ne splača kopičiti v zmrzovalnih skrinjah. V Avstraliji na vrhu letno večkrat vse obrodi. Prvi koncert, v soboto, 13. avgusta, je imel zbor svoj prvi koncert v avstralsko-slovenskem klubu v Sydneyju. Udeleženci več ko tritedenske turneje MePZ „Gallus“ po Avstraliji lahko poročajo o nepozabnih doživetjih. si»«: Nužej xoimajer Kaj so klubi v Avstraliji? To so društva, ki so kupila precej velika zemljišča in si tam zgradila objekte, v katerih so v glavnem oder, večnamenska dvorana z gostilniško koncesijo, biljardne mize, včasih tudi igralni avtomati, balinišče (bowling) jn drugi pripomočki za zabavo. Člani so te objekte po raznih informacijah zgradili sami s prostovoljnim delom in lastnimi finančnimi prispevki. Klubi imajo svoj odbor s predsednikom. Pri nagovorih smo večkrat opazili, da včasih le težko govorijo slovensko, ker pač nimajo ustreznih možnosti za branje slovenskega štiva in za druge oblike komuniciranja. Pri prvem koncertu je bil obisk povprečen, zato pa toliko bolj prisrčen. Radovedni smo bili, kako bodo sprejeli našo pesem. Po vsaki pesmi se je stopnjevalo navdušenje in proti koncu so po pesmih „Rož, Podjuna, Žila“, in „Nmav črez izaro“ postale solzne oči marsikaterega priseljenca, ki nekaj desetletij ni imel možnosti poslušati takega zbora v živo. Po koncertu je vedno zaigral tudi še naš harmonikar Edi, kar je dodatno pripomoglo k dobremu vzdušju. Po koncertu je bila tudi vedno priložnost za pogovor s tamkajšnjimi Slovenci, in tako smo zvedeli za marsikatere življenjske zgodbe emigrantov, ki so poskušali svojo srečo v Avstraliji kot delavci, podjetniki ali kot izvajalci drugih prostih poklicev. V nedeljo dopoldne je Gallus oblikoval sv. mašo v slovenski cerkvi Merrylands pri Sydneyju. Cerkev je bila nabito polna; Gallus je po maši zapel še nekaj narodnih pesmi. Popoldne je zbor bil gost avstralsko-avstrijskega kluba. Pevski koncert v tem klubu je bil prirejen tako, da je dr. Vrbinc imel nemške povezovalne besede, zbor pa je zapel poleg običajnega programa nekaj več nemških pesmi. Obisk je bil zadovoljiv, manj pa kultura poslušalcev, ker so bili nekateri tam bolj za osebno zabavo kot pa za poslušanje zborovskega petja. Večina poslušalcev pa je prepevanje prisrčno sprejela. Klubi v Avstraliji imajo med drugim tudi nekako nadomestno funkcijo vaške gostilne, kamor včasih pač pridejo priseljenci in se pogovorijo o raznih stvareh. Bilo je tudi opaziti, da se v tem klubu nemško skoraj nihče več ni pogovarjal. *) Zbor Gallus sem tako v Argentini kot v Avstraliji z družino spremljal na lastne stroške. Tudi vse, kar sem v Avstraliji za zbor sicer še prispeval, sem plačal sam. Tudi za časopisna poročila nisem nikoli dobil ali zahteval nobenega honorarja. To poudarjam zato, ker sem večkrat čul namigovanja v to smer, da mi vožnjo in drugo nekdo plačuje. Dopust naj si plača vsak sam. 10 Kultura Gledališke skupine se pripravljajo za oder Prejšnji teden se je devet gledaliških skupin iz Koroške pripravljalo na slovenski obali v Fiesi na oder. Razveseljivo pa ni bilo le rekordno število udeležencev, katerih je bilo letos 108, ampak predvsem tudi dejstvo, da so začele delovati tri nove skupine, namreč na Zilji, v Šmarjeti Na vsakoletni lutkarski seminar vabi prizadevne gledališčnike Krščanska kulturna zveza, ki v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Šlovenije ponudi našim skupinam možnost, da pri intenzivnih vajah in predvsem pod strokovnim vodstvom pripravijo oziroma izpilijo komad, ki ga hočejo postaviti na odrske deske. Za organizacijo seminarja sta letos skrbeli Milka Olip in Veronika Kušej, katerima je uspelo pridobiti strokovnjake za govorno tehniko, lektorstvo, dikcijo in izgovarjavo. Za lektorstvo bo odslej poleg Ane Mlakarjeve skrbela še Majda Potratar, za režijo pa je uspelo pridobiti Marjana Bevka. Strokovnjaki so torej zbujali pri naših igralcih radovednost in čut za lepo izgovorjeno besedo, pri čemer so učinkovale tudi razne improvizacijske vaje. v Rožu in v Vogrčah. Še posebej razveseljivo pri nadpovprečno dobro obiskanem seminarju pa je bilo dejstvo, da so se te delavnice udeležile tudi tri nove skupine. S sedmimi mladinci iz Zilje sta prišla v Fieso Sabina Zwitter in Rihard Grilc. V domačem kraju so mladinci že začeli s pripravami za otroško predstavo „Jajce" in igralci so vsi po vrsti že znali na pamet svoja besedila, tako da jih je bilo treba le še izpiliti. Ziljanom je preostalo še dovolj časa, da so se lahko z Bredo Varl že lotili izdelave lutk. Na novo se je pojavila v gledališki sceni tudi skupina iz Smar-jete v Rožu, kjer je Martina Svetina zbrala okoli sebe kar enajst mladih ljudi. Tam