81. številka. V Trstu, v soboto 8. oktobra 1892. EDINOST „E D t N O S T" Izhaja dvHlcrat na teden. Tanko irado in ■obsto ob 1. uri popolodao. „Edinost" stane: u TI« leto gl. 6. — ; izven A rat. 9.— gl. polu lotu „ 3.— ; „ t „ 4.50 a u Aetrt lota , 1.50; „ „ 3.86 . Poinmi^n« itavilke ho dobivajo v pro-dajalnienh tobaka v Trsta p« fc nov., » Gorici in v Ajdovščini po * nov. 11» naroči brci prileten« naročnino m lpnvnittvo na ostra. detolimi g« Oglasi in oznanila >4' ruiup« 'pč vr*»u:a v pi ti tu ; /,ti ^UMl « dc črkami bo plačuje proJVj/, kolikor bi obsedlo navadnih vrstic. Potisna, javne sahvala, osmrtnle« itd. •« raćuDu po pogodbi. V«i dopmi an poiilj»|o uredništvu Piaz/.a Canerma it. 'i. Vaako piano nora biti frankovano ker nefraukovana ae ne apro-j h nanj o. Rokopisi •• nO vračajo. Naročnino, reklnmanije in Inanratn pre-joma npravnlttvo F ia/sa Caanrmn H: S Odprto reklamacijo -o proate po&titiuu Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V »41« Vabilo na naročbo. Ob začetku četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahtevaj očih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi i načeli, stopi hitro v naš krog. i Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Kar je nujnejše, pridi prvo na vrsto! Kani Slovencem ni usojeno za sedaj, da bi uživali blagodejni mir, ki Je bres-pogojno potreben ta vspešen rasvoj gospodarskega, socijalnega in n&rodnega življenja. Nam je usojen boj ; boj za ekzistencijo. V takem boju za eksistencijo vstrepeČe nervozno ves narodni organizem: vsak najmanji udarec, došel od koderaibodi, pretrese nas v globino našega bitatva, tako, da plaho gledamo okoli sebe, čel, kaj pride iz tega? In ker smo tako nervozni in zbegani, nismo tudi v tem trenotku za pravo kulturno delo. Tako jo v tem trenotku z nami Slovenci. Ubijamo ae in upiramo na vse strani, kako bi ae mogli popolnjevati v različnih strokah narodnega življenja. Ali vspehi niso taki, kakor bi bilo želeti; zale t amo se pač, a pravega, zdrelega, okusnega sadu ni nikjer. Nekateri obupujejo na tej prijazni, mine. Kajti uzrok tej prikazni je PODLISTEK. Dva leposlovna poskusa. Spisal tilavuljub Dobriveo. I. (Daljo.) Vsako sredo in soboto pa je bila na VBporedu književnost. To je bil sestanek najnovejših slovstvcnikov. Toda, kdo bi samo opazoval, kako elegantno piše Stritar, kako lepo pripoveduje Jurčič, kako pojo Levstik, kako Jenko ; tudi vsak sam mora poskusiti, dali ne tiči v njem kak vrli naslednik tem našim velmožem. Svoj jezik pravilno ip lepo pisati jo sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca. Kmalo jih je napravil Vicko, da so začeli po uzoru Stritar-Jurčiceve proze tudi vsak nekaj pisati. Danes je prinesel kedo napisano dogodbo z lova, v soboto jo pokazal drugi spis kakega do^ka h lastnega življenja. Vsak slovstveni večer je bilo branje, poprava iu sodba vsaj jed-nega poskusa. čisto jednostaveu in naraven, tako, da se jej nikakor ne smemo čuditi: boj za ekzi-stencijo, boj za nago življenje narodno absorbnje v nas najbolje naše duševne aile ; v ta boj' smo morali založiti, tako rekoč, ves svoj narodni kapital. In zato nam za druge smotre življenja nedostaja ail — duševnih in gmotnih. A. obupavati na tem ni treba. V kritičnih časih živimo, to je gotovo. Kolikor bolj nas spoznavajo nali nasprotniki, toliko bolj ae nas boje; toliko silnejši je njih odpor in po takem tudi nevarnost večja, da nas zatro. Nevarnost je velika, a zruši naa izvestno le tedaj, ako sami tako hočemo, ako v svoji strasti postopamo brei-pametno v trenotkih nevarnosti. Ako pa postopamo tako, kakor postopajo pametni ljudje, skrbeči za svojo varnost in sa svoje življenje; ljudje, ki slu* šajo rajše svojo pamet nego svojo domišljavost in osobno zaviat, potem se nam ni bati ničesar. Le brezpa-metni ne smemo biti. V boji sa eksistencijo ni razvijanja, ni popolnjevanja; človek, boreč se za nagi avoj život, ni da bi stremil po idejalih. Tako je tudi z ndrodi. Narod, čegar narodno življenje viai tako rekoč na jedni aami niti — ker ga obkoljajo nasprotniki od vaeh strani —, ne more misliti na ns-predek, ne more misliti na vzvišeno nalogo, kojo mu je morda zgodovina določila sa bodočnost; ampak vsi njega napori morajo veljati isključljivo le temu namenu, da ai otme življenje, da odbije, kakor ve in sna, kombinovani napad od sunaj. Ako je nastal v soseščini ogenj, tako, da je tudi moja hiša v nevarnosti, gotovo ae v tem trenotku ne bodem lotil pometati in likati po hiši, ampak tekel bom iz hiše, sbral bom vso svojo družino, da se skupno postavimo v bran besnečem . ele mentu, da odvrnemo nevarnost, pretečo našemu imetju. Ali drngi primer. V hiši živi več bratov, a žive v neslogi. Prepirajo se morda zato, ker očetova oporoka ni tako jasna, kskor bi bilo želeti v interesu mejsebojnega miru in Zabsvni večeri so privabili več mladega naraščaja — gospodičen in gospodov. Seveda je moral pred vsprejetjem vsak sadostiti I. g. društvenih pravil, namreč da po štirinajstdnevni vaji zs poskušnjo piše za tiael: slovenski. O tem Bta potem razsojevala Vicko in Malec z odobravanjem ali ugovarjanjem celega kluba. Nekega vočera je bila zbrana taka družba v posebni sobi pri županu Malci, Tu ao imeli tudi že precejšno knjižico samih slovenskih in slovanskih