*Ki!na plaCana v gotovini Cena 40 lir Leto XIX. - St. 53 (5428) TRST, nedelja 3. marca 1963 Postale 1 gruppo MK i' ' n r *•>* Ti %»%..‘3 r " * ppl mmM i lijansbo -jugoslovanska fospodarska pogajanja p otekli teden so se pri-cela v Rimu italijansko-Jugoslovanska trgovin-tfo Spanja, na katerih boško n n°viH splošno trgovin-4 a8odbb, istočasno pa tu-^JSali veljavnost dveh tiJSjt ® prot°kolov, ki se na-itiw. na obmejno trgovinsko 'av° tržaškega in gori-®° rir,P0droeja- Ta pogajanja ■* važna za bodoče lijo j arske odnose med Ita-Poseb'* Ju8QRlavijo in še v it *n\tlleri zanimajo tržaško »Satmr^ko Področje, saj se HW delez trgovinske izme-Oorio. °^viJa preko Trsta in L' l ojj . Je lokalna izmenjava te^ lra tržaškega avtonom-iL onUna dosegla za 2 mite 2 .8®5T15.000 lir uvoza bla-NfoiU.g0sIovanskih obmejnili jMin za 2-545-088000 lir Pa j. , "a goriškem področju UjSt(j. "o doseženih za 2 mi- ^SlaJi51-974000 lir uvoza in Po t0 -121.000 lir izvoza. Skup- ^Pjav prese8a lokalna iz-itilllB a v obeh smereh deset Pni lir- jj2stega lir k Približno dve milijardi ®ktga Peij v okviru ljubljan-Alpe-Adrija. saido k ° Je' da Je bil lani Pietiu^^eJne trgovinske iz-Vy e dokaj visoko akti-°#Hiei korist jugoslovanskega ''ter n 8a Področja. Ta pojav tej , e vzbuja zaskrbljenosti, Mehanizem lokalnih % ““m°v tak, da se v daljne aazd°bju aktive in pate i ulPo izravnajo, vendar 0C*ra2: bistvenih izpre-% u v italijansko-jugoslovan-^Kovinski izmenjavi. !'l srn !? Je namreč prvič zni-Vln en °bseg italijansko-ltedjaavanske trgovinske izteci e> ker so Jugoslovani riVrsto ukrepov, da se te ntf5®ficit trgovinske bilan-U ItaliJi- To jim je v Sva?eri usPelo; saj so Ju->!o j,.111 lani izvozili v Ita-"tegg 86 milijonov dolarjev V Uvozili pa za 104 mite] ^d°larjev, in znaša to-tev d ‘eit samo še 8 milijo-Vd„, riev, medtem ko je & ““ okvr *cga moramo prišteti 1 11 lokalne izmenjave tu- N. 51.5 mili j o-ev. Realno znižanje trgovinske bilance je C « osnovne pogoje, da te s te/aenJava normalizirala, f Priii tudi stvarne pogoje, % i e do nadaljnje pove-te Menjave ter koristnemu, 5USPodarskega sodelovali Vrstn Pa Je treba rešiti opiati' ZaPletenih in resnih K°Jestr ’ ^ groze, da bodo 3Jl, TaOsk° izmenjavo za-jNbi Postavljajo Jugo- te? Pri2Znahtev°. naJ bi Ita-S#i°tbe nala njenemu uvozu i, libpo’ združene v tabeli «A-" ... t» jn torej ugodnosti, Predvidene za države ,>Vo vo gre tu za logično Se jugoslovanskim tlv i .podjetjem omogoči sr Pom. Pogojih kot dru-V jilm. Zaradi evrop-jtettii .ruževanja se namreč ha stalno zaostru- jmo or°f0 tretjih držav in C tu^ilde do resnih posle-ipzu Pri jugoslovanskem oh ‘lega jugoslovanskega jj* pa je odvisen „!• 1ovanski uvoz stro- £ opreme in dru- f,^r p strijgjtih izdelkov, s tv 50 seveda prvenstve- s^ana italijanska za zapleteno vpra- Sl tore/ HwV je15161.689 Primerna re-rte obeuV interesu gospodar- ^SSoriHrŽaV- SedaJ Je teŽ- "abiihltl’ kako bodo na th's Vfedi1 ta vprašanja ure-m vaar lahko z optimiz-p^akujemo, da bodo *'8ttr0 rezno obojestransko lu* latu ešitev- te' strm'!6 je nekoliko izbolj-V^J« Zriai Ura izmenjave, saj ii. n° Povečal obseg iz- %i81t4a °Sl°Vanskega indu' ^ blaga. Dejstvo je te) si resnega poveča- C 4m aVe ni drgeče mo- y>CSliU' ker yti]ski: izvozne no tudi omejene. Sedaj že sodeluje vrsta italijanskih in jugoslovanskih industrijskih podjetij in je že v mnogih primerih prišlo do koristne kooperacije. Treba je ustvariti pogoje, da se taka kooperacija razširi, in zlasti da se omogoči tudi kooperacija jugoslovanskih industrijskih podjetij v obratni smeri, tako da bodo lahko zalagala s polizdelki sorodne italijanske tovarne. Rešitev teh splošnih vprašanj bo ostvarila nove in boljše pogoje za splošno italijan-sko-jugoslovansko izmenjavo, istočasno pa bo tudi logično pripomogla, da se bo lahko bolje razvijal promet v okviru obeh lokalnih sporazumov. Tu po mnenju lokalnih operaterjev ni večjih ovir in resnejših nerešenih vprašanj. Po vsej verjetnosti bo na rimskih pogajanjih govora o nekaterih spremembah uvoznih in izvoznih list in o nekaterih drugih vprašanjih. IržašKa podjetja postavljajo na. dnevni red tudi nekatera tehnična vprašanja zlasti glede carinjenja, oziroma zamud, do katerih prihaja po nepotrebnem. Pri tem gre tudi za primeren prostor za manipulacijo s tovornimi avtomobili, saj pri tem prometu prihaja do zastojev tako iz tehničnih kot carinsko-upravnih razlogov. Upoštevati pa moramo, * da se prav promet s tovornimi avtomobili izredno naglo razvija in da je že prevzel številne vrste blaga, ki so ga do sedaj prevažali z železnico, in to ne samo proti Trstu in Go- " rici, temveč tudi prQti oddaljenejšim središčem. Vse kaže, da se bo tovrstni promet v prihodnosti še povečal, in mu je treba zato posvečati vso pozornost. Končno je treba dokončno urediti vrsto vprašanj, povezanih s sejmom Alpe-Adrija, ki bo tudi letos v začetku junija v Ljubljani. Lanski sejem kljub raznim pomanjkljivostim je dokazal vso upravičenost za obstoj. Vendar pa je treba sistem izdajanja dovoljenj za kupčije, sklenjene v okviru sejma mnogo bolj sprostiti, podaljšati rok za prijavljanje sklenjenih kupčij, pri čemer pa se bo treba z obeh strani točno držati v naprej določenih uvoznih in izvoznih list. Jugoslovansko-italijanski gospodarski odnosi se že vrsto let stalno krepe in razvijajo ter so tudi podlaga za stalno boljše splošno ozračje med obema državama. S precejšnjim optimizmom lahko sodimo, da bodo tudi sedanja gospodarska pogajanja prispevala, da se urede obstoječa pereča vprašanja in da se s tem naredi važen korak naprej k razvijanju dobrih sosednih in obojestransko koristnih stikov. Tudi v Kopru • •• N° JNa bloku pri Fernetičih, kot tudi na ostalih tržaških in goriških blokih z Jugoslavijo, je kbj običajna slikaj ko vidimo dolgo vrsto težko naloženih tovornih avtomobilov, ki čakajo da jih financarji spreinijd do pristanišča na 'carinjenje. r° je po eni plati razveseljiv pojav, saj govori o stalno naraščajočem prometu z ekonomsko najbolj ustreznim prometnim sredstvom — težkim tovornjakom. Po drugi plati pa priča dolga vrsta čakajočih tovornjakov o nepotrebnih ^a- 1 prekali, ki jih je treba odstraniti .a tem mestu smo prejšnjo nedeljo poročali, kako je ljudska oblast na Reki poskrbela, da tamkajšnji pripadniki italijanske manjšine lahko svobodno uporabljajo svoj materinski jezik v vseh uradih, podjetjih itd. Hkrati pa smo se upravičeno vprašali, kdaj se bo kaj takega zgodilo na Tržaškem, Kjer so v veljavi celo določbe posebnega statuta, v katerem je točno povedano, kako naj se izvajajo pra-vice glede uporabe slovenščine v javnem življenju, in kdaj bodo podobne določbe začele veljati tudi za Slovence v gorički in videmski pokrajini, ki je prav tako izven tako imenovanega «memorandumskega» področja, kot je izven njega tudi Reka. Podobne in še bolj podrobno obrazložene določbe glede uporabe italijanščine v okraju Koper pa vsebuje poseben odlok, ki je bil objavljen 27. februarja v «Uradnem glasniku okraja Kopen«, ki je začel izhajati v Kopru po združitvi koprskega okraja z novogoriškim. V prvi številki tega o-krajnega uradnega lista sosednega okraja je namreč tudi «Odlok o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravi okrajnega ljudskega odbora Kopen. Ta odlok je zanimiv za nas zaradi tega, ker točno določa, kateri okrajni funkcionarji morajo poleg slovenščine obvezno obvladati tudi italijanščino. Prepričani smo, da bo naše čitatelje ta določba zlasti v tem pogledu gotovo zanimala tudi v podrobnostih. Zaradi tega povzemamo iz omenjenega odloka, da mora obvladati italijanščino predvsem tajnik okraja, ki mora imeti hkrati visoko šolsko izobrazbo. Prav tako mora znati italijanski jezik uradnik z višjo izobrazbo, ki opravlja v tajnikovem uradu službo za prošnje in pritožbe. \ V oddelku za analitične in organizacijske službe mora biti referent za italijansko šolstvo obvezno italijanske narodnosti in mora imeti hkrati visokošolsko izobrazbo. Italijanski jezik pa morajo obvladati še: referent za manjšinska vprašanja, pisarniški uslužbenec in trije od devetih analitikov z visoko in višjo strokovno izobrazbo. V oddelku za upravno-prav- ne zadeve mora obvladati itar lijanščino predvsem načelnik z visokošolsko izobrazbo, hkrati pa tudi štirje referenti — od osmih — za upravni postopek z visoko in višjo izobrazbo; končno mora obvladati v tem oddelku italijanščino tudi pisarniški uslužbenec. Italijanski jezik mora obvezno obvladati tudi načelnik oddelka in inšpekcijske službe, poleg njega pa še inšpektor dela z visoko izobrazbo ter administrativni inšpektor z viš1 jo izobrazbo. Tretji načelnik oddelka, ki mora znati italijanski, je načelnik oddelka za skupne službe, poleg njega pa še uradnik za službo za splošno dokumentacijo in strokovno knjižnico, tajnica predsednika, tajnica podpredsednika, tajnica tajnika in seveda tudi prevajalec za italijanski jezik ter končno še dve od štirih strojepisk in eden od dveh pisarniških u-službencev. Ovezno mora obvladati italijanščino tudi okrajni javni pravobranilec, poleg njega pa še pisarniški uslužbenec v o-krajnem javnem pravobranilstvu. Končno morata obvladati italijanščino tudi predsednik okrajnega senata in sodnik za prekrške, za katera je hkrati predpisana visokošolska izobrazba. (Kdo izmed uslužbencev mora znati italijanščino, je določeno tudi za okrajno tajništvo za notranje zadeve, toda notranja organizacija in sistematizacija tega oddelka še nista bili objavljeni v uradnem listu.) Kdt smo že v člankih v zvezi z novo jugoslovansko ustavo poročali, temeljijo vse te določbe na predpisih bodoče zvezne ustave, bodoče ustave za Slovenijo ter na določbah novega statuta za združeni koprski okraj. Poudarjamo, %a ni nobene ovire, da ne bi podobnih predpisov uveljavili tudi v vseh treh pokrajinah, kjer v Italiji živimo S Ig v enot, saj nam to jamči za tržaško ozemlje predvsem posebni statut londonskega memoranduma, za vse tri pokrajine pa člena 3 in 6 republiške ustave ter člena 3 in 4 novega deželnega statuta za avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina. Fanfani: iz ^gospodarskega čude$d» v «sociaini» Program K Pl: za dejanski preobrat na levo DANES so jugo-možnosti 8icej‘“ .Pridelkov in suro-Vlsoke, vendar konč- Obnovitev pogajanj o Berlinu V KRATKEM SE ZOPET ZAČNE RIM, 2. — Nocoj je Fanfani zaključil prvo fazo predvolilnih tiskovnih konferenc na RALTV. Drugi ciklus se bo začel prihodnji torek 5. t.m. in se bo končal 18. apfila, tretji pa se bo začel 22. in se bo končal 26. aprila. . . nodajno dobo, to je od leta 1958 do zdaj». Pri tem je navedel, da je bila vrednost.nacionalnega dohodka leta 1957 samo 14:2 80 milijard lir, leta 1962 pa je znašala 19.700 milijard lir, ali ?a 38 odstotkov več, hkrati pa so se investicije zvišale za 60 odstotkov, in sicer od 3277 mi-■I lijard leta 1957 na 5254 milijard leta 1962. Poleg teh podatkov je navedel še druge prav tako že znane ter dodal še vse tisto, kar je storila njegova vlada levega centra, pri čemer je najbolj poudaril nacionalizacijo električne 'industrije. Glede socialistov je dejal, da je njihova pomoč utrdila demokracijo «z razširitvijo konstruktivnega razgovora okrog nje in odprla možnost širših obzorij*. Prav tako sodelovanje socialistov ni kompromitiralo mednarodnih obveznosti, Italije in ravno v januarju so predstavniki vlade v Washingtonu in Brus-lju lahko potrdili povsem jasno stališče Italije, da namreč je in ostane za atlantsko zavezništvo in združeno Evropo. Vendar pa je polemiziral s socialisti, ko je poudaril, da nikakor ni točna trditev, da je njegova vlada prekinila dejanski napredek. Svoj govor je zaključil, da bodo volivci 28. aprila to ugotovitev potrdili. Med odgovori na vprašanja novinarjev pa je Fanfani povedal, da — kar se tiče trajanja njegove vlade pod njegovim predsedstvom — ni nobenih obveznosti v zvezi z italijanskimi o-porišči za podmornice oborožene Z izstrelki «Polaris» in tudi nihče ni zahteval od Italije, da bi se za tako oborožitev uporabljale ladje. Toda Fanfani ni dal jasnega odgovora na vprašanje, kako naj si državljani razlagajo *. :i; <*•.-.'O Nenni: «Desnica bi poskušala pustiti pri življenju formulo levega centra, ne pa njegove vscbine» ««i naprave za izstrelke na, znanem • Garibaldijuš,i kakfcr tudi, izdatke, lji so bili’ v ta npjnen štor-J , j, , — V nekem drugem odgovoru pa je Fanfani dejal, da gre pri tem vprašanju za zmedo, kajti obstajata pravzaprav dv$ ločeni vprašanji. Prvo vprašanje zadeva odstranitev kopenskih oporišč opremljenih z izstrelki «Ju-piters» in za zamenjavo teh oporišč s podmornicami, oboroženimi « izstrelki «Polaris». Drugo vprašanje pa je vprašanje ustanovitve večstranske jedrske a-tlantske sile. »Glede prvega vprašanja, je rekel Fanfani, smo se v Washingtonu točno in jasno sporazumeli in o tem sem poročal vladi, ki je sporazume odobrila in iznesla pred poslansko zbornico. Glede drugega vprašanja pa smo v VVašhingto-nu načelno pristali na sodelovanje pri ustanovitvi večstranske jedrske sile, pri čeme^ nismo storili nič drugega kot tisto, kar je parlament že odobril, s tem. da je izglasoval proračun ministrstva za zunanje zadeve prejšnja jeseni Kako sila ih Hdajj' kal se ustvarja ta ak& od !c/čgBŠizi-s podmornicami, z letali, z ladjami — vse to pa je sedaj še odprtd'vprašanje, o katerem se razpravlja. Pčavkar obiskuje ameriški podtajnik Merchant glavna mesta Evrope in jutri bo prišel tudi v Rim ter obrazložil nekatera stališča vlade ZDA, da bi izvedel, če imamo kake pripombe že sedaj ali pozneje in nato bo pčitpo vse izjave raznih vlad predložil a-tlantskemu svetu, ki bo o večstranski jedrski sili dokončno sklepal. In to je vse — skrajno jasno in resnično, vse kar smo izjavili parlamentu in kar smo ponovili danes,* je zaključil predsednik vlade. Toda pozneje, ko se je neki novinar vrnil na zunanjepolitična vprašanja, se je izkazalo, da vsa zadeva ni tako jasna. Novinar je namreč dejal, da je vlada načelno pristala na atomsko oborožitev evropskih držav. Fanfani: «Ne na atomsko oborožitev: na ustanovitev večstranske jedrske sile NATO*. Novinar: «Ali na atomsko oborožitev atlantskih držav, na ustanovitev organizirane sile, oborožene z atomskim orožjem*. Fanfani: i Nikar ne delajte zmede med oborožitvijo posameznih držav in kolektivno oborožitvijo NATO*. Novinar: «Ali ste vi za to, da postane Italija, v okviru večstranske sile, država, ki bo razpolagala z atomskim orožjem, in še več, združena z drugimi državami, med katerimi je tudi Zahodna Nemčija in posredno Francova Španija?