pripravljajo gledališčniki kar dve predstavi - eno slovensko in eno nemško. Prvič se je gledališkega semi- Intenzivno so se pripravljali na svojo predstavo tudi Vogrčani, ki so se letos prvič udeležili seminarja v Fiesi. narja v Fiesi udeležila tudi vogrš-ka skupina pod vodstvom Pepeja Polesniga, ki pa se z mladimi že nekaj časa giblje na odrskih deskah. Poleg omenjenih novih skupin so se na svoje letošnje predstave pripravljali še lutkarji iz Celovca, katerih mentor je Tomo Millonig, vse tri lutkarske skupine iz Šmihela (vodijo jih Kristina Trap-Jer-nej, Barbara Budin, Štefan Mer-kač), mladinska gledališka skupi- na iz Kotmare vasi pod vodstvom Marije Wakounig, gledališka skupina z Radiš, s katero dela Tatjana Tolmajer, in seveda tudi Selani (Milka Olip), ki bodo imeli pre' miero svoje letošnje predstave že oktobra. Po pripravah v Fiesi pa se lahko že veselimo niza predstav devetih skupin od Podjune, preko Roža in letos prvič tudi na Zilji. H. St 14. slikarski teden v Svečah Umetniki so presenetili z bogatimi rezultati dela Ta teden SO bile Sveče kot Že vsa leta poprej ob- Mag. Andrej Feinig se je v Svečah pogovarjal z umetniki o njihovem Vezna postojanka za ljubitelje in poznavalce likov- ustvarjalnem delu in zapisal njih prve vtise o slikarskem tednu ne umetnosti v deželi, saj se je povabilu na 14. sveški slikarski teden odzvalo devet priznanih umetnikov iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Sarajeva, Koroške in z Dunaja. Sveški slikarski teden, katerega vsako leto prirejajo društveniki SPD „Kočna", je bil že od nekdaj široko zasnovan in je žarel preko vaških in tudi deželnih meja. Umetniki iz alpsko-jadranskega prostora so vsako leto prinašali v Sveče kulturni utrip in čeravno je bil jezik tu in tam pri komunikaciji pravi izziv za umetnike, so se ti med seboj bogatili. S svojim bogatim in kakovostnim ustvarjanjem pa so umetniki zbudili pozornost tudi pri domačinih in gostih, saj so bili na sporedu med tednom kar trije tečaji. Domačinka Roswitha Wulz je z domačini izdelovala punčke, Hugo Wulz je seznanil interesente z grafično tehniko barvne monotipije, za otroke pa so bili na sporedu posebni popoldnevi, na katerih so lahko posnemali umetnike in izživljali svojo kreativnost. Letošnji slikarski teden je bil ponovni dokaz, da domači društveniki ne zgubljajo veliko besed o evropskem duhu in enotnosti, ampak da to zamisel udejanjajo. Že tradicionalno srečanje umetnikov sosednjih regij oziroma držav vsako leto povezuje ljudi različnih kultur, jezikov in ideologij. Sveče pa so pravi most, ki zbližuje ljudi iz alpsko-jadranskega prostora. Višek bo slikarski teden dosegel jutri, v soboto, 10. septembra, ko bodo umetniki pri Adamu v Svečah predstavili svoje umetnine, ki so nastale v zadnjih dneh v Svečah. Interesenti bodo ta večer imeli priložnost, da bodo tudi kupili katero umetnino. H. St. Christi Bolterauer, Dunaj: Du- najčanka sem in sedaj že nakaj dni ustvarjam tu v prejšnji Weissitschevi kavarni. Slikam abstraktno, tukaj v Svečah so mi glavna tema predvsem skrivne poti in slepe ulice. V svojih slikah ljubim čisto izpoved, ki pa naj vseeno ohrani še poetičnost. Imam močno težnjo po harmoniji. V svojih slikah skušam ustvariti nek notranji ritem, ki potem diha iz mojih često geometričnih oblik. Lojze Logar, Ljubljana: Rojen sem v Mežici, drugače pa s Koroško še nisem imel tesnejših stikov, ker sem pač študiral v Ljubljani. Tukaj v Svečah nadaljujem svoj cikel intenzivnih barvnih slik na temo rajski oziroma Davidovi vrtovi. To me izredno izziva. Barve so zame zelo pomembne, v njih tako rekoč uživam. Zelo rad kombiniram tudi dve barvi, ki sta po klasični teoriji nezdružljivi. Pri tem pa uporabljam čiste barve in ne mešane. Zanima me avantura, ko mi postane vse jasno, se spet osredotočim na novo temo. Energija, ki jo investiram v sliko, se mi vrača nazaj in kdor si ogleda katero od mojih slik, bo morda začutil to vibracijo, energijo, ki izstopa iz njih. Maria Teresa De Zorzi, Videm: Ljubim glasbo, predvsem jazz in pa klasično glasbo. Tako kot se v glasbi pogosto pojavijo variacije na eno in isto temo, tako tudi jaz v mojih slikah rada variiram eno in isto temo. To je moja peta slikarska kolonija. Dose-daj sem sodelovala v Idriji, dvakrat v Zagorju ob Savi in v slikarski koloniji v Lendavi; povsod sem srečavala zelo zanimive ljudi. V Svečah se počutim prav dobro kot sploh v slovenskih krajih. Massimiliano Busan, Gorica: Rojen sem v italijanskem delu Gorice, študiral pa sem v Benetkah. Tamkajšnja umetnostna akademija je slavna, kar ni presenetljivo, saj že same Benetke učinkujejo bolj kot neka umetniška fantazija