del. V sobi na stenah ao viaele podobe iz slovanske zgodovine: sv. Ciril in Metod, sv. Vaclav, av. Mohor, boj na Kosovu, prihod sv. Metoda na Moravo, več jugoslovanskih junakov, med njimi isti kraljevič Marko. Nisi je videl razven slovansko črko aH podobe. Po starem, menda tudi slovanskem stilu je bila nizka soba bokana. Glavni obok je pridržavala skozi sredo stanice in gostom nad glavami držeča železna vez. Vsredi je visela na nji svetilka, pod to jo stala okrogla miza, kamor sta sedala Vicko in Malec. Drugi gostje ao ae zbirali okoli bližnjih uiiz. Ko je pošel navadni usporctl vaaeegu bratskega sporazumljenja. Kreg, prepir in očitanja čuti je slednji večer mej njimi. Toda nekega večera začujejo se tihotapske stopinje okulu liiao, skrivnostno šepetanje pravi nam, da so zunaj ljudje, ki so prišli se slabimi nameni. Roparji so, ki so prišli, da odneso, kar se da odnesti, drugo pa da požgo. Skupna streha prepirajoči m ae bratom Žuga ae zrušiti nad njihovimi glavami. Vsi se ssvejo velike nevarnosti, ki preti njihovomu domu, njihovemu jedinemu zsvetju. Gorje, gorje, sko razdvojene brate v tem trenotku prevlada strast; gorje : ako bi hoteli v trenotku, ko preti nevarnost njihovemu imetju in njihovemu življenju, porsvnavati mej-sebojne diference, meato da se skupno oborože in skupno postavijo v bran proti skupnemu sovražni k u t Le strast, le zlobni instinkti človeški morejo človeka tako preslepiti, ds v trenotkih, polnih nevarnosti *a lastno življenje in sa lastni dom, more misliti na malenkostni boj z brati. Hišo, v kateri bi vladala taka grda strast, upopelil bi izvestno v soseščini požar, ali bi jo pa srušili razbojniki. Tudi mi Slovenoi smo taki bratje, ki se prepirsmo radi lastnih mejsebojnih od-nošsjev. Prepotrebno bi bilo seveda, da ae te mejsebojno diference poravnajo prej ko prej. Ali v soseščini naši gori na vie itranil To je ogenj, kojega netijo drugorodni nasprotniki naši, da bi uničiti narodno poslopje naše. N d r o d n o hišo obkoljujejo neprijatelji, pripravljajoči se, da jo naskočijo a vso silo ter podro do tal. In mi naj bi bili toli brezpametoi, da bi se v trenotku, ko se nevarnost vokša od sekunde do sekunde, ko nam neprijatelji stoje neposredno pred pragom, ko trebamo krvavo združene obrambe in ne bi smeli pogrešati nijedne, tudi najmanjše aile: da bi se v tem trenutku prepirali mej seboj io poravnavali mejBebojne, do-stokrat malenkostne diference. Kdor nas tako uči, kdoir nam tako avetuje, ta ni naš prijatelj, ker nam želi pogubo. In pri vsem našem kritičnom polo-ženji jo morda najžalostncjša uprav okolnost, da ao nastali moj nami proroki, ki tako svetujejo; da so se pojavili mej nami prepovedniki, trdeči, da nam no treba ničesar druzega, nego boja in razkola. A ne boja proti nasprotnikom, ampak prepira mej brati. Uprav v poslednjih dneh čitali smo vso polno dokazov o divji strasti teh Čudakov in o neugasnem srdu — vsi tisti, ki so ne strinjajo žnjimi do zadnjo pičico, slikajo so kot klativitozi, brez vesti, brez blagih Čutstev, brez poštenja — do sorojakov in bratov, da smo prepričani, da na to stran je bresvspešna vsaka mirna beseda. Ali do tebe slavno slovensko občinstvo, ki si se ohranilo zdravo v svojem jedru, da moreš hladnokrvno soditi o svoji usodi, do tebe se obračam z rodoljubno prošnjo, da se definitivno ločiš od tistih, ki hote propir mej brati ter so okleneš onih, ki se navdušeni za skupni boj proti skupnemu vnanjemu protivniku. Tega no smemo dopustiti nikakor, da se nam nad glavo zruši naš dom, našo zavetje. Boriti se moramo za svoj „narodni dom* do skrajnih sil, da n^rod slovenski po lastni krivdi no postane narod-borsč, kojemu jo ptujcc potisnil v roko palico beraško samo tato, ker smo sami tako hotoli. Vsaj mi no tajimo diferenc mej nami, iu priznamo, če že hočete, da so tu pa tam prečoj dalekosežno. Ali zdravi egoizem nas uči, da treba najpoprej dovršiti najnujneŠo, potem do lo prido drugo na vrsto. Ker pa jo nevarnost sa narodnost našo največja, jo tudi narodna obramba najnujnejša. Združimo se torej za to, kar jo najnujnejše ; pustimo pa na strani one, ki nimajo dobre volje ! večera, začela se je prosta zabava. Tu je smel vsakdo razodeti svoje misli in pove dati svoje želje. Župan Malec, videč okolu sebo cvet tržke gospode, prosi beBede in pove, da ga prav veseli, ker se društvo razvija tako lepo in vzorno. Zunaj brije ostra burja, narava ne kaže nobene ca bavo, mi smo pa, rekel jo, tukaj združeni, da 80 vabimo, da likamo svoj materinski jezik, da nadomestimo to, kar nam v mladosti ni mogla dati — tuja — šola. Še dva gospoda nta v trgu, katera bi rad videl v našem krogu, sicer Bmo tukaj vsi, ko likor nas je mogoče združiti. Kdo ve, koga pogrešamo P „Kriviča in Dolniča*, oglasi ee že bolj letna gospodična Mrakova, županova svakinja. — Da, Še ta dva moramo pripraviti v našo družbo. Kdo prevzame to delo P vpraša Malec. Nikdo se ne oglasi. Vedeli so namreč vsi, da sta ta dva nezdružljiva kot ogenj in slama. Med soboj sta tako skregana — da si nikdo ne vo zakaj —, da kamor gre Krivio, tja ne gre Dolnio. To pa tako gotovo, kakor gotovo jo Krivic prodal svojo hišo, ki jo stala nasproti Dolničovi in so nase)il prav v vznožji pod samim Nanosom. Dolnič mu je vender še potom nasprotoval, kjor