* Fanfani: »Francova Španija ne spada sem, ker ni članica NATO. Kar pa zadeva države NATO, mislim, da je osnova vsega v tem, da NATO ni tista, ki hoče uvesti to veliko novost v svet jedrske oborožitve. Vsak dan nam pravijo, in zadnji je dejal maršal Malinovski, da je vsa oborožitev, ki jo imamo, smešna*. Pozneje pa je na neko podobno vprašanje Fanfani odgovoril tako, da se pač lahko sklepa, da trenutno noče pred volivci pre- (Nadaljevanje na 2. strani) Čeprav še niso predložene kan* dicl.it.ne liste za aprilske parlamentarne volitve, je po televiziji in ra* diu prva tretjina volilne propagande zaključena z včerajšnjim Fan-. fanijevim govorom in z odgovori novinarjem. Ne iz Fanfani,levega ne iz ostalih govorov in odgovo-rov_ voditeljev vseh straAk ni bilo moč zvedeti kaj posebno novega. In tako bo verjetno tudi v nadaljnji volilni propagandi, ki bo trajala še skoraj dva meseca. Utegnejo pa biti novosti na sindikalnem področju. V zvezi s tem moramo najprej povedati, da stavke 40.000 rudarjev, ki je bila napovedana za pojutrišnjem, ne bo, ker bo prišlo prav v 'orck do obnovitve pogajanj na ministrstvu za delo. Pač pa bodo od 5. t. m. dalje stavkali nameščenci občinskih elektrarn in s stavko so zagrozili tudi poštni uslužbenci. V Franciji pa je s stavko rudarjev popolnoma drugače: tam ru-darji stavkajo že tretji dan, in solidarnost z njimi so izrekli tudi inženirji in tudi neki škof, ki je v tem smislu napisal posebno pismo. Sicer traja v Franciji še vedno proces proti atentatorjem na de Ganila, istočasno pa se je začelo govoriti in razmišljati, kdo bo njegov naslednik V svetu včeraj ni bilo drugih po sebnih novic. Vendar pa bi bile omembe vredne naslednje: 1. da hamburški tisk poroča, da je prišlo med kanclerjem Adenauerjem in podkanclerjem Erhardom do novega spora, tako da Adenauer Krhardu predvčerajšnjim ni niti odzdravil spor je ustvaril stari kancler baje namenoma, da bi podkanclerju zaprl pot do predsedstva vlade; 2. sovjetski stalni delegat pri OZN Nikolaj Fedoren-ko sc je pritožil, da mu ameriške oblasti še vedno niso zagotovile primerne zaščite, ker so v sovjetsko rezidenco lani «neznanci» kar šestkrat vdrli; 3. odnosi med Turčijo in Alžirijo so se zelo zbolj-šali; 4. glasilo kitajske KP objavlja tretji napad na Togliattija, ki mu očita, da skuša vsiliti italijansko pot v socializem ne samo delavcem svoje dežele, temveč vsem narodom, ki živijo v kapitalističnem svetu. PrlmoršTcT Unevfflk 3. marc» Francoski inženirji izrekli solidarnost s stavkajočimi rudarji Določili so dvodnevno plačo v korist stavkajočim - Tudi škof iz Arrasa izreka solidarnost - Nova cenzura televizijskih oddaj - Ugibanja o morebitnem de Gaullovem nasledniku RAR1Z, 2. — Danes ie drugi d an stavke francoskih rudarjev. Statistike kažejo, da je stavka popolna, razen v tistih rudnikih, kjer so rudarji mobilizirani. De kret o militarizaciji za vse rudarje pa se pričakuje za poned eljek. Sindikalisti niso še sporočili, kako bodo reagirali. Na vsak način so za ponedeljek določena številna protestna zborovanja Zlasti v severnih rudarskih ba-kenlh. Govori se tudi o možnosti enourne vsedržavne splošne stavke v znak solidarnosti z rudarji. Izredno važen dogodek pa Je dejstvo, da so inženirji v rudnikih izrekli solidarnost s stavkajočimi rudarji. Inženirji v rudarskih bazenih severnih departmajev in departmaja Pas de Calais so objavili resolucijo, ki so jo stavkajoči sprejeli z velikim navdušenjem zaradi moralne podpore. Resolucija poudarja med drugim: «Inženlrjl po udarjajo svojo solidarnost z delavci In uradniKi. Sklenili so, da ne bodo izvajali pritiska na osebje kljub.militarizaciji, in da ne bodo po lastni pobudi udeleženi pri nobeni obliki zatiranja.« Inženirji so dalje sklenili, da bodo odstopili dvodnevno plačo v korist stavkajočim, in poudarjajo, da ukrepi vlade jemljejo delavcem še zadnje sredstvo za borbo, ki ga sicer jam či ustava. V Loreni sp inženirji začeli danes 24-umo solidarnostno stavke z rudarji. Tudi cerkvene oblasti zelo od blizu sledijo stavki rudarjev. Jutri bo do brali v vseh cerkvah premogovnega bazena Pas de Calais pismo škofa iz Arrasa, ki pravi med drugim: «Rešitev spora spada v pristojnost ravnateljstva in sindikatov in ni moja naloga, da glede tega zavzamem stališče. Toda kako bi ml mogli preprečiti, da ne bi mislil na trpljenje moških in žensk v ru darskem bazenu? Z vsem srcem spčustvujefn z njimi in reči hočern vsem kristjanom, da nihče nima pravico ostati brezbrižen do tega trpljenja.* v ministrstvu za industrijo pa zatrjujejo, da, «če je vlada že objavila dekret o mobilizaciji za delavce v podjetjih za proizvajanje koksa, ni to bilo zaradi tega, da bi prisilili rudarje na dejavnost za vzdrževanje, ki so jo vedno izpolnjevali, temveč da se zajamči proizvodnja plina, ki je potreben za domačo uporabo*. , ' V Parizu je- danes vzbudila mnogo ogorčenja novica, da je notranje ministrstvo cenzuriralo televizijsko oddajo o dogodkih v Iraku in o »vlogi naserstva na Srednjem vzhodu*,’ki'bi jo morali oddajati sinoči. Sporočilo, ki so ga objavili- organizatorji oddaje, pravi med drugim, da so prisiljeni prekiniti nadaljevanje oddaje, dokler ne bo-d-; dana jamstva, da se taki incidenti ne bodo ponovili. Kakor je znano, je vlada tudi nedavno •MMIIIIIIMtHnilMmitlllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllllllfllllllllllllllllliriiilllllllllHItlMItllll cenzurirala program televizije, ki je bil pripravljen za obletnico oit-ke pri Stalingradu. Vlada ni nam-leč hotela dovoliti oddajanja intervjuja s Hruščovom in z Ma-linovskim, ker sta napadala Zahodno Nemčijo. Glede ostalih dogodkov je najvažnejši še vedno proces proti atentatorjem na de Gaulla v Pe-tit-Clamartu. Proti vsemu pričakovanju se proces ni zaključil danes in se bo morda zaključil šele v ponedeljek zvečer. Glavni obtoženec Bastien-Thiry je namreč obolel, tako da je predsednik odložil nadaljevanje razprave na p> nedeljek, ko bodo branilci nadaljevali govore. V zvezi z dejavnostjo oasovcev so danes uvedli v Parizu izredne varnostne ukrepe. Motno so zastražili vsa javna poslopja. Od včeraj je policija okrepila stražo v zaporih Santč in Fresnes. Prav tako policija straži telefonske centrale in nekatera ministrstva. V ponedeljek bo začelo delovati novo sodišče za varnost države, ki je bilo ustanovljeno prejšnji mesec za sojenje prestopkov proti državni varnosti. Vendar pa s tem ne bo avtomatično prenehala dejavnost sedanjega vojaškega sodišča, ki sodi atentatorje proti rle Gaullu. Sodišče bo namreč sodilo š’ enega člana te skupine, ki so ga ujeli pred dnevi, in katerega primer so ločili od primera sedanjih obtožencev. V Franciji se začenja že sedaj govoriti in razmišljati, kdo bo de Gaullov naslednik, čeprav manjkata še dve leti do predsedniških volitev. Vse je seveda odvisno, ali bo de Gaulle ponovno kandidiral ali ne. V golističnih krogih zatrjujejo, da se bo de Gaulle leta 1965 umaknil iz političnega življenja. Ce se ne bi umaknil in bi znova kandidiral, tedaj ni nobenega dvoma, da bo ponovno izvoljen. Ce pa se de Gaulle umakne, bodo stranke morale misliti na morebitne kandidate. Kakor je znano, je dal de Gaulle nedavno odobriti z referendumom reformo ustave, tako da se predsednik republike voli na neposrednih splošnih volitvah. Stranke bodo nedvomno osebno bližji de Gaullu, pa se o-menjata Pflimlin (MRP) in bivši izbirale take kandidate, ki imajo možnost, da dobijo največ glasov. Za sedaj se samo ugiba o osebnostih, ki' bi prišle najbolj v poštev. Na golističnem sektorju se govori o Porpflidouju, bivšem predsedniku vlade Debreju, predsedniku skupščine Chabanu-Delmasu in o prosvetnem ministru Fouchetu. Med elementi drugih strank, ki »o radikalni predsednik vlade Edgar Faure, ki je skušal večkrat posre. dovati med strankami na oblasti. Med kandidati opozicije se najbolj omenjata Antoine Plnay in Jean Monnet. V zvezi a kandidati levice pa je vaten članek, ki se pripisuje Men. des-Franceu in ki poziva levico, r.aj v čimkrajiem času določi svo. jeza aprvaka*. Socialistični voditelj Hernu baje že pripravlja načrt. na podlagi katerega bi sklicali veliko (konvencijo* za določitev kandidata, ki bi užival zimpatije in podporo širokega levičarskega sektorja, za začetek nabiralne ak. cije za stroške volilne kampanje (ki se cenijo na skoraj dve milijardi lir) in za potovanje kandidata po Franciji z obiski pri tupa- 1 _iu *-----inskih zbornicah, krajev- Adjubej v Florenci Slika kaže ravnatelja moskovskih «Izvestij» Adjubeja in njegovo ženo HHI Rado v neki kavami v Rimu med razgovorom s slikarjem De Chiri- ta po Franciji i obiski pri tupa- ' com. Včeraj Je Adjubej prispel v Florenco, kjer je zvečer predaval o nlh, trgovinskih zbornicah, krajev- miroljubnem sožitju med narodi. Pozdravil ga je florentinski župan nih organizacijah in sindikatih. I La Pira, ki je izrekel zadovoljstvo nad obiskom IIIMMMtIMINnmMIlIftIIMIMmiMMMIIIMttMMMtMllimiHtMlltlllllltItlllimitllllflltlllllItHIilllllllllllllllllllimilimiluuilllllimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Nov spor med Adenauerjem in podkanclerjem Erhardom Adenauer hoče preprečiti imenovanje Erharda za kanclerja, ko bo on odstopil BONN, 2. — Hamburški list «Die vorita več med seboj. List pravi, ti in drugi t-ovariši dali kak pozida je vzrok tega v nesoglasjih tiven prispevek, ga niso dali mark- Welt» pite, da je prišlo med Adenauerjem ln podkanclerjem Erhardom do novega spora. Po povratku Erharda iz Bruslja, kjer se je udeležil sestanka testih, mu je Adenauer pisal pismo, v katerem ga opozarja, da je »obnovitev pogajanj za vstop Velike Britanije v (kupno tržišče vprašanje zunanje politike«. Adenauer vprašuje Erharda, ali se je pred potovanjem v Bruselj sporazumel z zunanjim ministrom Schroederjem. Kakor poročajo v poučenih kro-, je Erhard odgovoril, da mu je bil Schroeder dal »prosto pot« ir. gs pooblastil, da stori vse, kar more, da prepreči razcep med šestimi glede sprejema Velike Bri* tanije v skupno tržišče. •Die Welt» poudarja, da ja Ep-hard med včerajšnjo debato v Bun-desratu o francosko-nemtki pogodbi čakal pred dvorano, dokler ni prišel na vrato za govor. Navzoč je bil namreč tudi Adenauer. List pravi, da je Erhard ob kanclerjevem prihodu pokimal z glavo v pozdrav, toda Adenauer ni odzdravil. Zahodnobtrlinaki socialdemokratski list »Telegraf« pite, da je spor med Adenauerjem in Erhardom prišel tako daleč, da aploh ne go- Dve hudi nesreči: 91 mrtvih Letalo s 27 potniki sc je ponesrečilo na Filipinih ■ Avtobus s potniki se je prevrnil MANILA, 2. — Neko filipinsko letalo s 27 potniki se je ponesrečilo na poti iz Catabata v Davao (na Otoku Mindanao). Policija je nocoj Javila, da so razbitine letala opazili 100 kilometrov južno od Davaa, Reševalne skupine so že na pČti na kraj nesreče. GVATEMALA, 2. — V bližini gvatemalske prestolnice se je prevrnil avtobus poln potnikov in se vnel. Od potnikov jih je 64 zgubilo življenje, 12 Dornikov skupno z Vozačem pa je bilo hudo ranjenih. Med mrtvimi je 30 moških, 18 Zen& ln 16 otrok. Preklicana stavka rudarjev RIM, 2. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so javile, da so zaradi obnovitve pogajanj na ministrstvu za delo, ki je določena za torek popoldne, dale navodila za prekinitev Sedanje sindikalne akcije. Sporočilo dodaja, da se bo v primeru neuspeha pogajanj borba takoj obnovila. Omenjene sindikalne organizacije poročajo tudi o pogajanjih med zvezo občinskih električnih podje-ti j in sindikati za obnovitev delovne pogodbe. Ker so bila pogajanja brezuspešna, so določili za 5., 6. in 7. marca stavko name- Irak In Kurdi Poveljnik kurdskih upornikov v ievemem Iraku Jelal Talibani je prišel pred dnevi v Bagdad na Dogajanja za avtonomijo Kurdov. VčerdJ je odpotoval Iz Bagdada. Vlada mu je dala na razpolago posebno letalo, da gre poročat Bananiju. Talibani je izjavil, da je prva faza pogajanj končana, ln da so med razgovori vsi vladaš funkcionarji priznali zgodovin- sko dejstvo, da je kurdsko prebivalstvo narod in ima narodnostne pravice. Vendar pa ni vlada dala nobene posebne obljube za avtonomijo Kurdov. Talibani je dodal, da bi dokončen odgovor moral biti samo podpis dokumenta, ki bi jamčil Kurdom narodnostne pravice. Agencija »Srednji Vzhod« pa je javila, da je iraška vlada sporočila, da bo jamčila U-iir-l--.-i nj:h<)v» pravice. ščencev v občinskih podjetjih za električno energijo. Tajništvo sindikata poštnih nameščencev CGIL je pozvalo ministra za pošto in telegraf, naj nemudoma začne pogajanja za rešitev spora. Ce se minister ne bo odzval pozivu, bodo poštni nameščenci stavkali; stavka bo določena v prvi polovici marca. Parri, Merzagora in Ruini - novi dosmrtni senatorji RIM, 3. — Predsednik republike Je na podlagi člena 59 ustave imenoval danes s posebnimi odloki za dosmrtne senatorje: zaradi zelo velikih zaslug na socialnem področju Cesara Merzagoro ln Fermoda Par-rlja, za visoke zasluge na ananatve-nem ln socialnem področju pa Meuccia Rulnlja. «Pohod miru* NOVI DELHI, 2. — Enajst mo ških in dve ženski z ameriškim, avstrijskim, britanskim, japonakim in Indijskim državljanstvom je danes odpotovalo iz Novega Delhija na 0400 kilometrov dolg pohod do Pekinga. Pohod so imenovali »pohod miru«. Njihov namen je, prispevati k zmanjšanju napetosti med Indijo in Kitajsko. Toda prav danes se je ta napetost še bolj povečala, ker se v Karačiju uradno javili, da so v Pekingu podpisali pogodbo o ki-lajsko-pakistanski meji. Pogodba določa mejo med Kitajsko pokrajino Sinklang in tistim delom Kašmir«, ki je pod nadzorstvom Pakistana in deje Pakistanu nadzorstvo nad 1920 kvadratnimi kilometri ozemlja, ki je sedaj pod kitajskim nadzorstvom. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je Indija protestirala pri kitajski vladi zaradi te pogodbe. Indija ne priznava kitajske pravice sklepati sporazume o meji s Pakistanom, ker po mnenju Indije nima Paki-stan nobene skupne meje s Kitajsko. «{loveštv« pod bogom* ŽENEVA, 2. - Voditelj emeri-Ske delegacije na ženevski konferenci WilHam Foster je odpotoval danes v Washington, Bivši Eisenhow«rjev svetovalec za razorožitvena vprašanje Harold Staaien je sinoči v svojem govoru v Chestru dal dokaj čuden predlog, naj bi ustanovili večstran. sko jedrsko silo v okrilju OZN namesto v okrilju NATO. Predlagal je ustanovitev (tret)e jedrske sile* pod okriljem Združenih naro. dov v okviru nove ameriške zuna. nje politike, katere prvi smoter n»j Kf t»H *alnv***vo rod bogom« glede evropske politike, in dodaj«, da ni res, da je vzrok spora še nerešeno vprašanje Adenauerjeve-ga nasledstva. Vsekakor je Erhard veljal za verjetnega Adena-uerjevega naslednika, ki bi se moral umakniti jeseni iz političnega življenja. Sedanji spor je po mnenju opazovalcev znak, da Adenauer ne mara, da bi Erhard postal novi predsednik vlade. To je že enajstič, ko prihaja do ostrega spora med obema državnikoma. Prvikrat je bilo leta 1959, ko se je Adenauer odrekel svoji kandidaturi za predsednika republike, samo zaradi tega, da prepreči, da bi Erhard postal predsednik vlade. Kancler je nedavno pisal Erhar-du, in prepis pisma je poslal ostalim članom vlade. V pismu je kritiziral Erharda, ker ni pripravil načrta zakona za zvišanje davka na uvoz petroleja. Erhard je odgovoril, da bi to bilo v nasprotju z liberalizmom gospodarske politike vlade. Adenauer je poslal prepis -odgovora industrij-cem moi protestno pismo. Domnevajo, da je (tari kancler namenoma ustvaril ta spor, da zapre Erhardu pot do predsedstva vlade. Pri tem mu pomagajo tudi bivši zunanji minister von Bren-tano in drugi Erhardovi nasprotniki. V kratkem bodo namreč voditelji krščanskih demokratov iu krščanskih socialcev razpravljali o nasledniku Adenauerja. ,ivwi VVA, 5a II,UC. lil Cin- sizmu, temveč buržoaznemu socializmu, s tem da so razvili buržoazni socializem pred dobo monopolov v buržoazni socializem v dobi monopolov. Komu je treba dati prav, se sprašuje časopis: Marxu, Engelsu in Leninu, ali pa Togliattiju in tistim, ki mislijo kakor on?