in ne kot nekaj realnega. Sedaj živim spet v Gorici, kjer tudi poučujem. Slikam abstraktno, ne figurativno. Po navadi imam eno idejo, katero pa potem pri delu spet spreminjam. Svoje ideje dobivam iz narave in iz tega, kar vidim. Med delom pa mi pridejo modifikacije. Draga 94 V parku Finžgarjevega doma na Opčinah so letos potekali 29. študijski dnevi „Draga 94“. V krog predavateljev so se zvrstili dr. Stane Gabrovec, ki je predaval na temo »Krščanstvo in formacija slovenst-v3,‘, Lojze Čemažar, ki je govoril o »Novi sproščenosti slovenskega Kristjana", Janez Janša s predavanjem na temo „Pogled čez slovenstvo“; prof. Lojze Peterle, ki I6 osvetlil današnji trenutek kristjana v družbenem življenju, ter mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jo-gan s predavanjem „Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev“. Mag. Marija Jurič je na zelo fundiran način, podkrepljeno z različnimi citati nakazala razlike in razhajanja v dojemanju in doživ-pnju zgodovinskih pojavov tako pri Koroških kot pri tržaških Slovencih: G tržaških oziroma primorskih ^lovencih gre stereotip, da so „trdi Kot kraški kamen“. Združevali so se v 'iberalno usmerjeni Edinosti, ki je Predstavljala „enotno in trdo fron-to‘- Sloveli so zlasti kot brezkom-i Promisni „revolucijonarji“. Hote ali ne. so sprejemali tudi fašistično pomensko simboliko tipa „Credere, obbedire, combattere“ (Verjeti, , ubogati, boriti se), ki se je naposled iztekala v skrajno kolektivističen K|lc: „Hočemo biti . . . monolitni, z ®n° samo disciplino brez izjem“. ti°jazen, da bi bila podoba primor-: sKega junaka, ki da „ni klonil“, ^skrunjena, je vse do danes velika, zhajajoč iz mnenja, da je pred-y?em „zakrknjena in bedna duhov-scina“ naredila Slovence otožne, skromne, zadržane, pridne, drob-ne' uradniške, korektne in brezpo-Selne, je privedla potemtakem v uenehno „opogumljanje“ in discipli-niranje ljudi, ki so neopredeljeni in menda zaradi tega že kar bojazljivi, Rešljivi. Zato tudi nenehno pozi-^Pje k neizprosnim strnjenjem Med koroškimi Slovenci pa se je bu-sila spomina odražala drugače K°t na Tržaškem. Pripadali smo bolj ali manj revnejšim kmečkim slojem, bili zaradi tega tudi močno Povezani z zemljo, z naravo. To u.ojstvo je pogojevalo, da smo raz-V|'i-i bolj individualističen značaj, Večjo odpornost proti liku, ki so bbm ga hoteli sugerirati drugi, i Krati pa smo tudi bolj odprti in pri-a9odljivi. Naši politični voditelji, betežno duhovniki, niso opraviče-Vali načela „divide et impera“, tj. Rednosti enega pred drugim naro-uom, kaj šele zagovarjali „Slovenjo“ nacionalno nadvlado v tem ali urugem državnem okviru. To je popevalo, da slovenski človek na Koroškem ni mogel slediti viziji 6riotne slovenske nacionalne drža-Ve, katere sestavni del naj bi bil. Iz-p tega je bil iztek plebiscita 1920, Ko je 60% prebivalstva glasovalo Avstrijo in so bili slovenski gla-s°vi pri tem odločilni. Gost v Našem tedniku Ljudmila Sticker „Življenje je velika preizkušnja!“ „Farovška mama“ (v Globasnici) Ljudmila Sticker bo te dni slavila svoj 80. rojstni dan. Sama pa v tem osebnem jubileju ne vidi nič posebnega. „Ta dan ni dru- ] gačen od vseh drugih dni v letu!“ ■ Pripravi! Franc Sad jak Ime: Ljudmila Sticker Doma: v Globasnici, prej v Št. Petru pri Št. Jakobu Poklic: kmetica, sedaj opravlja gospodinjska dela v glo-baškem župnišču Starost: še 79 let Prihodnji četrtek, 15. septembra 1994, bo obhajala 80. življenjski jubilej Ljudmila Sticker, gospodinja v glo-baškem župnišču pri svojem sinu dekanu Petru Stickru. Za „farovško mamo“, tako jo kličejo v Globasnici, pa dan osebnega jubileja ne bo nič drugačen od drugih dni v letu, saj je mnenja, da se rojstni dnevi ne praznujejo posebej. Kljub temu bodo Globašani pripravili „farovški mami“ primerno slavje, in to že prihodnjo nedeljo ob priložnosti globaškega žeg-nanja. Njena edina želja za rojstni dan pa je zdravje. Ljudmila Sticker se je rodila 15. septembra 1914 pri Jeser-niku v Lipi nad Vrbo, kjer je doživela sicer trdo, toda srečno kmečko mladost. Obiskovala je domačo ljudsko šolo ter jo nadaljevala v Rožeku. Izpopolnjevala pa se je na gospodinjski šoli. Leta 1937 se je poročila z Jožefom Stickrom ter se preselila na Štikrovo kmetijo v Št. Peter pri Št. Jakobu. Toda srečno družinsko življenje na domači kmetiji je bilo kmalu prekinjeno zaradi temnih dogodkih med vojno, kajti Ljudmila, njen mož in štirje otroci (najmlajša Dorica je bila stara komaj deset tednov) so bili leta 1942 izseljeni. Ljudmila Sticker: „Bila sem zelo prizadeta, toda zavest, da je mož blizu, mi je olajšala prenašanje vseh nepravičnih dejanj in bolečin!