in kakor je mogel. Nikomu ao še ni posrečilo razvozlati te nesrečno uganke. To je vodel tudi Vicko in zato tkihvo-toval, da bi ju bilo troba prej sprijazniti. Seveda so je poslušalcom zdelo to tako mogoče, kakor čo bi kdo pravil, da se po-Ijubujeta Nanos pa Snežnik. Ker se ni nobeden oglasil prostovoljno, glasovali so vsi, da prevzame to zadačo Vicko. Načelnik mu jo dal osem dni j odloga, da pove svoje uspehe. .Dobro, dobro", slišali so so glasovi, iz katerih je bilo najbolj razbrati gospodično Mrakovo in Vidčovo. O Mrakovi jo bilo Btariui ženicam znano, da bi ji ugajal DolniČ ; Vidčcva pa, ki so jo tudi žo bližala „srpanu", je vso poskusila, da bi dobila moža. Krivic in Dolnič sta bila namreč priletna samca, nekoliko osivela sicer, za to pa bolj petična kot doset tržkili golobrad-cev, kar jo postarnjm nevestam poglavito svojstvo. (Dalje prili.) Iz govora del posl. gosp. Ivana Hribarja. pri proračunski debati v V. seji dež. zbora kranjskega dne 28. septembra 1892. Zares hvaležni moramo biti deželnemu poslancu kranjskemu, g. Ivanu Hribarju, da se vsako leto oglasi povodom proračunske debate ter premetri kritičnim očesom ne le gospodarske in politiške od-noiaje dežele Kranjske, ampak politiški položaj vsega naroda slovenskega. Gosp. poslanec kaže t tem leto i« letom, da ima pravi smisel la to, kar naglašamo mi vedno in bres ćesar nm dospemo nikdar do pravega ugleda — da ima smisel za oelo-k u p n o s t naroda slovenskega. Tako je storil gospod posl. Ivan Hribar tudi letos. Oglasil se je dne 28. septembra t. I., da se potoži mej drugim tudi na krivicah, ki se dogajajo primorskim Slovencem. A mi smo mu hvaležni na tem. Vsega govora Hribarjevega ne moremo ponatisniti, pač pa hočemo podati naiim častitim čitateljem nekoliko odlomkov is tega govora, ki se dostajejo postopanja vlade nasproti opravičenim sshtevam Slovencev in ki se dostajejo postopanja pošt-nega ravnateljstva tržaškega, odnosno nekaterih njega organov. Gosp. Hribar je rekel med drugim: Gospoda moja I Ako so sicer ozrem po političnem življenji našem, vidim, da se od časa, ko smo se tukaj o proračunski debati vprvič pritoževali o krivicah, ki se nam gode v narodnem osiru, razmere čisto nič niso ispremenile na bolje. Vlada, ki bi imela pasitl na isvrievanje sakonov o ravnopravnosti vseh narodov, prezira tiste sakone nasproti nam Slovencem s največjo doslednostjo. Trinajst let, če se ne motim, je preteklo, odkar imamo ta krmilu grofa Taaffea, onega ministra, ki je početkom svojega vladanja isjavil slovesno, da hoče jednako pravičen biti vsem narodom avstrijskim — in v koliko se je pri nas uresničila slovesna ta njegova obljabaP Mi Slovenci krvavo malo vemo o tej jednaki pravič-nosti nasproti vsem narodnostim 1 Vemo samo to, da so od tistega časa rasmere sa nas postale nekoliko snosnejše, ker grof Taaffe naravnost ne pove, na ima isto velikonemtke namene, kakor so jih imeli drugi nemiki ministri pred njim. Sioer pa so ostale tendence vladine ravno tako nemike sa Taaffejevega vladanja, kakor so bile sa Anersperga in ravno tako se je vlsdalo takrat, kakor se vlada sedaj sa trojne svese, od katere si vsaj jas nič dobrega ne pričakujem za Avstrijo. Glejte, gospoda moja, tako hoče vlada cepiti slovanske rodove med saboj, da bi se svoje skupnosti ne savedali in ssradi tega ni čada, ako se v Avstriji dogsjajo jako neverjetne stvari, kakorinih jedna je tudi ta, da ae vlada tako močno sanima za Nemce na Češkem, prav nič pa sa Slovane na Češkem, Moravskem in Šleskem in ako hoče s vso silo dognati spravo, od katere bi Nemci imeli prid, Slovani pa Škodo. In gospoda moja, na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vidimo, da vlada prav nič ne misli slovanskim manjšinam na ljubo na tako spravo, kakor na Čeikem nemški manjiini na Ijabo, vidimo, da ista tendenca vladina, katera se nam pojavlja v vsej zgodovini avstrijski, tendenca po-nemčevanja, obstoji še dandanes in da vkljub članu 19. drž. osnovnega sakona, kateri za nas eksistuje samo formalno, vlada faktično noče ispeljati ravnopravnosti nasproti Slovanom. Jaz obžalujem to is dna svojega srca, ker sem stalnega prepričanja, da Avstrija, dokler bode tako ravnala s tvojimi državljani slovanskega rodu, ne more biti in ne bode nikdar tako mogočna, da bi zapovedovala v svetovnem koncertu, kar bi lahko, ako bi srečne in zadovoljne storila svoje narode. Ker Že govorim o tem, kako se v avstrijski državi protažuje nemiki živelj nasproti nam Slcuranom, dovoljeno mi bodi, da se nekoliko ie ozrem na razmerje Slovanov nasproti neki drugi narodnosti, o katerem sem govoril tudi že prejšnja leta. Že večkrat sem imel priliko poudarjati, da Avstrija protežuje vsak narod poprej nego nas Slovane in to nam kaže zUsti razmerje z 1 a i k i m življem, katero nas sanima tembolj, ker so nam Lahi bližnji sosedje in ker občutimo njihovega gospodstva trdo pest, katero jim vlada pomaga vzdigovati in vihteti nad nami, jako britko. Glođe lađkega življa moram kon&ta-tovati, da v T r s t u, kjer se govore in kjer vsak dan lahko Čitate v laikih časnikih skrajno predrsne in razžaljive besede o naši prejasni vladajoči hiži — v Trstu, kjer skoro vsi laiki časniki brez izjeme prinašajo na prvem mestu poročila iz Italije, iz Rima, — kjer časniki na prvem