« NEW YORK, 2. — Predsedstvo Varnostnega sveta za marec je danes prevzel brazilski predstavnik Geraldo de Carvalho Silos. Italija m premoga, in ti so pisali po-očnlku ministra za gospodarstvo Kitajci nadaljujejo napade na Togliattija PEKING, 2. — Kitajski časopis • Rdeča zastava« objavlja tretji dei dolgega članka, v katerem obtožuje Togliattija. Med drugim pravi, da »imajo Togliatti in njegovi prijatelji zelo visoko mnenje o sebi in skušajo vsiliti italijansko pot v socializem ne samo delavcem svoje dežele, temveč vsem narodom, ki živijo v kapitalističnem svetu«. »Dejansko, njihove teorije, da je moč priti do socializma, ne da bi šli prek diktature proletariata, ne vsebujejo nič novega, ker gre za buržoazni socializem, s katerim sta Marx in Engels že zdavnaj obračunala«. Dalje pravi list, da je ideje, kakršne so »reforme strukture« že izdelal Koutsky, in jih je Lenin upravičeno kritiziral v knjigi »Država in revolucija«. »Ce so Togliat- Med 21. februarjem in 1. marcem so se na televizijski oddaji aVolilna tribuna 1963» zvrstili politični tajniki vseh strank in pojasnili svoje stališče do glavnih vprašanj, glede katerih se bodo morali volivci odločiti 28. in 29. aprila, ko bodo oddali svoj glas za izvolitev nove poslanske zbornice m senata. V glavnem gre seveda za vprašanje, ali so volivci mnenja, da je bila dosedanja politika vlade levega centra dobra in uspešna, in jo je treba nadaljevati, ali pa ta politika ni dobra, temveč celo slaba, in jo je treba zamenjati z drugačno politiko. Na «Volilni tribuni» so politični tajniki KD, FSDI, PRI in PSI (vsak sicer z drugačnega zornega kota in z drugačnimi argumenti) zagovarjali nujnost, da se ta politika nadaljuje. Politični tajnik PSI JVennj je jasno povedal, v kakšnih pogojih se more ta politika nadaljevati, ko je poudaril ,da mora nova vlada najprej izpolniti vse programske obveze, ki jih prejšnja vlada ni mogla uresničiti, ker se je KD umaknila, kar zadeva uresničenje deželne ureditve; šele tedaj bodo socialisti pripravljeni razpravljati o nadaljnjem razvoju politike levega centra. Socialdemokrati in republikanci so sicer če v začetku letošnjega leta na sestanku med političnimi tajniki strank levega centra poudarili, da po volitvah ne bodo sodelovali v vladi, ki ne bi takoj uresničila deželne ureditve, vendar so se na evolilni tribuni«) izognili temu vprašanju; le Saragat je dejal, da predvideva, da se bo po volitvah sestavila vlada, ki bo podobna sedanji in ki jo bodo od zunaj podpirali tudi socialisti. Ta podpora pa je vezana na uveljavljenje deželne ureditve in u-resničenje drugih ukrepov prejšnje vlade, ki so ostali na papirju; KD pa podreja uveljavljenje deželne ureditve sklepom kongresa PSI, ki bo šele po sestavi nove vlade. Kako bodo rešili to vprašanje, ni jasno; mnogo pa bo odvisno tudi od rezultatov volitev. Zaradi tega je Moro pustil v nejasnosti nadaljnji program KD, ker si ni hotel zapreti poti za morebitne nove politične kombinacije. Politični tajnik KP1 Togliatti pa je izjavil, da je vlada, levega centra «zadela na sipino«, ker ni uresničila mnogih reform, za katere se je bila obvezala. Priznal je pozitivne strani levega iiiiiiiiitiimiiiiiriiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminnuiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI PREMIKA ZEMLJE V SRBIJI Umetno jezero Visočice narašča 9 cm na uro • ,/ 1. 1 - ttuno / Izseliti bodo morali še 5000 prebivalcev BEOGRAD, 2. t— Jezero, ki ie nastalo pri vasi Zavoj v vzhodni Srbiji zaradi sesedanja . okrog 1 milijon in 300.000 kubičnih metrov zemlje v korito reke Visočice, stalno raste in grozi s popolnim uničenjem dnjgth vasi. Danes so izselili prebivalstvo iz vasi Mala Lukanja, izvršene pa so priprave za izselitev prebivalstva iz vasi Velika Lukanja! Jezero, ki raste trenutno 9 cm na uro in ki ima do vrha 36 metrov visokega jeza še dobrih deset metrov, ogroža okrog 5000 prebivalcev. Republiški štao za obrambo elementarnih nesreč je danes formiral posebnp komisijo strokovnjakov, ki je odpotovala na teren z nalogo, da preštudira .položaj in predloži nujne ukrepe. Po nekaterih vesteh se premikata še nadaljnja 2 milijona kubičnih metrov zemlje proti koritu reke. Stpb za elementarne nesreče v iPirotu je danes po nasvetu strokovnjakov geološke fakultete v Beogradu, ki so mnenja, da bo premik zemlje trajal najmanj še eno leto, sklenil s pripravami za miniranje jeza. Poleg tega so ta načrt opustili tudi zato, ker bi miniranje in nagel odtok vode iz jezera) ki vsebuje nad 3 milijone kub. m vode lahko imel katastrofalne posledice za vse vasi vzdolž rečnega korita proti Nišu. Strokovnjaki za vodo proučujejo sedaj druge možnosti odtoka vode iz jezera, ki je dolgo 5 km, in ki stalno raste. Tudi v ZDA «berlinski zid» ATLANTA, 2. — Včeraj so po nalogu mestnega sodišča porušili zid med dvema cestama v Atlanti,1 ’ki je ločil črnce od belcev in ki so ga domačini krstili z imenom (berlinski zid». 2upan je odredil porušenje zidu, potem ko je sod- nik vrhovnega sodičča izrekel razsodbo’ v tem smislu. Toda v utemeljevanju pravi sodni , da se «ne more dopustiti oviranje normalnega prometa pešcev in vozil*. Belci v Atlanti so zahtevali postavitev tega zidu, da bi preprečili črncem prihajanje v mestno četrt, ki je določena samo zanje. BUENOS AIRES, 2. — Argentinsko notranje ministrstvo je javilo, da bo bivši predsednik republike Frondizi jutri ali v ponedeljek premeščen z otoka Martin Garcia v San Carlos de Bariloche, 1700 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa. Frondizi bo prost na področju, ki bo še določeno. ll■llllllltllllHllllltlllllllllllllllllllllllll■lllllllll■ll■■l■lll■lllllllllll*ll'lllll'l'l'l■llllllllll■l■llll■'llll■MllllllllllllllllllmlllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllll Volilni program KPI (Nadaljevanje i 1. strani) vzeti nase nobene odgovornosti gled« tega, kaj bo po volitvah storil. Fanfani je namreč dejal: »Kar zadeva potovanje gospoda Merchanta, ne vem, kakšni «o njegovi nameni. Ko bomo pojutrišnjem slišali, kaj hoče bomo te stvari proučili: in če gre za vprašanja, katera lahko reši predvolilna vlada, jih bomo proučili in začeli reševati. Ce pa so ta vpraša nja, ki jih iz ustavnih razlogov, iz razlogov potreb vlade, ki se nahaja v takem položaju, kakršna je naša, ne morejo reševati, potem jih ne bomo reševali; prepričani smo namreč, da ima Zahod že sedaj zadostna sredstva, da ga nobena novost ali improvizacija ne more prijeti za grlo.* Med vprašanji o notranji politiki je Fanfani odgovoril na vpraša nje o (gospodarskem čudežu*, ka teremu ni sledil «socialni čudež*. Dejal Je, da (socialnega čudeža* zares ni bilo v tistem obsegu kot Je bil (gospodarski* in tudi zaradi tega je prišlo do levega centra. Po udaril je, da je že pred enim le-tom napovedal prve ukrepe, da bi spremenil prednosti «gospodarske-ga čudeža* v prednosti, ki bi bile sposobne začeti (socialni čudež*. Jutrišnja »Unita* bo objavita besedilo volilnega programa KPI. Pod naslovom (Za dejanski preobrat na levo» je rečeno, da samo po poti preobrata na levo je moč končno začeti z reševanjem social, nih, gospodarskih in drugih vprašanj. Prvi pogoj pa je poraz Krščanske demokracije, drugi pogoj pa poraz desnice, da se na ta način prepreči Krščanski demokraci-ji oslanjanie nanjo in s tem izsiljevanje levice kot se je dogajalo v preteklosti-. V programu je nato rečeno, da komunisti nopejo volilne borbe s socialisti. KPI poudarja pri tem nujnost dosledne in enotne volilne borbe, kajti oslabitev politične enotnosti delavskega razreda in popuščanje antikomunizmu je že oslabilo PSI v odnosu do KD. Osnovno vprašanje je, najti nove enotne možnosti, ki so nastale jz sindikalnih in političnih borb v teh letih, za sestavo programa obnove in za neposredno akcijo za Uresničenje programa. Upoštevati je treba vse tisto, kar se je pojavilo novega v katoliškem svetu in kar je imelo odmev tudi- na vatikanskem koncilu. Srečanja, ki so se zdela včeraj nemogoča, se zdijo danes bližja, čeprav težavna. Te nove sile pa ne bodo mogle najti poleta brez napredovanja KPI. Glede mednarodne politike se v programu poudarja predvsem politika miru, pomiritve in razorožitve, kar je hkrati prvo merilo za preobrat na levo. Program omenja nato dramatične dogodke na svetu v prejšnjem letu, zlasti na Kubi, ko r,e je na dramatičen način pokazalo, kako hudo je sodelovanje Italije v atlantskem zavezništvu zaradi nevarnosti, da se Italija vključi v uničevalno vpjno, a ta nevarnost je danes še večja spričo ustanavljanja večstranske atlantske a-tomsl.e sile. Zato komunisti predlagajo, da Italija odpove vse obveznosti do vojaških blokov in postane nevtralna, ker bi to privedlo do splošne in kontrolirane razorožitve. Italija, naj bi takoj dala pobudo za orezatomski pas v Evropi, za odstranitev raketnih in atomskih oporišč s svojega ozemlja in zavrnila naj bi večstransko atomsko oborožitev NATO; Italija, naj prispeva k rešitvi najbolj perečih mednarodnih vprašanj s pogajanji, centra, poudaril pa je, da je bil levi center za demakristjanske voditelje orodje za razbitje ljudskega gibanja, za izoliranje komunistov in za nadaljnjo utrditev demokristjanske politične oblasti. Dodal je, da bi morali socialistični voditelji pravočasno opaziti namene KD in bi morali zahtevati uresničenje programa. Poudaril je tudi, da je ostalo preveč vprašanj še nerešenih: še vedno ima. mo milijon dve sto tisoč brezposelnih, dva milijona nezadostno zaposlenih v kmetijstvu, izseljevanje je še vedno znatno, in kmet zapušča zemljo. Če so se povišale plače, je treba to pripisati borbi delavstva, vendar pa je to povišanje, uničila draginja. Togliatti je dalje izjavil, da zahtevajo komunisti resničen preobrat v levo in ne le uresničenje starega programa levega centra. Pozval je vse demokratične sile, naj gredo v borbo, da se doseže ta smoter. Politični tajniki PL/, PDIUM in MSI pa so seveda napadali po-litiko levega centra in skušali dokazati, da je to politika, ki da se vodi za račun komunistov. V tem tednu so vodstva in centralni odbori kandidatne liste za poslansko zbornico in senat in so delo v glavnem zaključili. Čas namreč pritiska: kandidatne liste je treba predložiti krajevnim volilnim komisijam do 14. t. m. Argoud Francoska policija je prejšnji teden aretirala oasovskega voditelja polkovnika Argouda. Do aretacije je prišlo v čudnih okoliščinah. Argouda so našli blizu policijske posluje, zvezanega v nekem tovornjaku, potem ko je neznanec telefoniral policiji, naj pridejo ponj. S tem v zvezi se je začela vrsta ugibanj. Zatrjuje se, in zdi se, da so te trditve utemeljene, da so Argouda ugrabili elani de Gaulloue tajne policije v Muen-chenu ter ga pripeljali z letalom v Francijo. Drugi pa trdijo, da so ga policiji izročili sami oasovci. V zvezi s to ugrabitvijo je nastala v tisku polemika, Zahodno-nemški tisk zahteva, naj se zadeva razčisti, da se ugotovi, ali so de Gaullovi agenti kršili suverenost Zahodne Nemčije. Pa tudi, če bi to ugotovili, bo bonska vlada verjetno skušala zadevo naglo likvidirani brez prevelikega hrupa, kakor je to delala tudi med vojno v Alžiriji, ko so Francozi ustavili več zuhodnonemških ladij na odprtem morju. Merchant Posebni Kennedgjev odposlanec Merchant je prejšnji teden govoril na zasedanju stalnega sveta NATO o ameriških načrtih za ustanovitev večstranske jedrske sile. Pozneje so sporočili, da ZDA in Velika Britanija niso predložile dokončnega načrta, in da je večina delegatov zahtevala od Merchanta podrobnejša pojasnila o vsej zadevi. Neki delegat je izjavil, da bodo pogajanja verjetno trajala »tedne ali celo mesece«. Okrog ameriškega načrta je nastala prava zmeda. ZDA iščejo if-hod s predlogom, naj bi ustanovili izvršni odbor štirih ali petih članov, ki bi odločal o uporabi atomskega orožja na vojnih ladjah z mešanimi posadkami. V tem odboru naj bi bile ZDA, Velika Britanija, Italija, Zahodna Nemčija in še ena članica. Velika Britanija pa se ne strinja s tem načrtom in predlaga odbor desetih članic, in da mora o uporabi atomskega orožja odločati celotna atlantska zveza. Zahodna Nemčija je z velik;ni veseljem pozdravila ameriš'i predlog, naj bi soodločala o uporabljanj u atomskega orožja. V zameno pa je t>on Kassel, ki se je več dni razgovarjal v ffa-shingtonu predvem o oboroževanj u' sporočil, da bo Zahodna Nem. fiia še dalie «naročala večje dobave vojaške opreme od ZDA«. S tem bo Bonn ponovno priskočil na pomoč Washingtonu vri težavah, ki jih ZDA imajo r pri-manikljasem v svoji mednarodni plačilni bilanci. , gpj pa je pripomnil, da nadaljevale laboratoriji r se z atomskim orožjem, ko vsak hip obnovijo P°' .mJI eksplozije, uče bi kdo r\ J|i sporazum«. Dalje je W sporazum ne bi preprečil *fafh atomskega orožja, kar *• ali se bosta Francija ia ji pridružili sporazumu, bolje, da se posest š*®* Mit omeji na deset ali andjn *tjn kakor pa na še širši kros.^ se pričakuje predložitev danega ameriškega načrti. gj, spričo dosedanjih izkušen) h, g ko reči ,ali bo ta načrt (r bi zadevo premaknil neicoj’* ^ prej. Verjetno je, da temu primemo (po Jf#*1 , f postavile na drugi strani no Aj} goje, ki bi nevtralizirali ne koncesije. Vse to, sili k prepričanju, da P1-*®, med velesilami vsaj tj, st^ trenutku, ni prave voh* w Hruščov Predsednik sovjetske ščov je govoril v sredo gr nem zborovanju v Moskvi. ^ ji jem govoru je poudarili miroljubno sožitje danes izbira, in da je treba^^ a reševati s pogajanji. roT h|r da je SZ pripravljena v' ^ * podpisati sporazum o i /k popolni razorožitvi, in obtočil hodne države, da na vtegttt t preprečujejo sporazum: ni čuditi, da bo odbor Dw!*jif* storice slavil obletnico . niif obstoja, ne da bi raznese p0d*' de s kakšnim uspehom.« it je, da ni pričakovati 110 vjetskih koncesij gle; M inšpekcij v zvezi z jel^rsčl, et1’, plozijami. Ponovil je *n,„ jU1* loge glede Nemčije in s Kubo izjavil, da bi Jptfžfl zveza prihitela Kubi na 'j če bi bila napadena, ptay gtplt* prišla na pomoč Kitajski. Koreji, Severnemu Mj Vzhodni Nemčiji ali kij p drugi socialistični državu bile napadene. Berlin Pred dnevi so v sporočili, da se bodo J novili med ZDA in SZ ra."pr1’' o Berlinu. To je nedavno lagal Hruščov Kennedvj,ui rim si še vedno dopisuje'*’^ > riška vlada se je PosVB„ni>v Z svojimi zavezniki. V izjavili, da «se ne bi upu novitvi pogajanj, čeprav j* j prt da Bonn zakulisno sptetlca , ti tem pogajanjem. Novi voditelj anglešKl . ^ • stične stranke Harold gt1 je zavzel za sporazum ®0fiJj' nu, tako da bi dejansko t pr U vzhodnonemško repu®*' z f1* dal je. da mora biti ^j.nu pravtjen priznati tudi staa ^ i je na Odri in Nisi. V*.ndl>>1! ponovil, da se mnra1°nfrUn,lJj pravice zahodnih sil v jftjm pravica do svobodnega do tega mesta. Tudi rjgelli!| ni poslanec Shinutell je ‘V so nujna pogajanja med f V Nemčijama. Dodal )e, dan jih razmerah ni n,0?.telH w žitev Nemčije, in zaradi morali vzeti Ulbrichtove^P ghir kot žil je os tru ji odklania pogajanja Nemčijo, kakor je pf' bricht. ... rtM TBSSsJfž ostruje mednarodno naPe«z*!i<>".\ nrlltlnnin nnnninnin Z ^ Kitajci Ko je pred neaav, ski »Ljudsvi dnevnoo> vano objavil govor Ženeva V Ženevi se zadeva o prepovedi jedrskih eksplozij kar ne premakne, čeprav je po mnenju vseh že zdavnaj zrela za sporazum. Vsi zatrjujejo, da so za sporazum, vendar pa se okrog tega vpraša-Sanja sučejo kakor mačka okrog vrele kaše, in kar nočejo pogumno seči v bistvo. Prejšnji teden pa so v Washing-tonu javili, aa pripravljajo nov načrt, ki ga bodo predložili v Ženevi. Govori se, da bo načrt Ko je pred nedavni^gri^ ........„__________ kongresu vzhodnonemški slične stranice tu pozne/*' v »i ravdi« s naterim ** žira ravnanje kitajske '' to Sne komun.stične »trn*™** kateri domnevali med da bo moida prišlo “V med Pekingom in Mo** (ft*. . dilo pa se je piav nasp pr* tnenjene objave so bite v.0 n za nove napade na obr i zo. S tem da so v celot'■ ^ govor Hru čova m »Pravdi«, so si priprav*" ^ Ifš očitunje, da si v Mos vi jo v celoti seznanjati v j„ v ttva o mnenju Kitajcev. t r batičev, kakor so to st0 kingu«. tLjuds i ^neVj0lH di* prejšnji teden objavit .a P. nek, v katerem ostro nap ščova in pravi, da s° glas ja med komunisti ■>" ofti»tV komi začela po sestanku pst'u z Eisenhoivcrjem v GutuP JI „ in da Kitajska m mnenl^i« moč o svetovnem 'n,rUirrn “jljf «na vrhu med nekateri . Kakor običajno,• in obrekuje vami«, napada m obrekuje vseboval manjše zahteve glede | ter obsoja tiste, fct *e , K nadzorstva. Član ameriškega od- jo za izboljšanje odnos« M*1 f poslovijo. Napade rut J ^ ju*» p nonavha nmenieni .