“ Ko so se po dobrih treh letih vrnili iz izseljenstva, je bila domača kmetija precej zanemarjena. „Toda občutek in gotovost, da smo zopet doma, je vse neprijetne spremljevalne pojave porinil v ozadje,“ pravi Ljudmila Sticker. Že leta 1963 jo je prizadel naslednji hud udarec. Mož Jožef je namreč po dveh letih težke bolezni za vedno zatisnil oči. Od tega trenutka je bila sama, toda otroci, deloma že odrasli, so ji bili v veliko oporo in pomoč. Tri leta pozneje je Stickrovo kmetijo prevzel najstarejši sin Jozej, ki se je hkrati tudi poročil. S tem je Ljudmila Sticker sicer oddala del odgovornosti, toda skrb ji je ostala. Naprej je delala na kmetiji, skrbela za otroke - pravega počitka ni poznala. Od leta 1972 naprej je veljala pretežna skrb sinu Petru. Le-ta je bil takrat provizor na Pečnici, kamor mu je na začetku občasno hodila pomagat, pozneje pa vedno pogosteje. Leta 1983 pa ga je pospremila v Globasnico, kjer še sedaj opravlja vsa gospodinjska dela v župnišču. „Oseben namen ni trii, da bi ostala pri njem,“ pravi Ljudmila Sticker, „toda s časom sem bila vedno pogosteje pri njem, poleg tega me doma niso več tako potrebovali, no ja, sem pač ostala pri Petru!“ V Globasnici se je hitro in dobro vživela, tudi farani so jo toplo in dobro sprejeli. Kljub temu se pogosto spomni do- mačih ljudi, znancev in prijateljev. Rada gre tudi domov na obisk. V času 80 let je Ljudmila Sticker mnogo doživela, lepe in tudi krute trenutke. Kljub temu je s svojim življenjem zadovolj- na-„ „Življenje je velika preizkušnja in vse je v Božjih rokah,“ pravi ter želi s tem povedati, da nosi vsak svoj križ, ki ga mora sprejeti in preboleti. Vera pa je v pomoč in tolažbo. Ljudmili Sticker ob 80. rojstnem dnevu prisrčno čestitamo ter želimo, da bi jo Bog še dolgo ohranil med nami. Vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče! Zelo rada ima rože, „čeprav v zadnjem času ne uspevajo dobro“, pravi Ljudmila Sticker. Radio / TV / Prireditve Nedelja, 11. sept., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 12. sept., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidoma z naslednjimi prispevki: • Prijave k dvojezičnemu pouku so še mogoče • Gozdarstvo med upi in tveganji — pomiritev na lesnem trgu še ni povsod občutna • Umetnost na vasi: 14. slikarski teden v Svečah • Nove skupine iz Roža, Podjune in Zilje so letos prvič sodelovale na gledališki in lutkovni delavnici v Fiesi • Koncertni obisk mednarodne poletne glasbene šole iz Italije • Gobarski muzej v Beljaku na prikupen način prikazuje otrokom gozdni svet T PETEK, 9. sept. Kulturna obzorja. A SOBOTA, 10. sept. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. T E NEDELJA, 11. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Mirko Isop). D 18.10—18.30 Za vesel konec tedna. E N PONED., 12. sept. Železna Kapla je volila: Novi koncepti za sožitje na vasi. V TOREK, 13. sept. Partnerski magazin. R SREDA, 14. sept. Društva A se predstavljajo. Večerna: Ziljska ljudska pesem (mag. Andrej Feinig). D ČETRTEK, 15. sept. 1 Rož — Podjuna — Zilja. U Št. Janž v Rožu VAŠKI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 11. 9., ob 9.30 Kraj: pri stari šoli v Št. Janžu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Št. Janž Št. Jakob v Rožu KULTURNA PRIREDITEV z družabnim srečanjem Čas: v nedeljo, 18. sept, ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu Nastopata: Vaščani pojo in Višarski kvintet NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— : Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.: zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Galerija Rožek RAZSTAVA Konrada Kollerja je odprta do nedelje, 25. 9., od srede do nedelje, med 15. in 18. uro. Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek Kostanjevica RAZSTAVA VALENTINA OMANA v galeriji Božidarja Jakca je odprta do septembra letos. Hodiše Občina Hodiše in vsa kulturna društva v Hodišah vabijo na KULTURNI IZLET V VINSKO OBČINO TURRIACO! 