mestu prinašajo poročila o laškem vladajočem domu, da tam vlada s skrajno brezobzirnostjo podpira in protežuje laiki živelj nasproti onemu življu, ki si je na obalih jadranskega morja sa Avstrijo pridobil silno velikih saslug, nasproti slovsnskemu življu, ki je velikega pomena za Avstrijo in katerega bode jedenkrat v odločilnem trenotku Avstrija silno silno potrebovala. Gospoda moja 1 Poglejmo, kako se godi v Istri. Cesarski namestnik v Trstu, mesto da bi gledal na tu, da se pri volitvah varnje pravica tudi nasproti Slovanom, mesto da bi skrbel, da nahajajo isto saslombo v sakonih, kakor Italijani, postavlja se odločno na atran italijanskega življa in pošilja k volitvam komisarje, ki zavirajo Slovane v volilni svobodi in ki ljudi dražijo, kakor z namenom, da bi priilo do krvavih izgredov. In ko je ven-der mirna savest in vztrajnost slovanskega življs prevladala — kaj se je sgodilo P Mesto da bi se bili kasnovali državni uradniki, ki ao imeli na vesti, ako bi priilo do krvavih isgredov, kasnovali ao onega moža, ki je največ storil za pomirenje duhov, odpustili so profesorja Spinčiča is službe. In, gospoda moja 1 v Trstil — poglejte kako se moramo tam boriti sa slovenske iole, sa pouk v materinem jeaiku: pravi križevi pot je to! Družba sv. Cirila in Metoda je osnovala slovensko iolo, ki je letos odprla V. rasred. Ta Kola je tako prenapolnjena, da se morajo otrooi odklanjati in vender so prostori dokaj veliki. Vlada vse to vidi, pa ne stori ničesar, ko se mestni sbor tržaški nekako norčuje iz stariiev, ki prosijo slovenskih iol. Tu vlada ničesar ne atori. Kako bi tudi P Vssj je to tista vlada, ki je mirno gledala, ko je deželni sbor tržaški z nekako ironijo odklonil v tretjem branji njeno predlogo o nadzorovanji iol. j - Gospoda meja, ali ni to politika, ki je obžalovanja vredna P Ako se bode politika avstrijske vlade gledč Nemcev kedaj maščevala, maščevalo se bode tembolj, da daje vlada elementu, kateri nikdar za Avstrijo ni gojil prijasnih čutil, pač pa gojil državi nasprotne želje, takemu elementu vso moč proti slovenskemu narodu, ki je vedno zvest bil Avstriji. Istotako, kakor na obalih adrijanskega morja, godi se nam Slovencem tudi drugod, toda o teh stvareh sem že večkrat imel priliko govoriti in zaradi tega naj danes samo pokažem na veliko nevarnost, ki nam preti, ako nismo složni. Jaz pravim, da nam preti velika nevarnost in mislim, da ni nobenega med nami, ki so ga poslali slovenski volilci v to zbornico, ki ne bi sposnal te nevarnosti. In vendar moram v svoje obžalovanje opazovati, da se je pri nas v poslednjem času začela porajati neka stranka, ki je postavila narodnost na drugo mesto in odločno izjavlja, da narodnost ni prva stvar, da boj za slo-vonski jezik ni tako hud nego boj za vero, katere nikdar napadali nismo. Dovolite mi pa, gospoda, da se z nekoliko besedami ozrem na neko drugo stvar. Ako imamo v Avstriji kak urad, o katerem moremo reči, da je zares dober in usoren, smemo to reči o nafti pošti in o telegrafu. Jaz sem mnogo potoval po vnanjih deželah in reči moram, da Še nikjer nisem našel, da bi bil poštni in telegrafski urad tako usorno funkoijonoval nego v naši državi. To pričalo moram dati poštni upravi, tembolj, ker smo videli v Ljubljani, da poita doslej ni dajala nobenega uzroka do pritožb. V poslednjem času pa je začel pihljati nek iuden veter iz Trsta. Ne vem, ali je to reakcija na moj lanski govor, v katerem sem v tej visoki zbornici kazal na rasne nedostatke pri pošti, ali to vem, da tako ravnanje, kakor je sedaj opažamo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, ne bode povsdignilo aanesljivosti poŠte, temveč nasprotno. Mnogo uradnikov se je iz naših krajev premestilo v Trst in mesto njih prihajajo drugi is Trsta k nam, ki pa ne razumejo slovenskega jezika. Na poiti v Ljubljani vem za uradnika, ki silno slabo lomi nemščino in ki se je, priiedši v Ljubljano, čudom začudil, ko je čul, da se govori tu razun nemščine tudi drugi jezik, ki se imenuje slovenski. (Veselost). Taki možje ae v poslednjem času pošiljajo k nam na pošto in potem naj se pričakuje, da bodo mogli občovati s slovenskimi strsnkami, ne da bi služba morala trpeti. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežfcls. Delegacije. Dne 2. oktobra je v proračunskem odseku govoril delegat £ i m, da osnsči stališče mladočeikih delegatov. Naglaial je, da se ves češki narod, ne glede na stranko, in ne is predsodkov proti Nemčiji in Italiji, s največjim nesaupanjem upira trojni svesi in da gleda orijentno politiko s veliko skrbjo, ker je vsled te na-sprotstvo mej Avstrijo in Rusijo vedno večje. Ta nesaupnost češkega in tudi neslovenskih narodov rase vsled vedno večjih bremen v vojaške svrhe. Navslie velikim naiim žrtvam so vojne sile franeosko-rnske dosti večje in narodi v naši monarhiji ae ne morejo isnebiti strahu, da je Avstrija v orijentu orodje Nemčije. Bosna in Hercegovina nista ojačila strategične, diplo-matične in politične veljave monarhije. Govoreč potem o svesi s Nemšijo, vprašal je delegat E i m, ali sta tudi Bosna in Hercegovina v varatvu svese P Če bi bila avstrijska politika radi balkanskih svojih interesov primorana ofenaivno nastopiti, ali jej mora Nemčija s vsemi silami pomagati P Vprašanje je