-.at predvsem pa k rešitvi vprašanja Berlina in priznanja Vzhodne Nemčije; Italija naj bi priznala Ljudsko republiko Kitajsko; strogo naj se loči -od poskusov imperializma, ki hoče nadaljevati z zatiranjem ljud štev v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Pod naslovom «Za demokratično gospodarsko načrtovanje» sledi v programu sedem točk: 1. politika polne zaposlenosti; 2. obnova kmetijstva s splpšno agrarno reformo; 3. obnova Juga; 4. večja oblast krajevnih ustanov; 5. šolska refoi^ ma; 6. izvajanje novega državnega sistema socialne varnosti in 7. konkretna borba proti draginji. Volilni program KPI se zaklju čuje z besedami. »Italijansko ljudstvo bo 28. aprila volilo v razmerah globoko mednarodne in notranje krize, v kateri dozorevajo iz bire, ki imajo veliko težo za bodočnost naše države in Evrope*. Pietro Nenni pa je za jutrišnji aAvanti/» napisal članek pod naslovom «Formule in vsebina«, v katerem pravi med drugim, ’ da bo v volilni kampanji prevladovala polemika o levem centru; Con-fmdustria bo napadala zlasti socialiste in »vsebino* levega centra. »Gospodarska desnica bi hotela obnoviti centrizem, hotela bi, da se formula levega centra ohrani, nikakor pa njegova vsebina. Socialisti pa hočejo ravno nasprotno. Medtem ko bodo demokristjani govorili o demokratični stabilnosti v antikomunističnem smislu, bodo socialisti govorili o tem kot o smotru, ki se lahko uresniči z uveljavljanjem večje socialne pravičnosti, pri čemer je treba vključevati vedno bolj široke ljudske sile v okvir demokratičnega življenja J države«. I bora 2a oboroževanje Beam je izjavil, da so v ZDA napredovali glede ugotavljanja potresnih sunkov, in zaradi tega bi lahko zmanjšali zahtevo glede Števila letnih inšpekcij na sedem. V na-Črtu se sprejemajo avtomatske nadzorstvene postaje in se ne zahteva nadzorstvo nad domačimi nadzorstvenimi postajami. Beam ponavlja omenjeni »•*. ,(ifl .j/ drugem članku, v ka )(tli posebej napada vodite})* m j ske komunistične str?im gliattija in oporeka *> mnenja, da vojna n' ii.|ič,"ij|i' tudi dokler traja stem. Hkrati napada ftf1 ko mirobljubnega sožit) ■ ZADNJE ŠPORTNE VESTI Kranjski go** zbrana elita alpskih smučarji Francoz Mauduit zmagovalec v veleslalo|,,,, KRANJSKA GORA, 2 — Na pobočjih Vitranca se Je dane* ležbt 46 smučarjev iz Avstrije, Francije, Švice, Velike Brita” J Je, Nove Zelandije in Jugoslavije pričelo tradicionalno tekrn alpskih disciplinah. Na sporedu prvega dne je bil veleslal0’1*' je bila meti francoskimi in avstrij--- -■** W‘ sklmi smučarji. Na 2100 m dolgi progi s 500 m višinske razlike in 64 vratci je zmagal Francoz Mauduit s časom 2'26”43 pred Grti nenfelderjem (Švica) 2’2G”88. Tretji je bil Killy (Francija) 2’27”37. Avstrijec Pepi Stiegler se je uvrstil s časom 2’27”39 na četrto mesto. Zimmermann (Avstrija) je dosegel čas 2’27”78, Pedroncelli (Italija) je bil sedmi z 2’29”78, Mllianti pa se je moral z 2’31”40 zadovoljiti z 9. mestom. Jugoslovanski tekmovalci so .-.asedli naslednja mesta: Lako ta 17. (2’36”75), Detiček 19., Sumi 21., Vogrinc 22. in Mrak 23. mesto. JAHORINA, 2. Na zasneženih m smučiščih Jahorine se čelo tradicionalno mladinsko tekmovanje v Df skl ookal. Na tekmovanjjMjjnf trajalo danes in Jutri, jufčrA juniorske reprezentance repi)P> je, Bolgarije, Romunije* reprezentance Bosne 1° ne, Urvaške, Slovenije* in Srbije. V smuku, jJelit» gb noga tekmovanja si “ , W,. ' mesto Semej (JugoslavU** ftfl JjF cea (Romunija' s časom ^ juniork Je zmagala ro*mi5''1, S? na Plebea s časom J. (JUr pa je bila Mila Faned1 ja) 2’00”2. M. FESSIER VALENTIN OMAN V CELOVŠKI «GALER1J1 61» h ■ /1 nos h°go stvari se mi je pripe- I doživeli svoje presenečenje,)) sem Pa o njjh nlhče ničesar ne •'Vto at° Sem se tud' odločil, da >čn Sem se *ud' odločil, 31 to zapisal, kajti ljudje, 'irav110’ morai° biti poučeni. Ce- 8e j Je »nogo tega, o čemer bi Ved a*° p‘sat'. vam bom pripo-lf:,.0va' samo o svojih skokih. ine°-St° zato’ ker ie to nai' Sveč j, i&a-nejfe in ker so mi pripravili 'ke V< . veselje. Mislim na sko-tk[«t višino — brez zaleta in z leta °m'. ta'ce skoke brez za-^ Verietno še niste slišali. Bil kar .5amreč največji skakalec, ja Jlb je kdaj koli. živelo. No, j,ne bi zavlačeval. » °dil sem v -olo in njsem til ®rav nobenega športnega Veiti Vj8' nisem mogel biti, ker 'lem ae'al v neki trgovini, kjer pral steklenice, raznašal 8'a' J1 a in čistil tla. Zaradi te-'ki ;‘Sem »ogel nikamor. Oprav-'*em° Se zapeli takoj po konča-V) ®°uku. Bil sem nesrečen, ker 'iJS klicali «Steklenica-Boston». 'ih m°iih steklenic, ki sem Vttd n]oral vedno prati. Celo ^■ dekleti so me tako klicali, se/ «P. se mi smejale. Nekoč Vel i? zaradi tega vzdevka ste-'i,raiNaaPr°tmk je bil visok in Wl Je nogomet. Nisem ga mo-f^ekf’tepsti. Toda rekel mi je Š ei'*ca>) pred Anno Luiso, ki ie strašno razjezilo. Ho-'Ijj. ga pretepsti, toda zgra-ierilj. e je za roko in vrgel na bn )0‘ Sedel je name in mi raz-»os. Vel a®*ej> Anna Louisa,)) je reto'J**ak° se je stegnil.« Ponovit^ 6 je udaril po nosu, med-°kr0ga Anna Louisa skakljala , I>ru aa^u *n se smeia'a-Lom dan sem srečal Anno k.'j0 na hodniku, ko smo šli ^hižh- U zgodovine. Bila je v b^; ' deklet. Hotel šerp čim-Vfehi ne°pazno smukniti mimo. Ne iej ^kaj, toda imel sem sme-ta2„ .. ntek — da me hoče nekdo Ha t !t' ali kaj podobnega. An-<»Va]°u*Sa me je smehljaje ogle- )e'r.-rav°, stari, Gumijasti nos,» j jr Kla-. so se zahihitala, jaz Č.iitjj Pa Pohitel s hodnika. Poit. f-iem se bolno in bedasto >’ včasih pa tudi «Gu-č[JJJrAl:',pos». Ce je bil .kdo v bli-je smejal, čeprav se mu ffottiv*V®1 zdelo smešno, če so $rit]j?a Wilkinsa klicali za ali Jacka Hansa za Moja vzdevka pa sta Koli adn° smešna vsem in ni-Vse,‘ hil nihče tako utrujen, ^ bij ^ ne bi posmehoval. To ^ih °. s»ešno ob vsakem dnev-(5r ;„asu- «Pritlikavec» je si- ‘Bral ■Ug0 - košarko, «Cucelj» pa “il d0^t- Toda tudi jaz bi lahko »o er nogometaš ali košarkar. 'Vora^0^ ni težko. Toda kaj, ko g0vi iz šole takoj na delo v k-, »o C4iz »o.i_ ° gospoda Patcha. Sw* ^tir,- povedano, nisem imel pri- u ^i»ri r» a0ber Patch je bil prijeten in i?ta 1 »edtem ko je bila njegova “itje £ekakšno vedno nasajeno biča ’ adar sem pomival stekleni in * stari Patch samo gle-Pofhjj pri tem molčal. Gospa %rot' stara dama, pa je v \ Vje Ju z njim vtikala svoj nos "ie s stvari jn polovico stekle-^'Vorrr . °bičajno moral ponoviti hi. Kadar pa sem pometal i ' ie vedno našla kak kot, ki v ,. Pozabil očistiti, in seve-Vhb6ala- Bila je debela, z **h» s tazmršenimi lasmi, zato ,|ari p spraševal, zakaj le se je \bch z nj0 oženil. Morda Vtav bila tako strašna. pshj,n aprav pa me vse to ni m jaft. zanimalo. Tisto, kar me Bil?018*0’ ie h>ila Anna Loui- crs K.^/«ha ]ji so c. jfi hčerka direktorja in ’ti mnenja, da sodi v vi-S*. vUzb°. Morda je tako tudi 5 hw6ndar ni bila mč boljša i.'hi V hrži, da moja oble-J bljv Ila tako dobra, toda to /*8a j SSmo začasno. Kajti, ne-ii u1 P°m tudi jaz imel ? ii' ' Motel sem stopiti k njej ifhish tVedati: »'Poslušaj, Anna ; hne ’ 1 pa zares nisi nič po-Pa * Tv°j °oe ni milijonar, i^ tnilij0nnekega dne bom- Imel h^a bo rekel sam sebi. Precejšnja gneča je bila na dan tekmovanja. Prišel sem točno na začetek. «Zaboga, kaj pa ti v dresu?« so me vprašali. ((Prišel sem, da rešim situacijo« sem odgovoril. ((Skakal bom. Izid tekmovanja je odvisen, ali ne, od skokov. Lahko se zanesete name. Zmagal bom. Mislim, da si tudi vi to želite«. Začudeno so me gledali. «S teboj nekaj ni v redu«. Rekel nisem nič, le smehljal sem se. Ko so že vsi skakalci preskočili začetno višino, je trener rekel; «Hej, Boston, pokaži kaj znaš.« — «Ne sedaj«, sem mu odgovoril. »Kako to misliš?« — »Skakal bom šele takrat, ko bodo že vsi drugi odpadli. Sele takrat bom skakal!« Vsi so se glasno zakrohotali, jaz sem jih pa hladno opazoval. Celo prepričati so me hoteli, toda svojega načrta kljub temu nisem spremenil. Ko so tekmeci dosegli višino 1,70 m, so vsi naši odpadli. Občinstvo je ploskalo zmagi naših tekmecev. «Samo trenutek,« sem vzkliknil. «Sedaj skačem jaz.» Sprehodil sem se do letvice za skok v višino. «No, daj že, pojdi na stezo in skači.« «Jaz skačem od tukaj.« Sodniki so opozorili trenerja, naj me odstrani, ker je vse skupaj že preneumno. Jaz pa sem zamahnil z rokami in skočil. Preskočil sem letvico za ped višje, kot pa je bilo potrebno. Ko sem pristal na tleh, je bilo tako tiho, da sem slišal, kako škripa pesek. Sodniki so okameneli in topo gledali, z odprtimi usti. Končno sem zaslišal trenerja «Ste videli to? Sanjam ali sem pa znorel?« Fantje so se objemali okrog mene in mi skušali stisniti roko. Nasmehnil sem se in stopil k sodnikom. ((Kakšen je v tej državi rekord v skoku v višino?« «197 centimetrov,« so odgovorili. ((Postavite letvico na višino dveh metrov,« sem rekel in preskočil tudi to višino. Seveda brez zaleta in tako zrušil državni rekord. Ko bi jih videli,, kako so navalili name. VsaKdo mi je hotel stisniti rokb. Presenečenju pi bilo ne konca ne kraja. K meni je stopil Frank Shay: ((Čudovit si, Steklenica, Poslušaj, nocoj imamo ples. Prideš?« — «Nisem še slišal za ta tvoj ples,« sem rekel in se obrnil. Fantje, ki so se mi prej smejali, so sedaj želeli, da bi jim bil prijatelj do smrti. Prišla je tudi Anna Louisa; ((Čudovit si bil...« Pogledal sem jo in odkorakal. Kasneje, ko me je spet poiskala, sem bil v družbi dveh deklet. Napovedovalec je pravkar objavil; «Gospe in gospodje, imeli ste srečo, videli ste, kako je Ste-klenica-Boston zrušil državni rekord«. Ko je gospe Patch končno u-spelo prebiti se do mene, me je hotela poljubiti. Nisem ji dovolil. Gospod Patch mj je stisnil roko: ((Proslavil si našo trgpvi-no. Od sedaj si pomočnik. Konec je pomivanja steklenic.« — «Tako je, vzemi ga za družabnika,« je rekla gospa Patch. «Iz te moke ne bo kruha,« sem rekel. «Moji načrti so daljnosežnejši.« Tekmovanje še ni bilo končano. Na vrsti je bil skok ob palici. Spet sem čakal na največjo višino. «Ti si na vrsti, vzemi palico,« me je opozoril tre- dolarjev in tudi za Toda nikoli nisem od-Stal hjej. v' hos» me ie klicala «Gumija-u ’. ln začel sem premišlje-, l.uvlri ,na^ storim, da bi konč-*i;sleVkdo sem. Tako to-vpiih , pravzaprav prišel do bilo *°k°v. k 'h tew aan pren veiiKim soi-°V a tV°:vaniem- Skupine deč- lek C'an pred velikim šol-k", 'a lrru?Vanjem- Skupine deč-v hfein Kllc so se pogovarjale o L t*du d°godku. Vse je bilo n* dob’n>Sam° naša šola ni ime-k°rali e?a skakalca v višino. Klokot - naiti boljšega r’ «(j' kakJe ^eck Hansen,« i govorijo o tem. » ■ wm° ze našli,« sem re-_ahii ar me ie Frank Sha za roko in potegnil v - - .Jkupine. «Tako, to ti je i^b'o8niar' Steklenica, Gumijasti f. bdi o,'®n lahko zmaga.« — & ■ niea>» so rekli, «re- l),1hijaiC^0- Bodi dober, stari feSo 1 n°s.» 'Ctem ,Ulsa se je najbolj sme- j, , hj, , besedam in to je bilo d («*bii 8r sem si želel, da bi k. laifji n°s. Zapustil sem jih ■ ahje ; vSe na njihov smeh, n žvižganje. «Bodo že še 1 ner. »Vsekakor«, sem odgovoril. Nasmehnil sem se občinstvu in odvrgel palico. Vzel sem prav kratek zalet. Stadion je obnemel. Fantje so bili navdušeni. Dvignili so me na ramena in me nosili okrog stadiona. Občinstvo je mahalo in mnogi so mi ponujali tisoč dolarjev na teden, samo da bi skakal zanje. Obljubil sem nekomu, ki je sedel v avtomobilu. Tako, to je eden mojih podvigov. Toda o njem nihče ničesar ne ve. Zato sem se odločil, da bom vse to napisal, kajti ljudje morajo biti poučeni. Umetnik-glasnik strpnega sožitja V celovškem «Slovenskem vestniku* je bil' pred dnevi pod gornjem naslovom objavljen članek, ki ga v celoti po-natiski\jemo, da tako tudi naše bralce seznanimo s koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom. Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je bila prejšnji teden v celovški ((Galeriji 61» odprta razstava slik in risb mladega slovenskega koroškega umetnika Valentina O-mana. Naj za uvod navedemo kratke podatke iz njegovega življenja: Valentin Oman je bil leta 1935 rojen v Stebnu pri Ma-loščah kot sin revnih staršev. Po končani ljudski šoli je obiskoval gimnazijo na Plešivcu z namenom, da bi postal duhovnik. Vendar je že v šestem raz- Mladinski krožek v Dolini je prejšnjo nedeljo priredil dve prireditvi, popoldne in zvečer, ter obakrat zelo zabaval številno občinstvo. Nastopil je z burko «Kmer Heroda in dvema drugima zabavnima prizoroma. Na sliki so fantje, ki so nastopili JZ DELA NAŠIH PROSVETNIH DRUŠTEV_ -_NJIH_PRIZADEVANJA IN TEŽAVE^ Prosvetno društvo «S. Skamperle» pri Sv. Ivanu ima materialne pogoje za uspešno delovanje ! • v v %*i: ■' ' y- (M 'v Pri Sv. Ivanu je težje privabiti v društvene prostore starejše ljudi, medtem ko mladina rada zahaja v društvo - V načrtu imajo večer Marije Mijotove; pripravljajo pa tudi izlet «po treh državah» Letošnja izredno huda zima je občutno zavrla ljudskoprosvetno delovanje v naših prosvetnih društvih. Prosvetno društvo «S. Škamperle« pri Sv. Ivanu pri tem ni izjema. Januar in februar sta že mimo, danes smo že sredi sezone, vendar se sve-toivansko društvo, žal, ne more pohvaliti z izredno bogatim obračunom svojega dela. Velika zasluga društvenega odbora je, da se je v preteklem novembru oddolžil spominu priljubljenega pevovodje, vsem dobro znanega kulturnega delavca Frana Venturinija in počastil desetletnico njegove smrti z izredno uspelo proslavo. Vsem bivšim pevcem so še živi v spominu nadvse uspeli koncerti svetoivanskega pevskega zbora širom po Primorju in v matični domovini, ko ga je še vodil pok. Fran Venturini. Zal se je v letih po njegovi smrti zbor razšel. Vendar so bivši pevci brez ugovorov in z resno požrtvovalnostjo spet prihiteli na vaje, ko je odbor pripravljal Venturinijevo proslavo in pod vodstvom Ignaca Ote zapeli v spomin svojega priljubljenega učitelja. K uspešni organizaciji proslave, na kateri so nastopili tudi združeni pevski zbor s Padrič in iz Boršta pod vodstvom Cvetka Grgiča, sopranistka Ljubica Berce-Košuta in Ernest Švara, ki je imel govor o Venturirtiju, je vsestransko pomagala Slovenska prosvetna zveza. To je bila za društvo glavna prireditev v tej sezoni. Za člane pa je odbor v decembru priredil družabni večer, združen z miklavževanjem, in na Silvestrovo že tradicionalni ples v dvorani stadiona «Prvi maj«. Po skoraj dva meseca trajajočem mrtvilu je društvo v teh dneh priredilo uspelo predavanje Aljoše Žerjala o potovanju po Dalmaciji s predvajanjem kratkometražnih filmov. Kakšni so načrti? Teh je vsekakor več. Najprej se misli društvo oddolžiti svoji sveto-ivanski rojakinji, dialektalni pesnici, in pripravlja za ta mesec večer Marije Mijotove z recita- vilo mladih članov društva se vneto udejstvuje v raznih paT nogah športa in so skoraj vsi-vpisani v SZ »Bor«. Zal je mladini šport vse in se razen redkih izjem, premalo briga za druge panoge društvenega delovanja. Ze res, da so minili čitalniški časi, vendar je opaziti, da v drugih prosvetnih društvih mladino priteguje tudi dramatika, petje in podobno. Pri Sv. Ivanu pa društveni odbor kljub prizadevanjem doslej ni mogel vzbuditi pri mladih — in tudi ne pri starejših članih — veselja do dramskega delovanja ali petja. Po Venturinijevi proslavi so nekateri starejši pevci izrazili, željo, da bi pevski zbor pri Sv. Ivanu spet zaživel. Odbor si za to prizadeva, vgn-dar so nastale nekatere težave — predvsem ni pevovodje, — ki so vso 'zadevo rtekak-o žavrle. -9- ! Premalo' je s' strani mladina, i cijami njenih pesmi. Odbor upa, da bo večer uspel, in že sedaj vabi vse člane in prijatelje društva, naj se tega večera udeležijo. Drugih konkretnih načrtov za bližnjo prihodnost še ni; v društvenih krogih se sedaj govori le o možnosti organizacije izleta čez tri države, ki pa bo verjetno šele junija ali julija. Društvo želi s tem nadaljevati že staro tradicijo uspelih izletov, katerih je priredilo že dolgo vrsto. Letos hoče, če bo le mogoče in ne predrago, peljati svoje člane skozi Nadiško dolino, preko Trbiža na Koroško in od tam skozi Maribor jn Ljubljano spet v Trst. Nadvse živahno pa je udejstvovanje mladine, predvsem na športnem torišču. K temu v veliki meri pripomorejo prpstoj-i, katere lpi.a društvo na sKadfcim »Prvi mSj» ih kjer mladinci "Lahko stalno trenirajo. Veliko šte- .................................iniii..iiiTiiiiiMiiiiiniitiiiiiiiiniiioMiiiiiimimiiiiiniiiiiimiiiiHiiiiiii"iini>iiiii((MiMini*iTimimim-nicljav vpogled v življenje Amerike prvih tridesetih let našega stoletja. Drugič tudi zato, ker slovenski bralci Johna Dos Pas sosa sploh ne poznamo in pomeni to delo šele prvo seznanitev s tem velikim socialističnim pisateljem, realističnim in pesimističnim opisovalcem sodobne A-merike. Povrh tega pa je prevod in izdaja tako obsežnih tekstov vedno tudi že samo po sebi