10. in 11. septembra 1994 Odhod: v soboto, 10. sept., ob 7. uri zjutraj pred občino Hodiše Cena: 700,— šil. Prijave sprejema: Občina Hodiše, g. Pichler, tel.: 04273/2291 ali g. Jelen, tel.: 04273/2450 Št. Lipš FARNI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 11. septembra Ob 10. uri: — slovesna sv. maša: mašuje župnik Florijan Zergoi — nato kulturni spored. Dobiček je namenjen za popravo strehe podružne cerkve sv. Andreja. Borovlje Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah od 11. sept. 1994 naprej ob sobotah zaprt. Od 11. septembra do 8. oktobra je odprt: Od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Po 8. oktobru je ogled muzeja možen samo še po dogovoru. Sele-Borovnica KONCERT svetovnih prvakov „Fredi in Robert“ (Jodelweltmeister) Čas: v soboto, 10. sept., ob 20. uri Kraj: v gostilni Trki v Selah Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Radiše RADIŠKO ŽEGNANJE Čas: v nedeljo, 18. sept., ob 10.30 Kraj: pred Kulturnim domom na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše“ Šmihel VAŠKI PRAZNIK Čas: v nedeljo, 18. sept., ob 14. uri Kraj: na Davidovem travniku Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt Srečanje bivših pregnancev Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 25. septembra, ob 14. uri v Kulturnem domu „Danica" v St. Primožu svoj REDNI OBČNI ZBOR. Kakor v minulih letih, tako bo občni zbor tudi tokrat povezan z družabnim srečanjem. Prireditev bodo s kratkim kulturnim sporedom popestrili domači prosvetarji. Bivše izseljence vabimo, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Skupaj se bomo spominjali časov pregnanstva, v prijetni domači družbi pa se bomo pomenili tudi o današnjih vprašanjih. Zveza slovenskih izseljencev Sveto mesto DRUŽINSKO ROMANJE dekanije Pliberk v mednarodnem letu družine Čas: v nedeljo, 11. septembra Zbirališče: do 14.30 pri tablici pod Svetim mestom Bogoslužje bo ob 15. uri. Po maši agapa! Vabljeni vsi verniki dekanije Pliberk, zlasti družine! JAVNA DVOJEZIČNA ŠOLA 9020 Celovec, Ebentaler Str. 24 VPISOVANJE v vse razrede Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1994/95 12. sept. 1994, ob 9. uri Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete: 1. italijanščina 2. glasbeno ustvarjanje 3. likovno ustvarjanje 4. telovadba V nesporedni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo, Glasbena šola in lutkovna skupina. Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole. Uradne ure v počitnicah: 9. septembra od 9. do 11. ure, tel.: 537/411. Ravnateljstvo Javne dvojezične ljudske šole 24 Begunje Galerija Avsenik RAZSTAVA SLIK akademskega slikarja Franceta Stane Svete Višarje Zaradi velikega povpraševanja bo žičnica delovala še do 18. septembra, pa tudi ob koncih tedna 24./25. septembra ter 1./2-oktobra, ko bo tudi uraden zaključek poletne sezone. Urnik obratovanja: od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uril ob nedeljah in praznikih. Celovška koča Gledališka predstava Felixa Mitterer-ja „MUNDE“ (igra na prostem) Čas: v soboto, 10. sept., ob 18.30 Zbirališče: ob 17.30 pri Celovški koči (Klagenfurter Hütte), nato skupen odhod na Kozjak Priporočamo topla oblačila in žepne svetilke za povratek v dolino. Ob slabem vremenu predstava odpade. Prireditelj: Slov. planinsko društvo Sveče 14. SLIKARSKI TEDEN KONCERT — LAmfiparnaso (OraziO Vecchi, 1594); Madrigalna komedija kot lutkovno gledališče: izvedba: Hortus Musicus Celovec Čas: četrtek, 8. sept., ob 20. uri Kraj: pri Adamu v Svečah ZAKLJUČNA PRIREDITEV Prezentacija slik (možnost nakupa slik) Čas: sobota, 10. sept., ob 20. uh Kraj: pri Adamu v Svečah Prireditve / Oglasi 13 OKO/V GLEDALIŠKA ŠOLA HERTA FAULAND OD JESENI 1994 DALJE: NOVI TEČAJI IGRANJE: 4 teta z državno priznanim zaključnim izpitom Vpisovanje: v ponedeljek, 12. septembra, 15. ure naprej in v torek, 13. septembra, od 15. ure naprej jOVORNA TEHNIKA/RETORIKA 25 tednov (od oktobra do marca) Vpisovanje: v torek, 13. septembra, od 18.45 naprej l'ral: Celovec, Westschule, Lerchenfeldstr. 35 Prijave pošljite na naslov: Društvo „ODEON", 9010 Celovec, poštni predal 423 Informacije po telefonu: od ponedeljka do petka: 0463/21117 (od 10. do 16. ure) in 0463/261184 (od 17. do 20. ure) Ravnateljstvo Mohorjeve ljudske šole sporoča, da bodo uradne ure in petek, 9. septembra, od 9. do 11. ure. Telefon: 04 63 / 56 8 60 VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE V ŠT. PETRU sporoča, da je JESENSKI TERMIN ZA SPREJEMNE IZPITE v ponedeljek, 12. septembra 1994, ob 8. uri. Poleg tega obvešča starše šoloobveznih otrok, da je možen še vpis v ENOLETNO GOSPODINJSKO ŠOLO (deveto šolsko leto!). Ravnateljstvo DRUŠTVO „GLASBENA ŠOLA“ RAZPORED ZA VPISOVANJE NOVIH UČENCEV Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za Pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in Prečna flavta, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, solopetje, tolkala in zborovodska šola. Torek, 13. septembra 1994: Žila (St raj a vas): od 15.00 do 16.00 ljudska šola Sreda, 14. septembra 1994: Celovec: od 10.00 do 11.00 Mohorjeva ljudska šola/lil. nad- stropje Škofiče: Št. Jakob: Bilčovs: Sveče: od 11.30 do 12.30 Modestov dom/glasbena soba v kleti od 13.15 do 14.00 Mladinski dom/klavirska soba od 15.30 do 16.00 društvena soba nad Posojilnico od 