torej, kdaj je smatrati Avstrijo kot napadeno od Rusije P Da se ta stvar pojasni, treba, da se popolnoma rasglase sve a na pogodbe. Koliko je pogodeb s Italijo in katere obljube je atorila Avstrija Italiji P Važno je tudi vedeti, kako sodi vlada politično kriso v Srbiji n kaj je s trgovinsko pogodbo. To bi bil smisel vpračanj delegata E i m a. Ta vprašanja so sadela prav neprijetno Poljake, -N e m e e in ministra vnanjih zadev, grofa Kalnokyja, Plener in J a w o r s k i sta se takoj razvnola sa zveso a Nemčijo in Italijo. Grof Kalnoky je pa odgovoril, da iavestae tajne sadeve ni smeti razpravljati niti v odsekih in se morejo pojasniti le strogo zaupno. Želji gosp. Eima torej ni možno vstreči. G. minister osnačuje postopanje Eimovo kot škodljivo interesom monarhije. Pogodba s Nemčijo je odkrita bres vsake tajne klavzule, pogodbe z Italijo pa ni smeti objaviti, ker se je dogovorila tajnost. G. minister je zaključil: Politične zveze sezidane so na temelju globokih poli-tiških motivov in interesov in zategadelj jih ne morejo motiti po nekaterih držuvah dogodivše se »premembe zistoma. Tako se je pokazalo v Romuniji, Srbiji, Italiji in v Angliji. Tudi v orijentu se razmere boljšajo. Naša želja je le ta, da se balkanske države samostalno kon-solidujejo na temelju pogodeb. Političnih komplikacij (sporov) Be ni bati v bljižnji bodočnosti. DOPISI. fl Ajdovščine 6. oktobra [I,T dop i -(40 letni jubilej). - Čast, komur čast I Plapoleče zastave raz poslopja pre-dilne tovarne v Ajdovščini in raz Btano-vanje g. voditelja imenovane tovarne, blagorodnoga gospoda H e n r. II o h n - a , naznanjale so dne 1. oktobra že od daleč, da se vrši tamkaj nekaj slavnostnega. In sares ta slavnostni dan ostane sabeležen z slati mi črkami v kroniki Ajdovske tovarne. Ta dan slavil se je namreč 40 letni jubilej tamošnjega voditelja g. H. Hohn-a. Ne bodem našteval velikih in nevenljiveh saslug, katere si je stekel povsod priljub-Ijeni g. vodja v teku 40 let za povzdigo in korist njemu izročene tovarne, kajti obče je znano, da si je Ajdovska tovarna sa časa njegovega voditeljstva vsled njegove požrtvovslnosti, truda in snanosti pridobila svetovno, slavno, sna no ime. Kakor skrbi dober, vesten oče za svojo družino, tako skrbi g. voditelj sa njemu podložne delavce, kateri ga tudi ljubijo in spoštujejo kakor svojega očeta. Zbok svoje vzgledne natančnosti in odkritosrčnosti ter svojega pravicoljubja uživa g. voditelj vsestransko spoštovanje in sa-upanje, in ni ga v okolici človeka, kateri ne bi visoko oenil in spoštoval usornega, je-kleno-snačajnega, nepristranskega gospoda. Da pokažejo aavedni Vipavci, kako snajo ceniti take može, kateri so si po svojem neumornem delovanju pridobili nevenljive sasluge sa blagor in prospeh ljudstva, imenovala je glavna občina Vipavska g. voditelja H. Hohn-a soglasno svojim častnim občanom, in mu dotično krasno diplomo ravno na njegov jubilejni dan po deputaciji iaročiti izvolila. Tudi tovarniiki delavci niso saostali, da ne bi svojemu priljubljenemu g. vodju na Jta snameniti slavnostni dan izkazali najtopleje simpatije in spoštovanje, katero gojijo do njega, kajti precej po njegovem vstopu v direkoijsko pisarno, prišli so se mu poklonit v imenu tovarniških delavcev dotični nadpssniki, in mu čestitali k njegovemu 40 letnemu jubileju s najprisrč-nejim voičilom, da bi VsegamogoČni dal mu ie dolgo, dolgo vrsto let doživeti, in ga obdaril i svojimi darovi, da bi mogel isročeno vodstvo isvrievati v prid in korist vlsstiteljem tovarne, in blagor ljudstva. Vrhunec slavnosti 40 letnega jubileja pa se je is vršil istega dne zvečer. Hva-leini delavci priredili so namreč svojemu vodju velikansko baklado. Bil je res lep, slikovit pogled. Pred stanovanjem g. jubilanta razvrstili ao se nosilci bakelj v polkrog in v sredo stopili so snani pevci is Šturje, večinoma tovarniški delavci. Pevci so izvršili, kakor navadno, tudi ta dan prav častno nalogo svojo, in peli so vse točke prav krepko in precizno. Splošna navduienost nadvladala je mej abrano množico, ko je precej po prvi pesmi is svojega stanovanja stopil g. jubilant, apremljan po svoji blagi soprogi in drugi odlični družbi. In ko je po dovršoni drugi točki g. Diets nagovoril g. jubilanta v imenu vseh tovarniških delavcev, in omenjal med drugim, da najudaneje zbrani tovarniški delavci niso blagemu jubilantu prinesli nikakega drageoenega daru, nika-kih biserov, pač pa so prinesli drugi dar, kateri bode njegovemu blagemu srcu gotovo bolj mil in drag, namreč zagotovilo največje ljubezni, zvestobe, udanosti in neomejenega spoštovanja do njega in oelo njegove blage obitelji, — zaleaketala jo avitla solza v očeh jubilantovih, ko je videl, koliko ljubezni in spoštovanja vživa pri svojih podložnih. Gromoviti in burni .