pohvale vredno založniško dejanje. Prva knjiga »Trilogija ZDA» nosi naslov »Dvainštirideseti vzporednik*. V njej je Dos Pas-sos prepričljivo naslikal podobo svoje velike, nasprotij polne domovine, v času od začetka stoletja pa do prve svetovne vojne. Z ostro družbeno kritiko je popisal kapitalistično industrializacijo Združenih držav Amerike, izkoriščanje delavskega razreda, pa tudi začetek razvoja njegove družbene zavesti, pehanje povprečnega Američana za denarjem, pa tudi njegovo duševno revščino, V drugi knjigi, ki ji je naslov »Devetnajsto devetnajst*, pisatelj kronološko nadaljuje svojo pripoved, ki jo zajema deloma iz časa med prvo svetovno vojno, deloma neposredno po njej. Čeprav predstavlja povezavo s prvo knjigo trilogije in nastopajo v njej deloma iste osebe kot v prvi, deloma pa njihovi najbližji, je vendar ta knjiga samostojno zaokrožena pripoved. Medtem ko bi za prvo knjigo trilogije mogli reči, da je še nekako optimistična, pa pomeni druga knjiga nekak prelom. V tej drugi knjigi prikaže pisatelj že nekaj tragedij, ki so deloma posledica vojne, deloma rastočega brezobzirnega kapitalizma in moralnega razkroja ameriške družbe. Moralne in materialne vrednote stare družbe so dokonč- no izpodkopane in novi čas, vse bolj brezobziren in krut, je že na pohodu. Zato najde v težavah skrajno materializirane družbe, polne komercializma in izkoriščanja, vrsta oseb svoj tragičen konec. Ali pa vsaj svoj moralni propad, saj neusmiljena družba kapitalizma tako ali drugače golta ljudi. Tretja knjiga trilogije ima naslov »Veliki denar*. Zajeta je iz prvega desetletja po prvi svetovni vojni in prikazuje bralcu še bolj nazorno vso resnico o pohodu ameriškega kapitalizma' Deloma se spet srečamo z osebami iz prve knjige, deloma iz druge, nastopajo pa tudi nove osebe iz vseh plasti ameriške družbe. Toda več ali manj se vse njihove zgodbe žalostno končajo. Pisateljev pesimizem je tu popoln . in pisatelj odkrito kaže popolno razočaranje nad ljudmi, nad družbo in tudi nad delavskim gibanjem. Tako izzveni zadnja knjiga trilogije v trpkem zaključku razočaranja nad ljudmi in nad vsem, čeprav je bil začetek vendarle še kolikor toliko optimističen in je izražal vero v človeka. V kratkem poročilu ni mogoče prikazati vsebino vseh treh obširnih knjig ali vsaj glavne osebnosti velikega teksta. Teh pa pravzaprav niti ni, ker je ta roman kot reka življenja, ki se'odvija pred bralcem, ki teče, se zapleta, razpleta in spet odteka naprej. Zato lahko označimo vso trilogijo kot široko pripoved polno družbene kritike Amerike, njene družbe in njenega načina življenja v prvih treh desetletjih našega stoletja. Pripoved, v kateri nastopa cela galerija likov, katerih usode potekajo deloma vzporedno, deloma se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo in dajejo bralcu v duhu socialistične analize, zaokroženo podobo družbenega dogajanja Amerike. Poleg moralnih, idejnih in nespornih estetskih vrednot veli- | kega teksta, moramo posebej ob- • čudovati pisateljev način pripo- j vedi in njegovo kompozicijo. Pripoved sama je vseskozi realistična, pisatelj pa pri tem naravnost grmadi pred bralca dogodke enega za drugim. Tem svojim opisom daje seveda tudi zgodovinsko ozadje takratnih svetov- nih dogajanj, mrestoma pa nastopajo v del.u; tudi zgodovinske o-sebnosti same;' teko d-a je pripoved' trdno -'žasfdraha he samo v prostori) Združejiifi držav A-merike, .temveč tudi" v času. Med realistične ppisg dogajanj pa vstavlja pisatelj z^,vrinki med posamezna; JooglMtrfasif svojo, osebno, avtobiografsko in' intimno izpoved. Ti ‘y*inki p^ipl - n&Sslov.otn »Oko kamere* so nekaki pesniški ali vsaj. čustveni . odstavki realistične pripcfvedi; ki 'pa dajejo delu seveda samosvoj in originalen značaj. ,Razen teh vrinkov pa so med posamezna poglavja1, ,pod naslovi. »Tednik* uvrščena "še posebna poglavja z najrazličnejšimi izrezki iz časo-pisoV,' čitfati,' Aečfifnjhni gesli, parolami, naslovi, nametanimi na videz brez vsakega reda, vendar pa izbranimi tako, da z izrazitimi kontrasti dopolpj,ujejo posamezne zgodbe in dajejo še bolj kaotično •' podobo tedanje Amerike. Ti vsi dostavki' dajejo ce- lotnemu delu seveda poseben pečat in je Dos Passosov način pripovedi imel močan vpliv na moderne romanopisce. Tako je »Trilogija ZDA* v vseh svojih treh knjigah vsestransko zanimiva, po svoji vsebini in obliki, bravcu pa daje izredno dober vpogled v podobo ameriškega načina življenja z vsemi posebnostmi, dobrimi in slabimi stranmi, pri čemer se pisateljevo pero ne ustraši nobene kritike. Zato bo tudi za slovenske bralce to delo zanimivo, čeprav ga dobivamo v domačem prevodu z vse preveliko zamudo. Res pa da pri tem velja, da je vedno boljše prepozno kot pa nikoli. Slovenski prevod je lepo oskrbel Buriš Verbič, ki nedvomno n: imel lahkega dela. Vse knjige se prijetno berejo. Svoj delež k lepi izdaji je prispeval tudi Uroš Vagaja z opremo vseh treh knjig. Na televiziji se nadaljnje ciklus filmov z Greto Garbo. Danes bo na vrsti film Marija Walewska. Na sliki Greta Garbo in Charles Boyer redu odkril posebno nagnjenje k slikanju in se je po maturi namesto za zglajeno pot v semenišče raje odločil za trnovo stezo umetnosti. Ker mu doma niso mogli nuditi podpore za študij, se je z izposojenimi 200 šilingi postavil na lastne noge in si na Dunaju skozi tri leta vsako soboto in nedeljo v neki bencinski črpalki s trdim delom služil najpotrebnejši denar za študij in življenje. V zadnjepr letu študija je šele dobil štipendijo in lani junija je diplomiral na dunajski umetnostni akademiji, katera mu je podelila tudi prvo nagrado. To bi bila v kratkih potezah dosedanja življenjska pot mladega slovenskega koroškega u-metnika Valentina Omana, čj-gar umetnost zdaj lahko vidimo v celovški «Galeriji 61». O tej umetnosti pa moramo tg-koj v začetku ugotoviti, da je verodostojen odraz tistega življenja) ki je klesalo umetnika in ga izklesalo v človeka, kateri z obema nogama krepko stoji sredi življenjskega toka in se v polni meri zaveda svoj* naloge kot človek med ljudmi in svojega poslanstva kot umetnik sredi današnjega časa, V ospredje dogajanja, ki mu daje izraža v svojih umetninah, vedno postavlja človeka in ga prikazu« je kot del množice, v kateri bi moral posameznik, če bi ostal sam vase zaprt, nujno utoniti, To je izpoved globokih socialnih čustev, slika njegove lastne življenjske poti, na kateri je v samem sebi srečeval in spoznaval tistega brezimnega človeka) ki mora v današnjem svetu sredi udobja in razkošnosti bojer vati neizprosen boj za obstanek in vsakdanji kruh; to je zgodba posameznika, ki si mora sredi tehničnega napredka in zlagane* ga humanizma šele izbojevati prostor pod soncem. Vendar najde Oman sredi svojih pretežno temnih barv vedno spet tudi svetle točke, kajti: »Nočem bitt pesimist. Verujem v dobro pri človeku in zato hočem kot -‘u-metnik opozarjati na nevarnosti, ki grozijo povsod tam, kjer ‘se ljudje na poti življenja srečujejo in jih ločijo razni prepa-di-predsodki, kateri lahko privedejo do spora, do katastrofe.« Zato mora po njegovem mnenju vsak posamezni del te skuprio-sti-človek iskati in odkrivati v sebi tiste dobre lastnosti, ki bodo omogočile, da bo tudi ran«, žica človeštvo — našla pot k Obiskujte slovenske prireditve! strpnosti, k mirnemu sožitju v medsebojnem razumevanju. , Ali niso to, v prenesenem smislu, načela, ki jih že vsa leta. za*' stopamo tudi koroški Slovenci, ko hočemo kot narodna manjšina tvoriti most med sosednipia narodoma? Oman je član naše narodne družine in tako — čeprav včasih morda le podzavestno — kot umetnik postaja glasnik teh naših teženj: pokopati moramo medsebojije spor* in premostiti prepade — * predsodke, ker so le v mirnem sožifr ju in medsebojnem spoštovanju dani pogoji, da bomo našli pot k svetlejšim ciljem, v boljši svet, svet brez sovraštva in ner varnosti, svet resničnega člo-večanstva. Valentin Oman je kot čldčel$ in kot umetnik šele na začet-, ku svoje poti. Kam ga bo vodil nadaljnji razvoj, zdaj še ni mogoče predvidevati. Eno pa je gotovo. Po svojih načelih kot človek in po svoji izpovedi kot umetnik izpričuje globoko vero, da tudi atomska doba ni treba, da je nujno doba uničenja in pogina, marveč ravno zaradi grozečih nevarnosti lahko postane doba prerojenja in vstajenja človeka in človeštva ' v lepšo bodočnost. Človeka je treba le vzgajati, da bo v sebi odkril dobri značaj, ker potem bo našel prave odnose tudi do svojega sočloveka. Tej plemeniti nalogi posveča naš mladi umetnik vse svoje sposobnosti in v tem je tudi pomen in vrednost njegove umetnosti. PrlmorsTeT^nevnik 3. marca 11« NEKAJ PRIMEROV LJUDI Z IZREDNIM SPOMINOM ARN- živi magnetni registra tor Julij Cezar in Napoleon sta poznala po imenu svoje vojake - Izreden spomin ni vedno znamenje velike inteligence - Raziskovanja učenjakov in zaključki po poizkusih na ameriški univerzi Ni dolgo tega, ko je na Francoskem umrl kmet Fran-cois Burdet v starosti 85 let. Imel je tak spomin, da je natanko pomnil prav vse, kar koli je v svojem dolgem življenju doživel, bral ali o čemer je slišal. Vse je do zadnjega dne svojega življenja lahko povedal in sicer natanko v vseh podrobnostih. Ob njegovem 80. rojstnem dnevu ga je obiskal neki novinar in je hotel preizkusiti njegov spomin. V ta namen je prinesel s seboj nekaj izvodov časopisov, starih kakih deset let, in Burdet je v resnici na pamet povedal vsak članek iz katerega koli od teh. Znal je ponoviti enako brezhibno u-vodni članek kot tudi čisto neznaten mali oglas. Od besede do besede. Tudi ameriški predsednik Abraham Lincoln se je rad pohvalil, da ima «jeklen» spomin. Dejal je: «Karkoli se mi vtisne v spomin, se ne zbriše nikoli več.» Enako ni francoski matematik Pascal pozabil več, karkoli je kdaj slišal, bral ali videl. O Juliju Cezarju je bilo znano, da je poznal po imenu slehernega svojega vojaka. Prav tako si je zapomnil imena svojih vojakov tudi Napoleon Bonaparte. Njemu ni bilo treba imeti raznih seznamov in kartotek, vse podatke je imel v glavi. Natanko je vedel za položaj vsakega topa in za njegov kaliber. A teh topov je bilo na tisoče. Se največ občudovalcev pa imajo osebe, ki se odlikujejo s hitrim reševanjem najbolj zapletenih in težkih računov. In v resnici so med njimi pravcati živi računski stroji. V Ameriki Je živel Črnec Tom Fuller, ki ni znal ne pisati ne čitati, pa je bil kljub temu izreden računar. Ko so ga nekoč vprašali, koliko se- kund je živel človek, ki je doživel 70 let, 17 dni in 12 ur, je že po poldrugi minuti odgovoril: «2.210.500.800 sekund!* «Narobe!> ga je zavrnil vpra-ševalec, ki je že prej po kdove kako dolgem in zapletenem računanju imel napisano drugačno število, ki ga je brž prav zmagoslavno navedel črncu. A stari Tom mu s smehljajem odvrne: «Well, Sir, toda spregledali ste prestopna leta!» Zerah Colburn, hlapec na ameriški farmi, je mogel že ko je imel komaj osem let, na pamet pomnožiti vsako število z enakim. "Koliko je kubični koren od 268.336.125?» «645!» je takoj odgovoril deček. ne da bi trenil z očesom. «Koliko minut ima leto?* Ne da bi si karkoli beležil, je imel kmalu odgovor: «22.288.500.» Nemec, dr. Gottfried Rtickle je že z 21. letom postal dok- A vtomobi ližem Mi, barva in avtomobil Različne barve različno vplivajo na ljudi, seveda ne na vse enako. Koleriki ljubijo rdeče, žive, vsiljive barve; melanholiki temne barve; flegmatiki mehke, spodbujajoče odtenke, aangvipiki pa svetle, sončne tone. proučevanje vpliva barv na človeka postaja v zadnjem Času pomembna znanstvena panoga. Vpliv barv močno posega tudi na področje potrošnih predmetov. Avtomobili tu niso izjema, ne samo zato, ker so številni, temveč še mnogo bolj zato, ker sodoben človek prebije v vozilu lep del svojega življenja. Pravilni pritisk pnevmatik Za lepo in varno vožnjo z avtomobilom je velike važnosti, da imajo pnevmatike normalen phtisk. Zaradi tega objavljamo tabelo za nekatere vrste avtomobilov. eO •r* ih'- Tip avtomobila Spredn kolesa Zadnja kolesa FIAT 500 nova 1,20 1,60-1,85 600 D 1,— 1,60 1100/103 1,50 1,60 llbO/103 E 1,50 1,70 1100/103 TV 1,75 1,85 1100/103 fam. 1,35 1,90 1200 1,50-1,70 1,70-1,90 1300 - 1500 1.50 1,75 1400-1400 A 1,65 1,75 500 A, B, C 1,50 1,50 500 Belvedere 1,25 2,25 Biancbina 1,20 1,60-1,85 Dauphine 1,— 1,60 Giulietta 1,40 1,50 Innocenti A 40 1,50 1,70 Lancia Appia 1,30 1,30 Aurelia 1754 kc 1,50 1,50 Flaminia 1,80 2,20 Flavia 1,70 1,70 Ameriški psihologi trdijo, da se povprečni Ameri4an Pr‘ na' kupu avtomobila vselej podzavestno ravna po svoji želji, da bi imel z avtomobilom čim več vpliva na mlade, mične damice. V zadnjih letih prevladujejo pri avtomobilih svetle barve. Orni temnorjavi in temnomodri avtomobili skoro ne gredo več v denar. Industrija se seveda ravna po željah kupca, kupec pa usmerja svoje želje po dolgi vrsti vplivov. Prvi so optični razlogi: svetel avto je na pogled večji, prostornejši, prijaznejši. Sledijo še fizikalni, čim svetlejši je avto tem slabše prevaja toploto, tem manj vroče je v njem. Na svetli barvi pa teže opazimo umazanijo in majhne poškodbe kot na gladki, črni površini. Od tu in tam Tovorni avtomobilski promet postaja za velemesta z gostim prometom vedno večja nadloga. Razna velika mesta so že prepovedala vožnjo s tovornjaki po precejšnjem delu svojih cest. Sedaj se jim je pridružil še London. Skozi mesto so prepovedali ves tranzitni prevozni promet in dosolili še vožnjo le tovornjakom, ki dovažajo ali izvažajo blago v mesto ali iz njega. Vsa ta vozila bodo morala imeti posebna dovoljenja in posebne znake. Neka britanska firma v Portsmouthu je izdelala gumijasto blazino, ki služi kot avtomobilsko dvigalo. Blazino potisnemo pod avtomobil in je preko cevi zvežemo z izpuhom. Izpušni plini napolnijo blazino, ta pa dvigne vozilo. Kot poročajo, se je novo dvigalo odlično obneslo. Pomorščak iz Pirana Kennedyjev osebni kuhar Tudi Bruna Beraneka iz Pirana je zamikalo morje. Hotel je postati pomorščak ali vsaj ribič. Naključje je hotelo, da je postal pomorščak. Oprijel se je prve priložnosti, ki se mu je ponudila — vkrcal se je na trabakulo, ki je iz strunjanskih in sečoveljskih solin prevažala v portoroška skladišča sol. Za začetnika je bilo delo precej naporno pa tudi precej enolično, želel si je, da bi zaplul po prostranih oceanih, želel si je, da bi videl Afriko, Azijo, Ameriko.... Po dveh letih mu je ponudila svoj prst Sreča. Na tovorni ladji, ki je bila last podjetja Kozulič, je postal mladenič kuhinje. Ko se je usposobil za kuharja, so ga premestili v kuhinjo potniške ladje Saturnia, ki je vzdr- ževala redno linijo na progi Trst-New York. Na veliki ladji, ki ima nekaj deset kuharjev, se je Bruno imenitno znašel, Specializiral se je za pripravljanje hladnih in primorskih jedi. Na tej ladji je ostal do konca druge svetovne vojne. Tedaj so ga povabili k sebi sorodniki, ki žive v Chicagu. Tod si je našel zaposlitev v veliki restavraciji, Ni znano, kje in kako je spoznal predsednika Kennedgja. Brunovi sorodniki pravijo, da je bil na listi Kennedgjevih služabnikov že tedaj, ko je bil John Kennedg še senator. Sedaj je njegov osebni in glavni kuhar. V letošnjem letu namerava Kennedgjev osebni kuhar in naš rojak obiskati Evropo in seveda tudi svoj rodni kraj. tor matematike. Mirno, z lahkoto in brez napake je rešil sleherno računsko nalogo. V dobrih 4 sekundah si je zapomnil število s 25 številkami, a za 200-številčno število je rabil 6 minut. Dr. Ferdlnad Bruns je bil nekaj časa zdravnik v Leipzigu, a je pozneje raje pred občinstvom reševal najtežje ra čunske naloge. On pa se je razlikoval od podobnih «umet-nikov spomina* predvsem po tem, da ni bil njegov spomin enostranski. Značilno zanj je že to, da je v kratkem dosegel kar tri doktorate: iz medicine, filozofije in prava. Poleg tega pa je obvladal kar 14 jezikov, v katerih je tudi predaval. Povečini so namreč te vrste fenomeni precej enostranski. Tak izreden spomin ni tudi vedno znamenje velike