16.30 do 17.00 društvena soba nad Posojilnico od 17.30 do 18.00 društvena soba nad Posojilnico od 18.30 do 19.00 pri Goršetu (za Sveče in Št. Janž) Borovlje: Sele: od 17.30 do 18.00 pri Bundru od 18.15 do 18.45 farni dom Četrtek, 15. Božji grob: Šmihel: Globasnica: Dobrla vas: Št. Primož: Žitara vas: septembra 1994: od 13.00 do 13.30 ljudska šola (tudi za Pliberk, Vogrče in Žvabek) od 13.45 do 14.15 farni dom od 14.45 do 15.15 ljudska šola od 15.45 do 16.15 društvena soba SPD „Srce“ od 16.45 do 17.15 kulturni dom od 17.45 do 18.15 ljudska šola (tudi za Št. Lipš) PRIČETEK POUKA je v tednu od ponedeljka, 19. septembra 1994, dalje. Vse sprejete učence bomo obvestili po telefonu (učitelj, čas pouka). Ravnateljstvo Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu sporoča, da se bo pričel kljub dozidavi pouk naslednji teden kakor načrtovano. V ponedeljek in torek, 12. in 13. septembra, bodo popravni izpiti, v sredo, 14. septembra, ob 7.45 vpisovanje in prvi pouk, od četrtka, 15. septembra, pa pouk po urniku, ki bo objavljen pri vpisovanju. Zaradi gradbenih del bo treba v prihodnjih tednih računati z nekaterimi nevšečnostmi, vendar bo zagotovljen normalen pouk. Vsak razred bo imel svojo učilnico. Garderoba bo začasno v šolski avli, dokler glavna dela v desnem delu poslopja ne bodo končana. Tudi gimnazijska uprava je začasno (do konca septembra) še v bivšem 6. A razredu (v levem delu avle). Svidenja prihodnji teden se veseli dr. Reginald Vospernik, ravnatelj RUTAR LIPO: Svetovni kongres IMF V času, ko turistični podjetniki tarnajo zaradi padanja nočitev na Koroškem, se je v turističnem centru Rutar-Lido pri Dobrli vasi vršil 24. svetovni kongres Mednarodne naturistične federacije. V njo so vključene naturistične zveze iz 30 držav, poleg vseh evropskih tudi zveze iz Rusije, Brazilije in Kanade. Na vabilu, ki je bilo razposlano iz mesta Antwerpen na vse 30 federacije, je bil kraj kongresa naveden pod naslovom: Rutar-Lido Ebern-dorf/Dobrla vas, Karnten/Koroška, Carinthia, Austria. Tako je tudi po tej poti bila svetovna javnost obveščena o dvojezičnem značaju južne Koroške. NOVO NA CELOVŠKI UNIVERZI Na celovški Univerzi obstaja možnost za študij živega jezika (angleščine, slovenščine, ruščine, srbohrvaščine, francoščine ali italijanščine) v kombinaciji s predmetom mednarodno gospodarstvo. Gre za diplomski študij (8 semestrov). Izbrani jezik velja kot 1. študijska smer, medtem ko je „mednarodno gospodarstvo" kombinacija predmetov, določena v posebnih študijskih načrtih, ki so bili izdelani v preteklih mesecih. Ponudba na celovški univerzi se je obogatila in ponuja nove možnosti za širšo strokovno izobrazbo na področju gospodarskih poklicev (eksport, turizem, mednarodne organizacije, Evropska unija ipd.). Obvladanje slovanskih jezikov v gospodarskem življenju postaja vse pomembnejše. Pa ne samo to: Tudi nastop slovenske folklorne skupine iz Globasnice ter bratov Smrtnik iz Kort ni razveselil le udeležencev, temveč dodatno demonstriral, da živita v tem delu Avstrije dva naroda. Sicer pa so goste kongresa iz celega sveta pozdravili — poleg kom. sv. Franca Rutarja — dobrolski župan Josef Pfeifer, podžupan Ulrich Enze in škocijanski župan dr. Albert Holzer, In še to: 24. kongres IMF je pomenil obsežno reklamo za podjetje Rutar-Lido in Dobrlo vas, saj o njem ni poročal samo ORF, temveč prav tako nemški ZDF. Fridko 14 Šport PODLIGA VZHOD: 1 Bilčovs ■ Pokrče 3:4 (2:0) BILČOVS: Slapnig 3. Rajnovič 4, Paril 4, Schlemitz 3. Fister 5, Kuess 5. Andrejčič 5, Ouantschnig 4, Schriefl 4 (60. Stocklass 3), Smeraldo 5: Kotmara vas: 200 gledalcev Sodnik: Strauß (zelo slab) Strelci: Smeraldo (5.. 25.. 90.) oz. Donesch (52.), Melischnig (60.). Krassnig (65., 79.) Rdeči karton: Schlemitz (45.), Ouantschnig (67.), Sticklass (88.) oz. Proprentner (75.), Kuprivec (86.) Globasnica - Št. Lenart 0:0 GLOBASNICA: Malavi 4, Kordesch 5, G. Sadjak 5, Fera 4, Tratar 4, Sturm 2 (80. Dumpel-nik 0), P. Sadjak 5, Kert 3, Dlopst 4, Pleschgat-ternig 3, Pasterk 3; Globasnica: 150 gledalcev Sodnik: Wölbitsch (zelo dober) 1. RAZRED Dl Šmihel - Železna Kapla 2:2 (2:2) ŠMIHEL: Suschnig 4, Lutnik 3, Satschen 3, H. Motschilnik 3, Polzer 3, Grobeinig 3. Kräusler 3 (70. B. Figo 0), Ch. Gros 4, H. Berchtold 2, Buchwald 2, W. Motschilnik 3: ŽELEZENA KAPLA: Magič 3, Germadnik 4, Nerz 5, G. Grubelnik 3 (75. Kucher 0), J. Grubelnik 3, Baloh 2, Reinwald 4, Lipusch 3 (60. Schorli 0), Schurtl 3; Šmihel: 200 gledalcev Sodnik: Schönlieb (slab) Strelci: W. Motschilnik (25.), Lutnik (30.) oz Reinwald (39./11 -m.), Wicher (44.) Rdeči karton: Reinwald (45.) Sele - Frantschach 3:2 (2:2) SELE: E. Draže 4, S. Užnik 4, Božič 4, D. Draže 4, Fl. Draže 4. M. Dovjak 4 (75. Gregorič 0), Radosavljevič 5, Travnik 4, Z. Draže 4 (88. M. Draže 0), Maver 4, A. Draže 4: Sele: 200 gledalcev Sodnik: Maria Trampusch (povprečna) Strelci: Travnik (20.. A. Draže (44.), Maver (63.) Dobrla vas - Šmarjeta 0:4 (0:2) DOBRLA VAS: M. Lesjak 3, Opietnik 2, Ver-nitznig 2, Karel 2 (46. Mischitz 2). Zunder 3, Schippel 2, Sienčnik 3, Radif 2, Kastrun 2, Logar 2 (40. Petz 2), Herburger 2; Dobrla vas: 50 gledalcev Sodnik: Schmidt (povprečen) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 6 2. Mostič 6 3. Bilčovs 6 4. Ruda 6 5. Velikovec 6 6. Št. Lenart 6 7. Pokrče 6 8. ASK 6 9. Metlova 6 10. Liebenfels 6 11. Vetrinj 6 12. Klopinj 6 13. Globasnica 6 14. Žitara vas 6 4 1 1 18:5 9 3 2 1 13:6 8 4 0 2 13:7 8 2 4 0 7:4 8 3 1 2 10:6 7 2 3 1 4:3 7 1 4 1 11:11 6 2 2 2 5:7 6 2 2 2 6:10 6 2 13 5:8 5 2 1 3 6:12 5 114 5:8 3 114 3:8 3 1 1 4 5:16 3 7. krog I10./11. 9. 941: Št. Lenart - Vetrinj, Metlova - Bilčovs, Zitara vas - Klopinj, Ruda -Mostič, Pokrče - Globasnica, ASK - Šmihel/L., Liebenfels - Velikovec: 1. RAZRED D 1. Grebinj 6 4 1 1 10:4 9 2. Št. Pavel 5 4 0 1 25:8 8 3. Podkrnos 5 3 2 0 12:4 8 4. Vovbre 6 4 0 2 12:6 8 5. Labot 6 4 0 2 16:17 8 6, Eitweg 6 2 3 1 14:11 7 7. Železna Kapla 6 2 2 2 13:13 6 8. Sele 6 3 0 3 13:15 6 9. Frantschach 6 2 1 3 9:9 5 10. Št. Andraž 6 0 4 2 10:12 4 11. Galicija 6 1 2 3 5:8 4 12. Šmihel 6 1 2 3 5:10 4 13. Šmarjeta 6 1 1 4 11:14 3 14. Dobrla vas 6 1 0 5 4:28 2 7. krog I1Q./11. 9. 941: Št. Pavel - Eitweg, Železna Kapla - Sele, Galicija - Dobrla. vas, Gre-binj - Lgbot, Frantschach - Gurnitz, Šmarjeta -Šmihel, Št. Andraž - Haimburg; Sodnik Strauß pokazal 5 rdečih kartonov Žalostno, toda res. Na tekmi med Bilčovsom in Pokrčami je bil v ospredju sodnik. Bilčovs - Pokrče 3:4 - Zanesljiv pričetek Bilčovščanov, ki so bili predvsem v hitrih protinapadih nevarni. Rezultat te igre sta bila dva lepa gola Smeralda, ki je zadel tudi še v 2. polčasu. Toda že prej je bil v ospredju sodnik Strauß, ki je nepotrebno za skorajda vsak prekršek pokazal rumeni oz. rdeči karton. Vsega skupaj je izključil kar pet igralcev, kar je v tem prvenstvu rekord. Zmaga Pekrčanov pa je bila srečna. Globasnica - Št. Lenart 0:0 - Tokrat bistveno bolj zbrana igra Globašanov, predvsem v spremenjeni obrambi (Kordesch li-bero). Ekipi sta si bili v bistvu enakovredni, Globašani pa so bili nevarnejši iz prostih strelov. Mokro igrišče pa je tokrat dajalo prednost branilcem, saj se napadalci obeh moštev sploh niso uveljavili. Čeprav so domačinom manjkali Hren, Micheu in Silan, je bila osvojena točka zaslužena. Krivični nogometni svet Trener Bilčovščanov Sigi Hobel nogometnega sveta ne razume več. Namesto 4:0 ali 5:0, je njegova ekipa podlegla s 3:4. Hobel: „Tudi po nepotrebnih izključitvah Schle-mitza in Quantschniga so se nam nudile še lepe priložnosti, žal pa nam sreča v tem času sploh ni stala ob strani. Tako sta izkušena igralca gostov Velik in legionar Kuprivec s premišljeno igro obrnila potek igre ter zagotovila svojim še zmago!“ Sigi Hobel Zopet visok poraz Dobrolcanov -ali bo sedaj menjava trenerja? Veliko razburjenje v Dobrli vasi nad trenerjem Reha-kom. Tinej Lesjak in Branko Bošnjak že čakata. Trener Eduard Rehak, celo nogometnim strokovnjakom skorajda nepoznan, v Dobrli vasi ni žel uspehov. Celo nasprotno - njegova ekipa po šestih krogih zaseda zadnje mesto in je nadvse vznemirjena. Zato se je odbor odločil, da ga bo zamenjal. Kandidata za njegovo mesto sta Tinej Lesjak (že pred leti je treniral Dobrlo vas) in Branko Bošnjak, ki je pred kratkim odložil mesto trenerja v Žitari vasi. Po zadnjih informacijah je Bošnjak pripravljen prevzeti moštvo, potrebuje pa še čas za premišljevanje. Odločitev pa bo padla prihodnji ponedeljek. Trenutno „provizorično“ vodita Šmihel - Železna Kapla 2:2 - Viški derbija so se brez izjeme dogajali le v 1. polčasu. Tekma se je pričela izenačeno, toda ob začetku brez pravih priložnosti. V času med 25. in 45. minuto pa so gledalci „prišli na svoj račun", saj so videli 4 zadetke in izključitev. Domačini so vodili že z 2:0, toda navrh so Kapelčani, deloma srečno, rezultat še izenačili. V 2. polčasu pa sta se ekipi predčasno zadovoljili s točko. Sele - Frantschach 3:2 - Selani so pričeli zelo samozavestno, toda napaka v obrambi je omogočila gostom zadetek. Nato so domačini hitro izenačili, kmalu navrh pa zopet prejeli gol. V 2. polčasu popolnoma druga slika igre, igrala je le še ekipa trenerja Travnika, ter tudi zasluženo zmagala. Dobrla vas - Šmarjeta 0:4 - Prvo polovico 1. polčasa so pokazali domačini zadovoljiv nogomet, toda