živio" klici, spremljani s pokanjem topieev, odmevali so po končanem govoru, in Bplošna navdušenost je zavladala, ko se je g. jubilant s laskavimi besedami zahvalil na prisrčni ovaciji, in veselju, s katero so ga razvesilili vedno mu dragi delavci. Po dovršenem vsporedu podal se je sprevod zopet v Šturje v gostilno g. Šapla, kjer so vrli pevci razveseljevali zbrano množico lepim petjem, in so 8e vršile navdušene napitnice na g. jubilanta in slovenski narod. Drugi dan v nedeljo povabil je g. jubilant k obedu poleg drugih odličnih osob, tudi 3 stare delavce, kateri delajo že celih 40 let v tovarni, in tako je pokazal g. jubilant svoje blago srce, ki zna ceniti in poštovati zaslužne delavske moči. Tebi pa, blagorodni gosp. jubilant, kličem še enkrat: Vstrajaj na svojem mestu, deluj dalje, hodi po dosedanji poti, in zagotovljen bodi: simpatijo naših in vseh poštenomislečih src Te bodo vedno spremljale povsodi. Različne vesti. Triaiki mestni svet imel je predsi- noči svojo sejo. Odobrili so se računi sa leto 1891. mestne ubožnice in delavnic sa zapuščene otroke. Magistrat se je pooblastil vsprejeti ustanovo pok. Helene Okorn roj. Cosneck. Potem so obravnavali o predlogu, da se občinska d o k I a d a na davek od stanarine sa posl o p j a po o k o 1 i ci poviša n a 17 od sto do konca leta 1896. Svetovalec dr. 8 a n c i n se je protivil temu predlogu, naglašajoč bedno stanje okoličanov. Svetovalcu R. L u s z a 11 u se sdi Sancinova opozicija neosnovana, češ, da je ta naredba postavna in opravičena. Dr. Sancin se oglasi zopet ter ostaja pri tem, kar je rekel. Poročevalec, aseaor Ver-n e d a pobija seveda tudi dr. Sancina. Slednjič se je vsprejel predlog s veliko večino. »Za Rusijo* Slovenci smo res nesročni ljudje: naj se uležemo na trebuh ali pa vznak, „panslavizam" gleda vsejedno is nss. Ako gremo na volišče, smo jarthsla-visti; ako iščemo pri oblastih v svojem jeziku svojih pravic, smo zopet panslavisti; ako pasov kaki strogo gospodarski sadovi se slovensko ulogo oglasimo pri mestnem magistratu, pravijo nam naravnost, da delamo „s a R u s i j o". Ne smejte se, ni šala! Pred par dnevi uložilo je k on-aumno društvo rojansko pri mestnem magistratu slovensko ulogo — poslovni jezik temu društvu je namreč is-kljuČljivo slovensk —- a bilo je toli postrež-ljivo in u 1 j u d n o, da je priložilo tudi ita-jansk prevod. Ulogo je fsročil g. asesorju Articu jeden odbornikov osebno. A kako je osupnilo tega poslednjega, ko je g ase-sor zarežal nad njim : „Tu je italijanščina občcvalrii jezik, kaj treba tu politike; vi delate sa Rusijo in če svojo vero boste izgubili!" Torej ste čuli! Kdor ljubi svoj ma-teriui jezik, kojega okoličani govore od pradavnih časov, ta dela za Rusijo, jo torej veleizdsjec!!! Take krivične napade moramo požirati mi Slovenoi, ako amo toli drsni, da zahtevamo za-se ustavne pravice; tako nas aumničijo, ako zahtevamo to, kar je jasno izraženo v §. XIX. temeljnih zakonov. Tudi ne glede na vbo to, bile so opasko g. asesorja povsem neuntostne, kajti njegova dolžnost je le ta, 4a reši ulogo — tako ali pa tako. V resen prevdarek. Znana je prisrčna želja naših Italijanov, da bi se v Trstu osnovalo italijansko sveučilišče. Čo se pa to ne da doseči, hoteli bi, da so diplomi italijannkih sveuflilišč veljavni tudi za našo državo. Mi Slovani se moramo najodločnejšo upirati tej posloduji zahtevi tako z narodnega, kolikor z državnega stališča, kajti pomisliti nam jo, kaki elementi bi zaseli potem vse javne službe' bodila tega človeka. Obči mej nami: elementi, nasičeni iredentskimi čutstvi in veleizdajskim duhom. V dokaz za našo trditev ne treba poseči Bog ve kako daleč, ampak pred sabo ga imamo: mej štirimi i r e d e n t o v c i, koje so nedavno priprli radi metanja petard, so kar trije mladiči, ki se šolajo na univerzah italijanskih. To je žalosten, svarilen vzgled, kojega naj ima vlada vsikdar pred očmi, kadar se jej je baviti s aspiracijami naših Italijanov. — Taki elementi naj bi zaseli mej nami javna mesta P! Še tega bi se manjkalo! „Magistrat ae dopušča". Iz Rojana se nam piše pod tem naslovom : Gospod urednik, čujte, kako smešni so včasih nekateri organi v svoji preveliki navdušenosti v spolnjevanji želja tržaškega magistrata. V prvi vrsti teh želja je seveda ona, da bi se kolikor možno polnile italijanske paralelke po okolici. A uprav v tem obziru menda uspehi ne odgovarjajo željam gosp6de. Is različnih pojavov smemo sklepati to. Nekega dne sreča na pr. voditelj naše šole rojanske, g. Kle-iaenčič, nekega stsrega uglednega in po golobje krotkega moia ter ga prime dokaj resno: „Kako to, g. N. N., da so vsi vaši vnuki upisani v slovenske razrede ? To ni prav, to je sramotno; magistrat ne dopušča tega*. Starček je odgovoril na to čisto jednostavno, da otroci imajo svoje stariše, koji naj odgovarjajo sa vse. Mi pripomnimo le par besedi. Je-li in kolika sramota to, da otroci sahajajo v slovenske rasrede, to v razsodbo prepuščamo drage volje vsakemu človeku, ki si je ohranil toliko samostajnosti, da sme mialiti in govoriti, kakor mu veleva lastno prepričanje. Protestovati pa moramo naj-avečaneje proti Širjenju nazorov, kakor da bi imel magistrat kaj „dopuščati" ali „prepovedovati*, ker pri naših razmerah moramo skrbno varovati pravioo atarišev za določitev, v katevo šolo naj se upiše otrok. • Posnemanje vredno. Preč. Rujanski g. župnik, obiskavii te dni novi otroški vet „Družbe sv. Cirila in Metoda*, na Greti daroval je 5 gld. v korist dotičnih otro-ćičeiv. Dsl Bog Še mnogo posnemalcev g. župniku — v korist te prevažno in najnovejše tvrdnjave naše! Za družbo bv. Cirila in Metoda, oziroma sa otroški vrt v Rojsnu in na Greti, nabrali so tarokarji v Radomljah na Gorenjskem dne 16. septembra 5 gld. Gosp. Ivan R