inteligence. Kot na primer Francoz Sanas, ki je znal na pamet kar 400.000 telefonskih številk, se je le z veliko težavo učil kakega tujega jezika. Brez dvoma je, da je spomin nadvse važna lastnost pri slehernem človeku. In pri marsikom je prav od spomina odvisen njegov uspeh v življenju. Dijak, ki ima slab spomin, se le z veliko težavo uči, a tudi pri gledališkem igralcu, odvetniku, učitelju, go-voriiiku ipd., je spomin odločilen. človeku z dobrim spominom je vse lahko. Njegovi možgani so kot magnetofon. Karkoli sliši ali bere, se mu vtisne v možgane za zmeraj. In prav zaradi važnosti spo-! mina, se razni učenjaki že od | nekdaj ukvarjajo s tem vpra-; šanjem. Predvsem bi radi najprej dognali, kateri del mož-gan je središče, v katerem se , človeku ohranijo vtisi, slike j idr. Skratka, kako deluje me-1 hanizem spomina. Dosedanja I raziskovanja pravzaprav niso odkrila, kaj je tišto neznano v živčnih celicah, kar je važno za spomin. Prvi je bil švedski učenjak H. Hiden, ki I je začel trditi, da je zasnova ! za spomin in pomij ivost v ne- \ ki molekuli. Kot vsaka celica, imajo tudi živčne celice okoli svojega jedra več vrst molekul z raznimi kislinami, ki vplivajo še na druge molekule. V citoplazmi so mple-kule z ribonukleinsko kislino ali kislino ARN, Ta .kislina je pravcati živi magnetni regi-?trator. Tu se registrira oz. vtisne vse, kar povzroča živčne dražljaje. Ko ARN vse dražljaje registrira, se tvori beljakovina, v kateri se fca-tem vsi omenjeni registrirani dražljaji ohranijo. Vsaka celica ima po več deset tisoč molekul ARN. Dragocena obleka Mrve in drobiž Model ni, kdo ve kaj posebnega, toda obleka je vredna približno 9 milijonov lir. Lastnica je prav gotovo lic bo 'nbsila in jo je že zelo previdno razdrla. Ga. Peggy Morell iz Londona je dobila kot glavni dobitek loterije 5000 funtov šterlingov. Vodstvo loterije pa je naročilo nekemu krojaču, da je sešil obleko iz "1000 bankovcev po 5 funtov šterlingov, ki jo je ta manekenka izročila srečni ženski. Manekenko so seveda spremljali policaji, da je ne bi kdo slekel ali odtrgal kose obleke. V zadnjem času so ta Hide-nova dognanja preizkušali na ameriški univerzi McGeel. S številnimi poskusi so prišli do zaključka, da ima ARN izredne kemične lastnosti, posebno to, da v resnici lahko ohrani v sebi na milijarde najrazličnejših vtisov. Prav gotovo so te vrste raziskave zelo važne in 'morda ni več tako daleč čas, ko nam bodo kar z navadno injekcijo (kisline ARN) «popravili» spomin, ko nam bo začel pešati. ABCDEFGH I J K L M N O i ml 'i V v ši ■B f . »c B 1 rtr 3» ■ Ut ‘V 2pr' gl ■ J TT m >T ■ M ■ o Hk! ' . 1 " vf (1 ☆ F svoji'1 RANCIJA, so rekli svoje dni, gre s številom s ljudi navzdol. V sedanjem času pa, ko vse nara ’ pri nas recimo cene, narašča tudi prebivalstvo r .j cije. Leta 1954 so našteli le 42,900.000 prebivalcev, 'e''9I,,aD. pa že 46,520.000. Težko je reči, ali so postali naenkrat * ^ cozi tako plodoviti, da so se v osmih letih namnožili iti, uti ou ac v uamm ictm aa******-- ^ 3,620.000 glav, ali so to priseljenci, tujci, v glavnem Pa T, vratniki Francozi, ki so jim po svetu svetovali, naj §r domov. Povsod lepo, doma najlepše. a VSTRALIJA je še vedno zelo redko naseljena, no je mali ljudi v New South Walesu. KeM®^ne malo mladine, da bi odprli posamezne šole, so raje opremili posebne šolske vlake, ki krožijo P° želi. Od časa do časa se vrnejo v isti kraj, kjer se rnU1~eetij-kaj dni. Učni predmeti: avtomehanika, mehanika v. jMO, stvu, montaža strojev, nega motorjev, strojno ključavničars avtogeno varjenje, elektro varjenje itd. -f-k ELGIJA pa ni redko naseljena. Tam je toliko \ * VV I) in toliko industrije, da so že pred sto leti Prefinjfc in ubili zadnjega volka. Letos je pa tako huda da so se v belgijskem pogorju Ardenih zopet pojavili vOll\r0. Citali smo, da je šla preko zamrzlega Bodenskega jez.erLijal' cesija. Sedaj še poročajo, da so se štirje mladeniči PJJt0 9 L •Ž? J*ca, «u , !S 6ih S i ‘ati »rad, S\ St preko zamrznjenega jezera z avtom 14 km daleč in da^s®a^ progo vozili 29 minut. Divjali ravno niso da se ne bi udrlo. Da bi bilo vozilo lažje, so mu odvzej1 zgornji del karoserije in odstranili vrata, previdnost je 01 drost, —■ da se ne bi zadušili in utonili v zaprtem le Kljub temu se je z njimi nabralo še vedno 1000 kg. Pa J šlo. Tako je bil led debel. -»■-ALO ljudi, verjetno tudi malo bedakov; kJc‘ r no, IVI dosti ljudi, se vedno tudi na bedaka naleh- zadnje čase jih je nekdo sam nabral kar 42. 1 „ šaljivec je dal v Chicagu v časopis oglas, da prodaja P^,tno dnevnik očaka Noeta in dve pristni pisrjt, ki ju je t 19 [jji, roko pisal očak Abraham. Pa se jih je oglasilo 42 — 11 prej imenovanih. kjer Je f ☆ P neK»i ( OLICIJA je kot skavt, hoče vedno napraviti dobrega. Tudi v Osaki na Japonskem imajo n%0jgo žiščih semafore. Tu pa tam, ko je bilo treba čakati pred rdečo lučjo, so avtomobilisti rogovilili in iroSts-ter postajali histerični. Dobra policija je na križiščih P° j8 vila zvočnike, ki so igrali dosledno samo valčke, toda— ‘rabila pot že prosta so vozači se stali in se niso hoteli Pre ‘ je niti. Tako so jim valčki ugajali in pomirili živce. Po"81?8 n® seveda morala odklopiti zvočnike in muzike, vesele muzlKe križiščih Osake ni več. ni3!1 lavna Domismca v Buenos Airesu je postaia “"uetv -fo Vj- znana. Neka bolnica je pozabila na mizi dve ^\\\\ ki haj bi jo zazibali v prijetne sanje. Tableti sta ^ sladki, ker je bilo mamilo pomešano s sladkorjem. P°n0C1—Ji-prilezli na mizo dve miški. Vsaka je lizala in lizala ter mizi obe miški,: * « zala svojo tableto. Zjutraj so našli na globoko spali. ☆ A pasre{i!! ;e dlaka. Ne bo več dolgo, pa bodo naše darnej^'' yi MERIŠKIM rejcem kožuharjev se je baje vzgojiti pasme živali, ki jim poganja iz koze *!j|n rllfllro \To Kn tro/i N a1 o n n Rrvrln d O tli 4 :»1 okoli zelene. Saj so rožice, pa naj bodo za drag denar moških še zelene. Pa ne bodo samo zelene tudi pozimi, a* m ta*0 \ ODORAVNO; pianota na Goriškem ipT. začetnici priimka in ifnena .začetnika ^»JnvensUqgn-slovstva, 2. človek nazadnjaške miselnosti,,.;.-— nemških luksuzpih avtomobilov, 3. grška pokrajina ob Jonskem morju — žensko oblačilo — domače žensko ime, 4. reka v Jugoslaviji — ljubkovalno moško ime — element hoje, 5. prepirljiva So-' krStOva žeha (sinonim za prepirljive žensko) —■ slovenski impresionistični slikar (Matija), 6. prčdujem —- telesna pbškodba' — kemični znak za telur'-— denarna obveznica, 7: avtomobilski žhdk valjevskega okraja —''mlada francoska filmska i-gralka — Veletok na Pirenejskem polotoku, 8. televizijski zaslon — francoski pisatelj tragedij iz 17. stoletja (Pierre), 9. iglasto drevo, ki ga sade O parkih —•* država v ZDA. NAVPIČNO: A. vrsta, bojnega strupa, B. poljski pridelek strešni žleb, C. pretirano zaupljh va ženska — angleška okrajšava -------- - : v'’;?"'’'''Tč'"-1’ / 7~J5J4Q f postbno"\ iSEHS&OZNOZtLt Tot>4 \ Wu\K Bo MO&AL U$rA-\ Vl/IT/ ; SMO LAHf&f SKRBI J/ .......... M 4 'VRtUijOk ms NIHČE, fm OMZit.. &ALČC. •} \MAOKfZO(i;MI j rtoefa Lopov se /e motil isr MA // VEDEL $£i A BoDO NASEDLI I 1 MG&AM l Indijanec, jd' 'bTf„ Mati Volk* in je v diru odjezditi , urno J ČiMPk&T' (MOGAM Biti V TABokUi JU) se. p&tppA vi vo/j 45 Kmalu je vse sporočii Joeju UeAdLuf... . /vačrt sefe pravilno od vi jo i —____ ....08 PROGI SO ZAVA- LILI SfCALČ NA TOAČHiCE / VLAK So MO&AL USTAVITI / * \ < * 1 * * Ul j i iš® mmm m i „za ceat.0 .(roatjjj D. Jepo^čje •'ctv.pjjca, . ,E..( avtomobilski., zpjik; hrvaškega oferaia ,\(y;o,viti!]a , .hrvaška ilustrirana reyija, F. .kačji glas .kačji gla$, — (l&te črnskega xv?v-ra Cole;), ,G. pokrov ^..p Ro,, rito, nečke. R. ..pobudnik, začet- .-to, nečke,, H. ..pobudnik, zač.bt-.nllf,’ I.t konjski. dir,.,s.kok — kratica, hutpanifarne .organjzacij.e. J., rpakedonsko kolu . — .grška boginja znanostj,. in umetnosti, K. tropsko dre,v,o ..s temnim lesom, L, mesto v .Rosni, .veliko železniško, križišče', —v »ver iz rodu. mačk,,M. vj?ta .matematične kri-' vulje, prispodoba. N, italijansko mesto ob vznožju. Abruzzov — kratica za t nhOlJ; se bas bo niel"iuj8ll ja in boste spomine na Pr ajte, ----- ure. Ne oW&U ker boste v kratkem la^^rLjjeh1 magali nekatere težave v s!jui»-poklicnem delu. Privoščite ® žjni-lo oddiha. Diskusije v °r Zanimive novice. - 1- 2.) VODNAR (°i,fietn! do 19. n.i -L ure z osebo, 10 pfi-ima rada. ložnost za ^ razvedrilo. Ycpe: se vsakega sumničenja. u daf'10’ poslovno delo. Pismo in ki vam bo zelo všeč. Obisa cev. Bolj morato paziti na zdravje. beaenskih zadevah so Vam zvezde naklonjene, toda ne smete pretiravati in morate biti bolj popustljivi, da ne pride do spora z drago osebo. V poklicnem delu nobenih sprememb. Obisk prijateljev, ki vas bo nekoliko spravil v zadrego. Srečni dan sreda. RIBI (od 2<>- _ 20. 3.) V skih zadevah Srggolj.' spremembe. * otP ko se boste ni.0sP potruditi, datlcnen'a - lahko kos svojemu P0,ciJ,*i delu. Z delovnimi tovar* podite bolj vljudni. Možnost* stranskega zaslužka. Iz°?(e 1,9 se slabe družbe in PaZ* zdravje. s: P,- J?? ‘6 as s J tl s fi1 s fr h fro: K iit h s e & v; s s, s S m8 S s '■»tl I pl da so bili vsi sproti obveščeni o vremenskem stanju. p M.!' L' w * \ v ‘I L oSrtiM - «■1— ŠM&mMŠM' hms j M‘ - , ..._ - .,... ^ Ji jA-:.y;v;w v. -v.v.v. y&&*&Sž5ra; ».v.v.v«* v.;'.vl>v -»-*W !'. £i, 'M y " ^ Tplažila jo je misel, da se bo k letu živ in zdrav vrnil na zemljo. ■ litev w ,nas od političnih vo->eta A/''8 še slaba dva me-ij L,^10 vendarle že v zna-ilv{ne‘lnlh Priprav in sredi ■Uh h, delovanja posamez-.. 'n volilnih admi->% Sn Vn'h organov. Že v to-tih d0^e ,na občinskih oglasiti s(.» ab pojavili prvi pla-Ufadniran’ v sred0 Pa tudi Jiiista V°'''ni razglas, za slo-bau tM x ine in slovenske 'Mi v rzaške občine natisnjen fteflspoSlovenščini. V torek je ! 4ekrBt Prizivnega sodišča 'Mltii t0tn ustanovil deželni bili,,) Urad in pa centralni Wiitad za tržaški okoliš. So tudi že predzadnjo * Poit-,,V?lllnih seznamov, ki jo ~LZa'a, da bo za poslancu i?r?ico na vsem trža- TEDEN *»HvcP°droČju volilo 229.968 medtem ko bo toč-volivcev za senat 'vt!W k nekai dni pred vo-NitrL , Pa na vsak način ‘M niLV5-°00 nižje. Tudi ve-ibraia '^čnih strank je že ,.sI°ie kandidate, pri Jtl tai; Slovenci doslej vključi na listi KPI kot na '1>L pj *, imena kandidatov y Se niso znana. ^ 2°afMlem Pa se je ta me- 1 za žePe tržaških ob-dokaj slabo. Tržaški Ni t SVet je namreč na '1 z Nedeljkovi seji spre-Pov^nimaino večino sklep Mo in-din tarif Acegat za » Ptov ' lobusne oz. tramvaj-SoaSf - S tem povišanjem '5 miif- e dobilo letno okrog * fes “j0n°v več kot doslej, r% A “o velika večina od-jtlše s,a. ekonomsko najšib-pMežeUi e Prebivalstva. Naše jjilto nv0. in neposredno tr-;M: (ipfelico pa bo prizadelo t ceniStv°’ da velja poviša-Ms v vodi tudi za potrošnjo Ij kmetijske namene. Petkovi seji pa je ejel t, svet med drugimi Uv Vsem1 JLkIep 0 povišanju N od , „ občinskim uslužbenko, ni? d° 39 tisoč lir me-JtojvP^rajinski svet pa je 'Mijah 1 0 številnih inter-svetovaicev- ? 4 tržaškega pristanl-SJ^Uh v®dn° upada. Po polti sklas-0*^1*111 je bil v Jav- 2 v februarju za C1, rnpAv nižJi kot februarja k wd'em ko je bil v prvih k? očijih mesecih kar za %einSt- nižji kot v istem , Udobju. N jJ® letos nenavadno tr-1 vm v, nočnih urah dosega iSČ* 10 stop. pod nič-Hr*4iti ,tetnu pa ni mogel J? PrirM tradicionalnih pust-bih , tev, katerih središči IhScu etos v Miljah in v |51U vl’ niedtem ko je v »o. »dalo precejšnje mr- S&n^nu so stranke na , objavile Imena kanto6, ki v Parlamentarne volkv fSrha b Marini, vendar je Cjš ; komisija predlog za-imenovala novega fa poslansko zbor-kandidirali Raffae-dr. Nereo Battello, V" ta-,;? Jarc iz Doberdo-8'roke ;a sindikata tekstil- iKih! Marija selič- i di°krati kandidirajo “ ‘ ‘‘Sostina Candussija, i očeta. Leto za letom je Francka bila zvesta privrženka številnega kadra lonjerskih peric, ' izven rojstnega kraja/ n. ciVir, meSeČn0' Reorganizacije ita-'il .erin^dMje šole (ustano-JlhRudi Se šole) bodo mo- V 8imy?ro.fesorji slovenske Uti dv^Mazije in strokovne l'vtelevivt- tedensko obisko- &QpQiZ'iske tečaje, ki bo- ^'Mu-danskih urah v dvo- Vr6Ui, !]sk°-obrtne šole v ^vatlu ^irgilio v Gorici. bodo obravnavala bližnjega sorodnika. Da bi sc pa ne zlagali, je morala Francka lansko leto res prvič iskati pomoč v tržaškem eipitalu* zaradi majhne praske na roki, ko ji je grozila zastrupitev. S to odrgnino je seveda bila »nagrajena* pri obiranju suhljadi nekje v »Brskih stenah...* Ko se je proti svoji volji znašla v tej nesrečni bolniški hiši, se nikakor ni mogla sprijazniti z bolniškim okoljem — smradom po iizoiu, kafri, jodu, in vrag si ga vedi po čem še. Joj, koliko prijetnejši in osrečujoči je zanjo duh po brinju, borovcu in drugih rastlinah po Tarah, Brških stenah, Frne-de, Pr pečine, v borovem gotdu in tudi ob potoku, ki je zdaj popolnoma zapuščeni Nekaj borih dni pa je vendar morala -prebiti v tej hiši neprijetnih vonjev, nakar je vsa blažena poletela iz nje, kakor osvobojena ptička iz neprijetne kletke! Popolnoma zapuščena v tej sivi dobi naša jubilantka pa le ni ostalaI Za njeno potrpežljivo prenašanje vseh nadlog tn neuklonljivo kljubovanje vsem neprijetnostim so ji z odkrito ljubeznijo in uslužnostjo vselej na voljo njeni hvaležni hčerki Perma in Marija z dobrima soprogoma ter sin Mirko z ženo Amalijo, pri katerih najde naša Frane, ka ob vsaki priložnosti prisrčno uteho. Ob 75. rojstnem dnevu Ti, droga Francka, razen domačih, želijo še več let trdnega zdravja in zadovoljstva tudi tisti, ki so vneto in pošteno je izvrševala svoj priljubljeni poklic z vsemi njegovimi «sladkostmi» in bridkostmi. Ce bi skupaj v vrsto po-vezali vse cule mokrega in suhega perila, škafe vode ter butare brinja in borovca, ki jih je naša Francka znosila na svoji glavi v tej dolgi verigi let, bi gotovo segla tja do samega severnega tečaja... Ko je Francko Vankatovo, kakor druge njene sovrstnice, zajela želja po osamosvojitvi in lastnem gospodinjstvu, si ,je seveda izbrala svojega življenjskega spremljevalca — Toneta Bur-javega ter z njim skupaj nadaljevala hojo po trnovi poti. Toda tudi na tem nadaljevanju so letela polena pod noge. Prva huda preizkušnja jo je doletela, ko ji je v najlepši dekliški dobi po zavratni bolezni umrla lepa, razvita in mnogo obetajoča hči Ernesta. Kmalu nato ji je neozdravljivo zbolel sin Miljo; da bi preizkušnja bila še trpkejša, jt je oslepela in legla mačeha Kate-rt na, ki je ostala v postelji pol. nih pet let — do svoje smrti. Druga hčerka — Milka — ji je po drugi svetovni vojni odšla v Kanado, se tam poročila in si ustvarila lastno družinico. Pa še m bilo dovolj/ Da bo mera grenkobe zvrhana, si je na zatonu življenjske poti njen drug Tone tako zastrupil nogo, da jo je moral žrtvovati in se tako, hočeš nočeš zapreti v ožji gibalni krog. Po naštetih doživljajih naj še kdo reče, da »blagor* naši vrli Francki, ki je vsaj trdnega zdravjal Da, da, zdravja pa je res trdnega/ Vso to dolgo vrsto let ni ta steber lonjerskih peric Francka Vankotova — potrebovala bolniške nege, razen če je v to hišo bolezni zašla, ko je obiska-la kakega svojega znanca ali VANE Z LEBLANE Briščiki in turizem Kot številne druge vasi, tako ima tudi naša vas te nekaj ne. rešenih vprašanj. Vemo sicer, da je občina že stoiila potrebne korake, da bi v vasi sezidali novč šolsko poslopje, s prav tako vemo, da višje oblasti tega predloga še niso potrdile. Toda v tej zvezi bi radi omenili naslednje: Prav bi bilo, da bi v bodočem novem šolskem poslopju uredili tudi stanovanje za hišnika in poleg šole postavili tudi javno kopališče, ki hi ga lahko vzdrževal hišnik. Poudariti moramo, da je v vasi 160 ljudi, ki so vsi zaposleni, a razen redkih izjem, nimajo doma kopalnic«. Zaradi tega bi bilo zelo umestno, ko bi to zadevo načeli tudi v občinskem svetu. Tudi ceste in poti skozi vas so v zelo slabem stanju. O tem je bilo že govora v občinskem svetu, čeprav razumemo, da vsega ni moč storiti naenkrat. Sedaj so V teku končna dela za ureditev kanalizacije in upamo, da bo takoj zatem prišlo na vrsto asfaltiranje. Poudariti moramo, da prihajajo k nam turisti iz vseh krajev Italije in iz inozemstva, da si ogledajo krasote jame v BriiČlkih, katere sloves sega daleč v svet. Turisti se hočeš nočeš morajo ustaviti v vasi, kjer plačajo vstopnino in kjer dobijo vodnika. Zato. je ureditev vasi toliko nujnejša. Potrebno bi bilo postaviti še najmanj štiri luči javne razsvetljave, ki na splošno zelo primanjkuje in koristno bi bilo, ko bi razsvetlili pot tudi iz vasi do križišča na cesto proti Opčinam in Velikem Repnu. Prav tako bi bilo treba poskrbeti za parkirni prostor, sag je ob nedeljah marsikdaj v vasi tako da je promet skoraj onemogočen. O ostalih vprašanjih bomo spre. govorili kdaj prihodnjič. NABREŽINA Da ne bo napačne razlage, naj povemo, da se ta dopis nanaša na področje naše občine, oziroma predvsem na pas med Nabrežino in Stivanom. Tukaj namreč trpi uho vsakega količkaj zavednega Slovenca, vsakega našega človeka, ki ima še nekaj narodne časti in ponosa. Vedno več je mladine, ki smatra da se po-vzpe za nekaj stopenj višje, če med seboj govori v jeziku, ki ga doma ne govori. Kakor hitro se oddalji od domačega praga in stopi na cesto, v avtobus, na vlak ali v javni lokal, ie ne ve, kdo in odkod je. Ali se sramuje, boji in misli, da t, tem kaj prido* bi? Mlajši rod in tudi oni, ki poseča srednjo šolo, posnema starejšo mladino. Res žalostna in pomilovanja vredna slika, ki nas kaže tako bedne in majhne! Ali naj tudi to uvrstimo med malenkosten drobiž? Menda ne! Naj. prej se vprašajmo, kdo je temu kriv. Seveda je več vzrokov. E-den od teh so razmere, ki v njih živimo. A s tem smo povedali zelo malo ali bolje rečeno nismo povedali ničesar. Na mladino ne moremo prevaliti krivde. Odgovornost pade na starše, na duševno bolj razvite člane dotičnega okolja (vasi), na prosvetne de-lavce (učitelje, profesorje, duhov.’ nike) — skratka ne vse, ki naj bi mladino na to opozarjali in jo v tem poučili. Kar se tiče učiteljstva osnovnih in ostalih šol. ne moremo — žal - trditi, da bi bili starši v tem povsem zadovoljni. Ponekod je te vprašanje podrejenega . po- lu bo opravila svoj posel tudi zima. Nismo pomehkuženi, a si jo bomo zapomnili že samo kot živinorejci, ker nam je zaradi pomanjkanja vode (zmrzle vodovodne pipe), naprtila precej nevšečnosti; kakšna je škoda v vinogradih (na trtah) in najbrž tu-di na senožetih (uničenje travne ruše) pa bomo videli kasneje. Dobili smo na račun pomoči precejšnjo količino močnih krmil (ker imamo veliko glav goveda) in tudi dodatnih gnojil. Prva bodo — čeprav pozno — precej zalegla, druga upamo tudi. Vemo, da pomagajo domačemu gnoju pri vsaki kulturi, a vedno le na dobro pognojeni zemlji. Deloma pojde gnojilo v vinograde, deloma na njive. Smo pa v zadregi kdaj, kako in s kakšno količino naj z njim gnojimo. Lanska vinska letina je bila boljša, kot smo predvidevali, a le v vinogradih v nižini, kjer .ie zemlja laže kljubovala suši in so jo vinogradniki lahko namakali. Vino je ubrano in zelo o-kusno, s čimer se bodo mogli ljubitelji pristnih domačih vin kmalu prepričati na prvi naši osmici. Skrbimo z novimi nasadi, da vinogradi s tako kvalitetnimi vini (ki jih je nekdanja devinska gospoda visoko cenila) ne propadejo. Za to se zavzema tudi naša mladina, ki zna čas s pridom izkoristiti in je trezna ter preudarna. Takim mladim močem bi zelo koristil pouk o splošnem kmetijstvu oziroma o načelih sodobnega kmetovanja. V decembru smo imeli enomesečni gospodinjski tečaj, ki ga je vodila pok. učiteljica Terčon. Radi čitamo «Primorski dnevnik*, posebno nedeljsko številko. Se razume, da nas kot gospodarje, ki si prizadevajo, da bi čimbolj napredovali, najbolj zanimajo kmetijske zadeve in sodimo, da bi ustregel nam in drugim, če bi po možnosti o tem čim več priobčeval. Občina nam krpa staro pot proti Devinu, ki je nekoč vezala med-vejske kmete z devinsko gospodo, a naš danes povezuje z veliko površino naših parcel. Seveda ne bo tako zasilno popravljena pot mogla dolgo vršiti svoje naloge. Naj še povemo, da nas spravlja v slabo vpljo vprašanje delitve jusarskega zemljišča. Do-grtali smo, da je večletno upravljanje tega skupnega posestva zavito v čudno kopreno. Sicer bomo o tem še spregovorili. Vas šteje že tri televizijske a-parate ali enega na vsakih sedem družin. Ti nas po delu povežejo s svetom, malo razvedrijo in poučijo. KRIZ mena, drugod pa aplph ne obstoja. In vendar spada ta vzgoja k osnovnim vzgojnim načelom. Od prvega šolskega dneva dalje j« polno prilik za vzgojo narodne zavesti. Zgledi izven šole so seveda tudi v tem najbolj učinkoviti. Ce stori vsak razred svojo narodno dolžnost, bo ta vzgoja v vsakem naslednjem letu lažja in tudi uspešnejša, ker je šolska mladina duševno bolj razvita. Tako je na našem industrijskem tečaju. Prav ta Šola bi mogla in tudi morala v pogledu tega vzgojnega vprašanja zelo mnogo prispevati. Pust je skoro neopazno švignil mimo. Le malo je ostalo od nekdanjega ljudskega rajanja, nabitega z razposajenostjo in dobro voljo. Na preprost način so se vaščani takrat za nekaj ur sprostili, tukaj s procesijo pustov in njihovo pojedino v gostilni, tam s plesom na harmoniko ali pa na pihala, Mlado in staro se je pozno v noč vrtelo sza repo*, fanclji so bili v vsaki hiši, v kmečkih hišah pa je »stopil* v lonec prašič. Pust je takrat imel devet ust, ki jih je bilo treba nasititi, saj se je naslednji dan pričel post. < Današnji rod, ki je v vsem pre lomil stik s preteklostjo, se je izneveril tudi tej prastari navadi. Tako je, kot če bi rekli; Se je pust v naši krvi, a ne takšen kot je bil hekoč. Stari pust se je osramočen potuhnil in če nai se pokaže, mora biti v duhu časa. moderen, simboličen in drag. Takim zahtevam naš pu t pa ni koa. Se nekaj vesti iz našega vsakdanjega življenja. Mlatiti vreme — pomeni mlatiti prazno slamo, so rekli že v starih časih. A takrat' menda niso okušali zadrege, težave in tudi stroškov, ki nam jih je navrhano naprtila letošnja zima. Sicer je treba reči, da so se vaščani razmeroma dobro preskrbeli s kuriybm in si še pomagali z ogrevalniki. Mnogo slabše pa je bilo v novih stanovanjih ezulskega naselja, kjer se je mraz z modernostjo laže poigraval. Se razume, da nas je sibirski zmrzlinec prizadel tudi z odtegnitvijo zaslužka in nam s tem okrnil dohodke, ki so v takih okoliščinah zaradi večjih izdatkov — itak manjši. Takšen mraz ni za delavce, čeprav živimo v »gospodarskem čudežu*. Mi sipo ga deležni le tako, da kar zaslužimo, pretežno sproti «za ružimo*. Kako tudi ne, če pa draginja tako raste in nismo od zaslužka še nikoli odšteli toliko za hrano kot danes. Na srečo ni brezposelnosti. A le redki morejo od zaslužka pokazati kaj več. Zato se gradbena dejavnost nanaša pretežno na širjenje zulskega naselja, kjer bo večjemu številu novih stanovanjskih hiš baje kmalu sledila nova skupina. A kot je znano, ni pri tej gradnji nobene zasebne iniciative, še manj pa zasebnega kapitala. Semkaj se vlagajo državna sredstva, ki imajo določen, nam že dobro znan namen. Tržačani pravijo, da »križan* greje in je v mrazu to vino toliko bolj prijetno. Tudi mi ugotavljamo isto in se shajamo »na čašo* v gostilni Ljudskega doma, ki kupuje odvisne količine Cena je precej dobra (200 čez), a žal, vina za oddajo bo malo. Zato bodo na pomlad tudi redke bršljanove veje. Naše kulturno življenje se hrani le z gostovanji. Udeležba pri kulturnih prireditvah pove, da imajo Križani za to velik smisel. V nedeljo je nastopilo pri nas prosvetno društvo Prosek-Kontovel s štirldejankb »Prisega opolnoči*, ki nas Je tako prijetno zabavala, igralcem in režiserju, gledališkemu igralcu Raz-tresenu, smo za to zelo hvaležni. Ali bi kaj podobnega ne zmogla tudi naša mladina? Veselo slovo od pusta Pogled na «rampo» v Boljuncu, s katere so preteklo sredo izstrelili pusta v vesolje. Kot vidimo, so bile poleg rakete tudi televizijske kamere, s katerimi so spremljali ves potek dogodkov. Originalen način poslovitve od letošnjega pusta je privabil v Boljunec veliko množico Hudi kakršne v tei vasi še ne Domniio. Na odru, kjer so bili zbrani vsi člani pustnega odbora s predsednikom Josipom Oto na: čelu, so bili tudi tehniki, bolničarji, pogrebci in vdova. Medtem ko so prvi imeli točno določeno službo, je vdova bridko jokala za svojim možem, ki so ji ga spustili v vesolje. Ob izstrelitvi pusta v vesolje je imela vazno nalogo meteorološka služba. Dva velika astronomska daljnogleda sta bila postavljena blizu rampe in meteorologi so sproti opazovali, kakšno vreme je v višavah. Njihova poročila so potem redno oddajali po zvočnikih, tako. Zadnji posnetek nam pa kaže «brezplačno osmico*, ki so jo postavili na trgu, nedaleč od-»brezplačne ljudske kuhinje*. V krošnji dreves so postavili dva soda vina, pod njima pa, je bila miza, okoli katere so'se vse popoldne sukali premtaženi ljubitelji dobre kapljice. Vino je bilo tako rekoč od vseh boljunških vinogradnikov. Čeprav Dako pomešano, pa je nastala res dobra kapljica, ki je šla vsem zelo v slast. Verjetno tudi zaradi tega, ker je bila zastonj... Ik 1 PFimoršH "dnevSllc — 6 — 3. marca 155J Vreme včeraj: 'najvišja temperatura 4.2, najnižja —4.6. ob 19. uri 2; vlage 25 odst., zračni tlak 1030.9 narašča, veter 10 km jugozahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 4.2. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 3. n>arcl Milena ot Sonce vzide ob 6.42 l|n z^on^u„j 17.52. Dolžina dneva U'1°ot)"ik vzide ob 11.19 in zatone <** Jutri, PONEDELJEK, 4, *> Kazimir SESTANEK DEŽELNEGA SINDIKALNEGA KOORDINACIJSKEGA ODBORA Ustanovi naj se odbor za proučevanje deželnega načrta za gospodarski razvoj V tem odboru morajo biti zastopane tudi sindikalne organizacije - Vrsta pobud CGIL Včeraj je deželni sindikalni koordinacijski odbor sklical v Trstu sestanek izvršnih odborov Zveznih delavskih zbornic CGIL iz Gorice, Vidma, Pordenona in Trsta, da bi razpravljali o gospodarskem načr. tovanju ter da bi določili konkretne smernice za delovanje enotne sindikalne organizacije. V imenu urada CGIL za gospodarska proučevanja se je udeležil sestanka sindikalist Fornari. Izvršni odbori so odobrili splošno usmeritev CGIL ter so poudari, li, da mora enotna sindikalna organizacija poseči na področje go. »podarskega načrtovanja. V ta na-men so se obvezali, da bodo pokrajinske sindikalne strokovne zveze s primernimi pobudami prispevale k določanju osnovnih smernic, po katerih bo demokratično načrtovanje lahko doprineslo k dejanskemu in naglemu gospodarskemu in socialnemu napredku v državi in deželi, tako da se zagotovi delavcem irf vsemu prebivalstvu izboljšanje življenjskih in delovnih razmer kakor tudi uživanje Svoboščin, Izvršni odbori Zveznih delavskih zbornic CGIL v deželi ponovno goudarjajo prepričanje, da je tre- pred sestavitvijo programa deželnega gospodarskega razvoja, čeprav spada to v pristojnost bodočih deželnih organov, začeti s UUL1H ULZ.C1U11I Ulf,UUVI| bUVbl/l -J pripravljalnim delom, ki se ga morajo udeležiti vse sile, prizadete ustanove in organizacije s posebnim poudartcom na krajevne uprave in na sindikalne organizacije. Zavrniti je namreč treba težnjo, da bi tudi pripravljalno delo samo.prepustili dejavnosti ozkih skupin in krogov »strokovnjakov« ali stanov, v katerih so močno za Nov nadzorni odbor blagajne trgovcev Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je z odlokom od 11. 1. 1963 imenovalo nadzorni odbor bolniške blagajne trgovcev v tržaški pokrajini. Y odboru so: Padua-ni Rinaldo (za trgovce), Bonifacio Pietro (za branjevce) in dr. Mar-cello Cordovado, ki ga je predlagal osrednji svet vsedržavne zveze. Namestnika pa sta dr. Romeo Orlando in dr. Luciano Davanzo. Na prvi seji, ki jo je sklical predsednik bolniške blagajne Puppi, je nadzorni odbor izvolil za svojega predsednika dr. Marcella Cordova-da. Nove kandidature za poslanske volitve Tržaški pokrajinski odbor Italijanske republikanske stranke je sporočil, da bodo za poslansko zbornico kandidirale sledeče ose- be: pokrajinski politični tajnik Mario Coloni, sindikalist dr. Carlo Fabricci, Elio Geppi in deželni tajnik odv. Ezio Volli. Sinoči pa se je na sedežu Krščanske demokracije sestala volilna komisija KD za tržaška volilna okrožja. Sestanek je vodil delegat o-srednjega vodstva KD Gino Co-cianni. Komisija je določila tržaške demokristjanske kandidate za poslansko zbornico. Tržaške kandidate KD bo moralo potrditi danes dopoldne osrednje demokrist-jansko vodstvo v Rimu. Tudi MSI je določila svoje kandidate za poslansko zbornico in za senat. Za poslansko zbornico bodo kandidirali dosedanji poslanec Ric-cardo Ghefter Wondrich, Alfio Mo. relli, Ida De Vecchi in Claudio De Ferra. Za senat pa bo v prvem o-krožju kandidirala Ida De Vecchi, v drugem pa Enrico Tagliaferro. DEJAVNOST P0KRA1INSKE TURISTIČNE USTAKOVE Propaganda v Avstriji in Nemčiji Praznik terana in pršuta M V maju bo v Trstu zasedanje italijanske " t j*% fr * Te dni se je vrnil v Trst prec% kri sednik Pokrajinškfe turistične u- * stanove odv. Ugo Volli, ki je imel WVAV. ' UIU, IVI JC H**« v zadnjih desetih dneh februarja. v Avstriji in Nemčiji vrsto preda-- vili ,y Trstu, Miljah, Zapatu,. Sevanj o tržaški kulturi, umetnosti kl.ianu in Dolini-v zbirki »ta :n|-rizmu ter je stopil v stik! i šh pok4*fejina». Int * C Tržaška trgovinska zbornica opozarja vse zainteresirane na člen štev. 21 zakona Qd 29.12.1962 št. 1745, ki se nanaša na plačila na dobič ke, ki jih razdele družbe. Zakon se je pričel izvajati s 1. januarjem 1963. leta. Prijave o dobičkih v letu 1961 in prej je treba predložiti do 23. marca. in turizmu raznimi turističnimi funkcionarji, da bi pripravil propagandno akcijo za prihodnjo turistično sezono. 20. februarja je imel v Linzu predavanje o lepotah in turističnih napravah v Trstu in v kopaliških krajih v okolici. Med predavanjem je prikazal tudi diapozitive in predvajal film «Trst med' ■hribi in morjem«, ki ga je pripravil odbor za enotno' propagando. Predavanja se je udeležilo okrog 200 ljudi. V Linzu se je odv. Volli razgovarjal tudi z voditelji raznih potovalnih uradov. 22. februarja je predaval številnemu občinstvu v Muenchenu o temi: «Trst — lice in duša nekega mesta«. Predavanje je priredil Italijanski kulturni inštitut in je želo obilo odobravanja. Tudi to predavanje so spremljali z diapozitivi. rnikov \jr in vldvo-evilne ve- sfB-iniS-rae!