po prvem prejetem zadetku so popolnoma propadli. Naenkrat se igralci niso več držali taktičnih navodil, vsak je igral, kar mu je pač ugajalo. Rezultat tega: zopet jasen in visok poraz. Branko Bošnjak (levo) in Tinej Lesjak sta kandidata za mesto trenerja v Dobrli vasi. Najboljše karte ima Bošnjak. ekipo Klaus Golautschnig in Tinej Lesjak, tudi na prihodnji tekmi proti Galiciji. Tam želijo Dobrolčani storiti prvi korak v boljšo prihodnost. NASLEDNJI KROG: Železna Kapla - Sele (v soboto ob 16.30) - Trenerju Selanov Travniku sta K. Hribernik in A. Mak zopet na razpolago, vprašljiv pa je poškodovani M. Mak. Prav tako bodo nastopili tudi Kapelčani skorajda v popolni postavi, manjkala bosta le Reinwald (rdeči karton) in že dalj časa poškodovani Köck. Selanom lepo igrišče v Železni Kapli zelo ugaja (tako pravijo igralci), v preteklih letih so celo vedno z dvema točkama odšli domov. Šmarjeta - Šmihel - Pucki mora zopet v gol, ker Leitgeb (poškodovan) in Suschnig (pri vojakih na Gradiščanskem) manjkata. Galicija - Dobrla vas - Pod vodstvom „provizoričnih“ trenerjih Golautschniga in Lesjaka želijo Dobrolčani presenetiti. NASLEDNJI KROG: Metlova - Bilčovs - Proti Met-lovi manjkajo Bilčovščanom trije igralci, ki so bili na zadnji tekmi izključeni. Pričakovanja trenerja Ho-bla so prav zaradi tega precej skromna („nič ne pričakujem“)-Kdo bo igral, pa trenutno še trener sam ne ve. Hobel: „Mogoče bom celo sam obul nogometne čevlje!“ Vsi pa upajo na dobro rzpoloženje legionarja Smeralda, ki je proti Pekrčani zadek tri gole. Pokrče - Globasnica - Globaš-ka obramba bo verjetno ostala nespremenjena, saj je bil proti Št. Lenartu prav ta del moštva izredno zanesljiv. Na tihem pa Globašani upajo na točko. Opazili smo... ... da so bili številni gledalci na tekmi med Voitsbergom in SAK nadvse zadovoljni z igro obeh ekip, ki je vsebovala vse, kar je za atraktiven nogomet potrebno: hitre nogometne poteze, trde dvoboje, napetost, borbo do zadnje minute in sedem zadetkov. Domači navijači so izjavili, da nogometne tekme na tako visoki nogometni ravni že leta niso več videli na domačem stadionu. ... da je bil na tekmi med Bilčovsom in Pokrčami trener in igralec gostov Marjan Velik zopet med najboljšimi. Po izključitvi bilčo-vških igralcev je vzorno širil igro ter tako omogočil svojim igralcem veliko prostega prostora. Trener Bilčovščanov Hobel po tekmi: „Moj sošolec in prijatelj Velik je pravi nogometni lisjak...!“ Kaj podobnega se na koroških nogometnih igriščih še nikoli ni zgodilo. Trener Dobrolčanov, Eduard Rehak, je, na tekmi med Dobrlo vasjo in Šmarjeto po 1-polčasu zapustil igrišče ter pustil igralce na cedilu. Tako igralci kot tudi redki navijači temu postopku prav verjeti niso mogli. Navijač Peter: „To je le še cirkus!" ... da Globasnica prvič v podli-gi ni prejela zadetka, in to čeprav nista igrala standardna libera Hren oz. Dlopst, temveč Lukas Kordesch. Le-ta pa je svojo nalogo izredno zanesljivo in pogumno opravil, tako da je postal več kot le alternativa Hrenu oz. Dlopstu. ... da so se po derbiju med Šmihelom in Železno Kaplo igralci obeh ekip takoj odpravili na pli-berški jormak. Le-tam pa so skupaj slavili točko in to, čeprav si med tekmo pogosto niso bili prijateljski. ... da sta v Selah dva nad 40-letna pripomogla klubu iz športne krize. Pomožni trener Fortunat Dovjak je ekipi med tekmo (Sele -Frantschach 3:2) dal pomembna navodila, legionar Radosavljevič pa jih je vzorno izpeljal. Rezultat 15 Sport , V Voitsbergu so SAK-u svetile petrolejke pod izredno slabo razsvetljavo je moral SAK nastopiti preteklo sredo v Voitsbergu. Rezultat: vratar skoraj ni videl žoge, dva strela iz 25 metrov sta našla pot v gol. Vodstvo SAK se je po tekmi je-- Z|k>, da je privolilo v večerni ter- > min. Razsvetljava namreč v dru-9em polčasu ni dovolila regularne • tekme, vratar Preschern je stal I skoraj v temnem. Toda že pri dne-■ Vr|i luči je SAK dobil dva gola po , £aPakah Franca in Aloisa Sadja-ka:. Wölbl je iz prostega strela i Zaižal na 2:1, toda domačini so iz q metrov ponovno premagali Hrescherna. je Petschenig znižal rezultat aa 3:2 in ko je v 86. minuti Mario morner po podaji Sumberaca ce-0 izenačil, je bilo veselje med vsaj 00 slovenskimi navijači veliko, to-a ni trajalo dolgo. Že minuto na-Vrh ie Marijan Sadjak zaspal in Tiegov neposredni nasprotnik uml je z glavo dal zmagoviti gol Za svoje moštvo. Mnenja po tekmi: Razmerje kotov 11:0 za SAK pove ®e- Pri navadni razsvetljavi bi tek-m° dobili. Trener SAK dr. Ivan Ramšak /e bila tako slaba, da sem žogo edno videl šele v zadnjem trenutku n ,edaj je bila že v mreži. Vratar Adi Preschern ]al