e s m a n daroval 1 gld., N. N. 1 gld. „Spomini na znamonlto moli slovansko11, katere smo bili priobčevali v pod-tistsku, isili so v posebnem ponatisu. Kor je predavatelj svoje „berilo* med tiskanjem de isdatno popravil, opilil in pomnožil, nastala jo prav lična knjižica ; žal! da jih je preskrotanl naš listkar dal ponati-aniti premajhno Število, češ, zgolj za avoje prijatelje in somišljenike, kajti naročniki so se oglašali že takoj a početka od vseh stranij in je knjižica malodane že vsa rasprodana. Morda nam g. V. Holz kedaj podi zbrane vse avoje „spomine*. Ostra, a pravična sodba. „Naša Sloga« piše v svoji Številki z dne 29. septembra nastopno o umrlem znanem tajniku Po-mjanskem: Resnica je, pokojnik se je boril proti svojemu lastnemu narodu z vsemi onimi' peklenskimi sredstvi, kojih se poslužujejo istrski Italijani proti našemu narodu. Bil je drzovit, brezobziren iu vztrajen in ni miroval, dokler ni uničil povsem nekdaj ugledne občine Pomjanske. Podpiran p) koporskih volilskih trgovcih z besedo in denarjem, delal je neutrudljivo v propast omenjene občine in svojega naroda. Njemu gre vse zasluga, da je občina Pcmjanska najzapuščenejša in najnesročnejša občina Istre. Da, pokojnega Scherianza smejo občinarji Pomjanaki imenovati svojim največjim neprijateljem in upropastiteljern, in le nemili smrti morajo so zahvaliti, da jili je osvo- Pomjanska sme se oddahniti iz globine, kajti odvalil s« jej je ogromen kamen raz bolna prsa. Pok' jni Seherians upetrebil je v svojem življenji vse svoje nile v zatrtje svojega naroda. Za svoje čine naj odgovarja VseviAnjemu, koji mu bodi milostljiv ! Zlata maša. Iz Tolmina se nam piše : V četrtek dne 29. septembra o poludne začeli so pokati topiči, slovesno zvonenje naznanjalo je veliko slovesnost. Slavnost vršila se je preteklo nedeljo prav sijajno vzlic neugodnemu vremenu. V soboto večer zbral se je na dvorišči občinske hiše oddelek tukajšnih veteranov pod vodstvom poveljnika, gosp. Antona Devetaka, z baklami in godbo. Tem pridružili so se tukajšni tržani, rokodelsko bralno društvo, združeno pevskim zborom. Ko odbije 7. ura, zadoneli so godbe glasi in zbrano ljudstvo začelo je korakati k hiši slavljenca, zlatomašnika gospoda Karla Pencin-a. Tu je godba zasvi-rala nekoliko komadov a 28 izurjenih pevcev pelo je prav ganljivo. Med tem jo stopil slavljeneo med ljudstvo ter se ginljivo zahvalil navzoči večini veteranov, tržanov in coli farni občini. Potom so sledili pozdravi gosp. slavljoncu po deputacijah; in sicer so pozdravili : v ime veteranskega društva gg. povelj. Anton Devetak, stotnik pl. Pre-merstein in nadporočuik Andrej Vertovec; v ime rokodelskega bralnega društva, dru-ženega pevskim zborom, gosp. predsednik Aug. Berlot, in odbornika Josip Pagon in Janez Obleščak. Narodne čitalnice ni nihče zastopal, da-si je gosp, slavljenec eden najstarejših udov. Da se narodna čitalnica niti za take slavnosti nič ne briga, tega kriv je gotovo nemarni odbor, kateremu ni druzega mari, nego da priredi s par prihranjenimi groši tu pa tam kak ples, in še to le v ta namen, da ugodi kakemu goriškemu lahončku. V nedeljo zbralo se je lepo Število duhovščine v hiši zlatomašnika,, od koder -so se po. 10. uri pomikali v farno cerkev; med gosp. duhovniki bila sta prisotna gosp. kanonika Sede j z Dunaja in Gabrijel čič iz Gorice; poslednji imel je v farni cerkvi nedeljsko prepoved in lep slavnostni govor. Po sv. maši spremljala je vsa prisotna duhovščina gosp. zlatomašnika do njegove hiše. Tu sta ga pozdravila županstvo, na čelu mu gg. župan L u d o v i k Cazafura, in deputacija veteranskega društva, katera mu je izročila častni diplom. Potem jo bil v hiši zlatomašnika slavnostni obed; pri obedu je bilo 92 oseb, med temi gosp, .uradniki, nekateri tržani pevski zbor in drugi. Tu so se vrstile na-pitnica sa napitnico. Najprvo napil je g. zlatomašnik papežu in presvitlemu oesarju; potem pa vladni koncepist Osti gosp. zlato-maŠniku. C. kr. okrajni glavar gosp. grof Marenzi je bil zadržan in se ni mogel udeležiti slavnostnega obeda. V ponedeljek, dne 3. t. m., je bil občni zbor ceoilijanskega društva. Gg. duhovnikov bilo je nad 30 pričujočih; ob 10 uri daroval je prečastiti g. dr. Sedej slovesno sv. mašo, pri kateri so poli pevci iz Še-brelj in so St. Vidškegoro pod vodstvom skladatelja Laharnerja so St. Vidskegore; peli ao izvrstno pri sv. maši, kakor tudi pri skupnem obedu pri gosp. Oskarju. Tolminci smejo biti ponosni na te imenitne slavnosti. Gospodu zlatomašniku Karoki Pencinu dal Bog, da bi v miru užival zasluženi pokoj ter da bi doživel mej nami dijamantno sv. mašo v zdravju in veselju. Polževa poŠta. Pod tem naslovom se nam pifio: Dne 1. oktobra t. 1. odposlali sti dvo pismi iz Podsrede na Spodnjem Štajerskem. V Trst sti dospeli pa dne 4. oktobra. Pismi bi bili morali dospeti v Trst žo drugi dan oktobra, ne pa dva dni poznoje. NaglaSnti moramo posebno da sti so pismi izrodili lastnoročno g. uradniku v Podaredi. Za knjižico pevskega društva „Adrija" v Barkovljah so darovali nadalje ti le go-spodio; Podgornik Pran voč oorkvonih posni, Ščuka Anton 1 letnik »Slovana* (181»4), lVrtjt Ferdinand Antonov „Dom in Svet" 1. 180o in dva zvezka Erjavčevih zbranih »pisov. A. F. v B. 10, Pertot Josip Andrejev 7 iu Ščuka Fran 1 knjigo. V imena odbora „Adrije" izreka so imenovanim gospodom tem potem najtoplejša zahvala. Družba sv. Mohorja razpošilja te dni svojim udom za 1. 1893. izdane knjige.— Družabniki dobe nastopne knjige : Š m a r-n i c e naše ljube Gospe presvetega srca. Spisal Janez Volčič. — Jeruzalemski romar. Opisovanje sveto dežele iz svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lampe. — Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšok.— Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakedanjo potrebe našega ljudstva sestavil Valentin P o d g o r c . Slovensko VeČernice, 46 zvezek. Koledar za I. 1803., v katerem so razen koledarja, imeniki članov in društvenih vesti natisnem šo razni sestavki. Družba imela je lotos 57.703 družabnikov, torej število, na katoro smo biti ponosna. C. kr. železniiko prometno vodstvo V Trstu nam naznanja, da so jo s 1. dnem oktobra 1802 odprla postajica „Novaki", pri stražaraici št. 43, mej postajama Ce-rovlje in Pazin (na državni železnici istrski) za osebni promet in prtljago. Is te postsjico bodo po potrebi odhajali vlaki: proti P u I j u : vlak št. 13 ob 7.08 predp. . . 15 , 11.09 „ p „ 17 „ 7.16 svečor; proti Divači: vlak št. 18 ob 8.57 prodp. , . 14 „ 3.51 , „ . 16 „ 7.01 zvečer. Vozni listi se dobivajo in prtljaga se vsprejema pri stražarnici št. 43. Vojaika kontrola za c. kr. brambo so začno dne 25. oktobra t. 1. ter trajo zaporedoma po začetnih črkah 5 dni. NOV denar. V par tednih začno so icovati na Dunaju nov denar. Začelo so bode pred vsem z denarjem iz nikla. Komadi od 20 vinarjev za poskušnjo so so žo kovali ter ugajajo, de pred koncem tega meseca začelo se bode s kovanjem komadov po 20 kron v zlatu. Konečno se so bode naredil tudi denar v srebru —-krone, kojo morajo nekda biti dogotovljene še pred koncem tekočega leta. Bronen drobiž so bodo koval pozneje. Za prihodnje novo leto dobimo torej vsi — krone. — Porotno sodiiče. Včeraj so obsodili v smrt na vislioah onega Janeza Starca iz Kontovelja, ki je pred kakimi 4 me-seoi umoril svojo ljubico. Obsodili so ga tudi radi tatvine, vprašanje radi težke telesne poškodbe so pa porotniki zanikali. Žalostno, da jo mej našim ljudstvom Šo kaj taoega mogočo. „Dom in Svet". Št. lo. prinaša slo-dečo vsebino; 1. Jurij Šubic. Spisal I. 2. Na razpotju. Zložil A. C. Slavin. 3. Diabolus vagabundu«. (Peklenšček 1'oto-ponšček) KratkoČasnica. Po narodnih pripovedkah spisal Anton Ilribar. 4. Zmota in povrat. Povest. — Spisal Iv. Š. 5. Materino pismo. Zložil M. O. 6. Očetova tajnost. Povest. — Spisal Siavoljub Do-bidvec. 7, O Sibilah. Studija. — Spisal dr. Josip Lćsar. 8. Ilirstvo pa Slovenci. Književno-poveatniška črtica. — Spisal Andrej Fčkonja. 0. Angolj varuh novo-mašniku. Zložil Fr. Krek. 10. Slovstvo. 11. Kazne stvari. 75.000 gld. je glavni dobitek 50 novčne loterije. Žrebanje 15. oktobra. Bratje Sokoli! Ker so določeni dnevi tudi za starejše telovadce, naprošeni so vsi oni, kateri bi radi v tem oddelku telovadili, da se prijavo najdaljšo do srede pri učitelju telovadbe, kateri jo vsaki ponedeljek, sredo in petek od 71/2 do 8'/* v telovadnici, Via Coroneo št. 17. Vsi člani so opozarjajo, da «o vsako nedeljo oh 8. uri zvečer plesne vajo v MallviovI dvorani. ODMOR. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskeffn posojilnega in konsuni-nega društva, poprej Pertotova, priporoča so uajtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina. Cl. Prodajahiica iu zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porosivom v ulici Relvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vrst« in po nizkih cenah ae priporoča kupovalcein v Trutu in iz dožele. 6--10J AnHroi kalan čevljar v ulici »Caaacma. nilUl D J l\aidll, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. — Najelegantnejse ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Ernest Pegan (naslednik A. Pipan«) na oglu Vis Tarreate la Psnts deda Fsbra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal-nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vesta« i« nagla. Cl. ||/an llmolf irevljarski mojster, Via Ro-IVail UIIICK, magna št. 6. priporoma se »lavnemu občinstvu v vs* v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. lalfflh lanp? tapetar vis Stadion it. 10 J<1*UII JClIlGZ „tt dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetar»ka dela, knkor zof-, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni Gostilna „41 Gallo d'oro" 0TĆ- toči izvrstna istrska io furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in Bicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem Be priporoča za naročila CoTSCloh. 37 Josip Urbančič, Francesco priporoča vseh vrBt žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meao, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 38—48 Ivan Valenčič, 39, pro-—------- vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vaatrijskih tovarn. Cene niike. 49—36 Kami Pnlisk 1?»nj»riJ» i« tobak*«™ v Mrui UUljd, ulici Via Aroata, nasproti hiše Cacia, prodaja domafte žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sifone. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgeste (Via Torrente it. 30) toži izvrstna vina in prirej uje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. io