____ ve- like fotografije, ki so kazale Trst in okolico in ki so jih že razsta- Danes bo na Kontovelu govoril o Prešernu pisatelj France Bevk #4! * Predvčerajšnjim je bil na sedežu Pokrajinske turistične ustanove prvi sestanek ustanov, ki so zainteresirane na prireditvi »praznika terana in pršuta«, ki ga priredi turistična ustanova. Sestanka so Se udeležili ravnatelj za kmetijstvo in gozdarstvo generalnega Prosvetno društvo ProsekJConto-vel priredi danes ob 17.30'v diiora-h(f '!fca Kotitbvelu .PrUbrnovo pro-«Io|d. I?rijjJ5hpijejpd to svojo prireditev, s Katero se pridružuje vsem drugim ,proslavam Prešernovega dne, ki »o že bile na našem tieginlju, pripravilo pester program, ki bo m glavnim prikaz raznovrstnega delovanja, saj bodo nastopili društveni pevski zbor, godbeni solisti in dramska skupina s prizori iz Prešernovega življenja. Za to priložnost pa je društvo povabilo kot slavnostnega govor. komisariata dr. Zatta, pokrajinski i nika znanega primorskega književ. nika Franceta Bevka, ki je že od nadzornik za kmetijstvo dr. Per-co, podravnatelj trgovinske zbornice dr. Barison, predsednik le-toviščarske ustanove v Sesljanu Remigio Lenarduzzi in ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove dr. Rinnldini. Načelno so se sporazumeli, da se bodo letos omejili na repentabr-ski teran in pršut, ne da bi raztegnili udeležbo na druge občine in na kraje onstran meje, ker je bila lanska letina terana žal pičla. Namen praznika je predvsem, V Berlinu je bil dr VolU gost j spodbuja/ gojitev terana in se- kulturnega društva »Urama« ter j znaniti eim šiJrje občinstvo s tem ?Ie™aval „£el° dvakra,t.'1\t0J je ! vinom, kf se lahko uvrsti med ob 17.30 in 20 uri v veliki dvo- I žlahtna vina. Seveda bodo točili ram «Humboldt», ki je bila oba- ]ahko ]e 17,brano vino in pršut, lllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitllllllllllllllllllllllllllHillIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIm||||i|||||tit«l||||||||||||lllll|llllll||||||||lllllllllllllllllllllllll TRAGEDIJA NA GRŠKI LADJI V TRŽAŠKEM ZALIVU usta) siopane tiste tradicionalne gospo- arske sile, ki nasprotujejo vsaki politiki resničnega gospodarskega in socialnega napredka v deželi. Zvezne delavske zbornice CGIL zahtevajo zato, da se ustanovi odbor za proučevanje deželnega načrta za gospodarski razvoj, ki naj bo sestavljen demokratično in v katerem naj bodo zastopane vse gospodarske kategorije, predvsem pa delavski sindikati. Razen tega pa terja raznolikost krajevnega polo ' ložaja ter nujnost, da ne bo načrtovanje zgolj delo določenega vrha, marveč da se bo porodilo iz stvarnih potreb prizadetega prebivalstva, da se ustanovijo tudi področni odbori, ki naj bodo sestavljeni po enakem kriteriju kot deželni odbor. Ti odbori bi morali izdelati načrte in nakazati smeri krajevnega gospodarskega razvoja, ki je konec koncev podlaga za splošni deželni načrt. Zvezne delavske zbornice CGIL go sklenile, da bodo dale vrsto pobud, pri čemer bodo predvsem poudarili zahteve delavcev, hkrati pa nakazali stališče CGIL do kra- jevnih gospodarskih vprašanj _y o-JF iviru deželnega načrtovanja. Prva taka pobuda bo deželno zasedanje o vprašanjih, ki izvirajo iz nacionalizacije električnih podjetij. To zasedanje bo 10. marca v Vidmu. Na goreti ladji pred Savudrijo en mornar mrtev, drugi zelo opečen Požar je nastal v mali jedilnici na električni stikalni plošči - Tretji mornar se je na skoraj neverjeten način rešil brez poškodb . Ladja je sedaj v tržaškem pristanišču Na grški tovorni ladji «Plotar-chis Blessas« se je predsinočnjim zgodila med vožnjo strašna nesre ča. Na krmi je nastal požar, zgo rel je 28-letni podoficir Alexandros Kavarlikos, 28-letni strojni oficir Georgios Andreacos je dobil hude opekline in njegovo življenje je še v veliki nevarnosti, 41-letni pomorščak Andrea Petrakis pa se je pobil in opraskal po desni roki in desni nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti deset dni. Preiskovalni organi so ugotovili, da je požar nastal zaradi kratkega stika na električni razvodni plošči v mali jedilnici, zraven ka tere so tri kabine za moštvo. V eni kabini je spal Andreakos, v drugi Kavarlikos, v tretji Petrakis. Ladja (iPlotarchis Blessas« je v sredo odplula iz Trsta proti Benetkam, od koder je' predvčerajšnjim ob 16.30 odplula proti Pireju. Prevažala je benzol in karbid. Nekoliko po 21. uri, ko je bila ladja na odprtem morju, približno 15 milj od Savudrije, je izbruhnil požar v jedilnici, iz katere so vrata v omenjene tri kabine. Trije pomorščaki so tedaj ležali v svojih kabinah m so planili s postelj, ko so opazili, da zraven njih gori, da bi se re- liiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminHiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit PODATKI O PROMETU V PRETEKLEM LETU Pristaniški promet z lesom je bil lani neuravnovešen Izvoz evropskega lesa v prekomorske države se je povečal, uvoz tropskega lesa pa občutno zmanjšal Promet z lesom tržaškega pristanišča je bil v preteklem letu neuravnovešen, saj je po eni plati prišlo do povečanja izvoza lesa v prekomorske države, po drugi pa se je nepričakovano bistveno znižal uvoz tropskega lesa. Gre za dve povsem različni vrsti lesa, saj iz Evrope izvažajo proti prekomorskim državam v- prvi vrsti mehak rezan les, ntedtem pa ko uvažajo iz azijskih, afriških in južno-ameriških držav trd tropski les. V lanskem letu so vkrcali na ladje za prekomorske države skupno 146.247 ton lesa, medtem ko so ga 1961. leta vkrcali 132.465 ton ih 1960. leta 175.561 ton. Od tega odpade velika večina na a-fro-azijska tržišča in' zlasti na področje sredozemskega morja, saj, so proti tem področjem poslali lani 133.768 ton lesa, pfedlan-skim pa 120.123 ton. Kot je razvidno iz podatkov, se je lani promet z mehkim rezanim lesom sicer nekoliko povečal, vendar pa ni dosegel obsega 1960. leta. To pač odraža dejansko stanje te trgovine, ki je navezana na dobave iz zalednih držav, ki pa zopet ne morejo izkoriščati gozdnega bogastva nepremišljeno. Do resnega padca pa je prišlo lani v trgovini s tropskim trdim lesom. V. letu 1961 so pripeljali v tržaško pristanišče 85.395 ton tropskega lesa, med; lani pripeljali tem ko so ga samo 39.211 ton. Do tako rezkega znižanja dovozov je prišlo iz različnih prvenstveno trgovskih razlogov. Trgovci so namreč v preteklih letih zaradi izredno naglega povečanja povpraševanja nabavili zelo velike količine tropskega lesa in so bila lani v začetku leta skladišča polna. Posledica tega je bila zastoj pri dobavah. V sredini leta pa se je položaj spet lzpre-menil ,saj so se zvišale cene in je takrat primanjkovalo razpoložljivega ladijskega prostora za zadostne dobave. Gre paz za otroške bolezni povsem nove obsežne trgovske dejavnosti. Do sedaj je bil tropski les v Evropi poznan vendar le kot luksuzni artikel in je služil samo za nekatere specialne potrebe. Sedaj pa se je uporaba trop. skega lesa in zlasti furnirjev za oblogo pohištva izredno razširila in povzročila pravo modo. Logično je, da je v tako nastali konjunkturi prišlo do različnih pojavov, ki niso povsem zdravi in katere tudi odraža nenadni lanskoletni padec dobav tropskega lesa. Lani so pripeljali naslednje količine tropskega lesa z navedenih področij: Borneo 8.206 ton (v oklepaju podatek za leto 1961 — 20.636 ton), Filipini 861 (28 tisoč 226), Indonezija skoro nič (7.152), Indija 325 ( 56), Kamerun 1.021 (1.129), Kongo 381 (196), Slonokoščena obala 8.926 (9.417), Gabon 2.093 ( 901), Gana 7.463 (12.260), Nigerija 2.544 (4.540), Senegal 708. Nalezljive bolezni Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 21. do 28. februarja ugotovili naslednje število nalezljivih bolezni: škrlatinka 9 primerov; meningitis 1; ošpice 30; norice 35; oslovski kašelj 1; priušesna slinavka 43; rdečke 11; garje 1; infekcijsko vnetje jeter 1; epidemična gripa 277 (1 smrtni primer); otroški ga-stroenteritis 1 primer. šili. Poveljnik ladje in vse moštvo so jim priskočili na pomoč in vložili vse sile, da bi čimprej pogasili požar, saj je bila velika nevarnost, da zaradi zelo vnetljivega tovora ladja zgori kot vžigalica. Petrakis se je lahko rešil skozi okence kabine, ker je suhe postave. Ko je plezal skozi oblo, se je nekoliko poškodoval po rokah in nogah in so mu njegovi tovariši pomagali, da se je pravočasno rešil, nato pa so mu nudili prvo pomoč in mu obvezali rane. Drugi pomorščaki in poveljnik ladje so se trudili, da bi rešili tudi Kavariikosa in Andreakosa. Kapitan ladje je skozi na pol odprta vrata jedilnice v gostem dimu zagledal na tleh ro- ko, ki je malo migala. Zagrabil jo je in potegnil ven iz gostega di- me . in plamenov Andreakosa. Pomorščaki so'ga'previdno odnesli ir> mu nudili prvo pomoč, Kavarliko-su pa niso mogli pomagati zaradi gostega dima in plamenov v jedil niči. Ko so pogasili požar in so lahko prišli v jedilnico, so zagledali na tleh njegovo na pol zgorelo in zoglenelo truplo. Revež js prišel iz svoje kabine prav do vrat jedilnice, a ga je zadušil gost dim in je padel nezavesten niti deset centimetrov pred vrati. Žal ga nihče ni pravočasno zapazil, da bi ga rešil. Tako je za nekaj centimetrov zgubil življenje v plamenih. Kavarlikos se je poročil pred dobrim letom in je bil nekaj časa že vkrcan na tej ladji, nato je bil na drugi ladji, pa se je spet vrnil na usodno ladjo in to je bila zdaj njegova prva vožnja. Bil je dobrega značaja in so ga pomorščaki imeli radi, zato jim je zelo hudo, da je na tako tragičen način izgubil živ ljenje. Že med gašenjem požara je poveljnik ladje ukazal, da ladja spre meni smer in se vrne v Trst, kamor je prispela ob 6.30. Takoj je obvestil o hudi tragediji luško poveljstvo in zaprosil za pomoč. Iz luškega poveljstva so nemudoma poklicali zdravnika dr. Vaccarija in pristaniške gasilce, ki so kmalu nato prispeli na ladjo Zdravnik je Petrakisu in Andreakosu, ki ima o-pekline druge in tretje stopnje po obrazu in rokah, nudil prvo pomoč, nato pa so ju z vso previdnostjo truplo nesrečnega oficirja odpeljali v mrtvašnico glavne! bolnišnice. Z vespo v žensko oba v bolnišnico Včeraj nekaj po 20.10 so pripeljali s policijskim, avtomobilom v bolnišnico 59-Jetno Marijo Ve-leni por, Orijcovač iz Ul. Molin a Vapore 6, kmalu nato pa z avtomobilom' RK še 24-letnega Bruna Scherlija iz Ul. D’Alviano 31. Oba so sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi raznih u-darcev in prask, na obrazu, rokah in nogah. Velenijgva in Scherli sta se poškodovala na Trgu Stare mitnice, kjer je Scherli z vespo podrl na tla Velenijevo iti pri tem tudi sam -padel: Nezgoda se je pripetila na1 prehodu od avtobusne postaje ;čez trg., >. Na ortopedskj, oddelek, so včpraj popoldne sprejeli s pridržano pro- gnozo 05-letno- , Aifmmziato Belle-mo por. Lonza iz Ul. Puccini 24, ki je nerodno, pa^la v, kuhinji ih si-pri tem zlomila v kolku levonč-g°. ki ju bodo prej pokušali funkcionarji ravnateljstva za kmetijstvo in pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Za ta praznik, ki bo 20. in 21. julija, bodo spekli tudi demač kruh po kraškem receptu. *■ * i‘ * * * Od L do 4. maja bo v Trstu vsedržavno zasedanje Italijanske zvezp tabornikov, ki se ga bo udeležilo okrog 300 delegatov. Med drugim si bodo ogledali cvetlično razstavo in napravili razne izlete v tržaško okolico. „ -----rX± -.O V* Pri otroškem nagajanju si je zlomil nogo .. Otroci se večkrat ne zavedajo, kako so nevarne njihove igre in šale. Tako je včeraj po končanem pouku neki njfegov sovrstnik pod-; stavil nogo 11-letnemu Luciu Lu-bisu iz Naselja S, Sergio št. 2015, ko je šel iz šole pri Domiu in se je vračal domov. Dečko je nerodno, padel in si je zlomil desno no- -Kr___: j ■ v . go. NemuttoiUai' so' poklicali rešilni veljal avto;1 dh so ga o.dbeljali v bolnišnico, kjer so jr a sprejeli na 'ortopedski' oddelek. Zdraviti se bd mo-ral od 30 do 40 dni. Nezgoda dirkača na Montebellu Med konjskimi dirkami na Mon. tebelu se je včeraj ponesrečil 36-letni Carlo Morselli s Senenega trga-8;-ki so ga sprejeli'na prvi kir: oddelek in se bo moral zdraviti nekaj tednov. Koni Gigetto je padel in dirkalni voziček se je prevrnil, pri tem {ja :se je Morselli pobil po obrazu in. desni roki, zaradi česar so ga z osebnim avtom odpeljali v bolnišnico. včeraj gost društva na Proseku-Kontovelu. Prepričani smo, da bo tudi prisotnost tako uglednega gosta pritegnila na to proslavo čim-večje število vaščanov in prijateljev naših marljivih in požrtvovalnih prosvetnih delavcev s Proseka in Kontovela. Obvestilo davkoplačevalcem Finančna intendanca sporoča, da delujejo na njenem sedežu in v prostorih’ okrajnega urada za neposredne davke v palači finančnih uradov na Trgu Panfili posebni informacijski uradi za 13. prijavo dohodkov «Vanoni». Urnik teh uradov je od 91. do 13. ure. Meščani se lahko .obrnejo na urade za vse inforlhadije v zvezi s prijavo dohodkov, Finančna intendanca nadalje sporoča, da,, zapade 23. marca rok za dopolnilno prijavo dohodkov od-delnic v letu 1961 in v prejšnjih letih. Za prijavo niso potreb- ne nobene formalnosti. Dovolj je, da se navedejo družba, ki je izda- la delnice, število delnic, nominal «'•*i- dividende. na glavnica in Navesti je treba' jave. p4 tild dii prejšnje pri- Važno za kmetovalce! Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmeto. valce, ki še niso vložili prijav za vpis v kmečko bolniško blagajno', da lahko to uredijo do 15, t.m., ker so pristojne oblasti pristale na ta datum zaradi stavke v uradih združene kmetijske blagajne, ki je trajala ves minuli mesec. V torek seja pokrajinskega sveta Pukrajinski svet bo nadaljeval s svojini delom na rednem zasedanju v torek, 5. marca ob 18. uri v dvorani pqkrajinske palače na Trgu Vitorio Veneto 4. Razpravljal bo o vprašanjih na dnevnem redu, ki doslej še niso prišla na vrsto. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sestrinega zaročenca je obtožila da ji je ukradel razne predmete Toda obtožba se je izkazala za neresnično - V kotu skladišča v luki je «našel» kavo Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec De Franco, zapisnikar Chiarelli, obramba V.' Bologna) se je ' moral zagovarjati 26-letni Domenico Amen-dolagine iz Bitonta, ki je bil obtožen, da je ukradel 27-letni Giu-liani Cigar por. Zoch iz Ul. sv. Justa 24 transistorski sprejemnik, dva zastavna listka (za zlato verižico in'za de.žni plašč), eno zlato narokvico in eno moško pižamo. Zenska je opazila, da so ji ome- spravili na motorni čoin, s katerim iz»T°dni so ju odpeljali na obrežje, kjer je n^a 8: februarja jam. Dva dni že čakal rešilni avto gasilcev, da /jv? Laivui ivomii w vuv so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so Andreakosu sprejeli s pridržano prognozo na dermatološki odde lek, Petrakisa pa na ortopedski oddelek pozneje je prijavila tatvino policijskim agentom. Ko so jo vprašali, če sumi posebej kako osebo, je Cigarjeva brež obotavljanja izjavila, da je tatvino po -njenem mnenju zagrešil Amendolagine. Na ladjo so nato prišli komisar prTnlej8 sobo^mesec1‘dnrpreTin pomorskega komisariata dr, Capo-rizzi, šef znanstvenega oddelka kvesture, namestnik sodnega zdravnika dr. Reich, zastopnik tehničnega urada luškega poveljstva ter državni pravdmk dr. Pascoli, ki so u-vedii preiskavo, katero so zaključili pred 12. uro, ko ja dr. Pascoli izdal potrebno dovoljenje, da so .......................................................................................................................I......III • lil III11 ■ III11 ■ GOZDNI POŽARI NA VSEH STRANEH 5 ur so morali gasiti požar pri Medji vasi Zajel je 75.000 kv. m na Grižniku - Požari tudi pri Briščih, na Katinari, pri Dolini, na Lovcu, pri Miramaru in v Miljskih hribih Gasilci te dni nimajo odmora zaradi številnih požarov na raznih predelih našega področja. Tako so imeli tudi včeraj ves dan polne roke dela, pomagali pa so jim v nekaterih primerih tudi agenti javne varnosti, karabinjerji, finan-carji in skupine prebivalcev. Največji požai ie bil včeraj na Grižniku med Medjo vasjo in državno mejo. Požar je nastal okrog poldne in so ga pogasili šele po 17. uri. Zajel je 75.000 kv. m površine, pri gašenju pa so gasilcem iz Trsta in z Opčin pomagali agenti javne varnosti, karabinjerji, gozdna milica in skupina domačinov. Že zgodaj zjutraj st je vnela suha trava ob miramarskem drevoredu pod železniško progo, kjer je požar zajel 1500 kv. m. Malo pozneje so gasilci morali pohiteti v Nabrežino, kjer je blizu železniške postaie požar zajel 5000 kv. m. Nekoliko po osmi uri so morali v Brišče, kjer je v bližini vasi gorela suha trava in grmičevje ter je požar zajel 50.000 kv. m površine. Komaj so se vrnili, so morali pohiteti v Medjo vas, drugi oddelek pa je moral na Katinaro, kjer je hil manjši požar, nato blizu Doline, kjer je požar zajel 50.000 kv. m površine, na Lovec, kjer je požar zajel tudi nekaj tisoč kv. m dj-vršine, pa spet k Miramaru, kjer je požar uničil nekaj borovcev, nato k Farnejem, kjer je gorela suhljad in je požar zajel 20 000 kv. m površine ter k Sv. Barbari, kjer je bil manjši požar. Razen tega so gasilci imeli opravka z dimniki, v katerih so se vnele saje ter s skladovnico lesa, ki je gorela blizu hangarja št. 57 v pristanišču. da je takoj po tatvini izginil brez sledu. Policisti so seveda začeli zasledovati Amendolagineja po vsej Italiji. Nazadnje se jim je posrečilo, da so ga izsledili v Bi- tontu, kjer ga je zaslišal pre-tor. Mladenič pa je odločno za- nikal, da bi bil kradel. Povedal je, da je stanoval pri ženski med drugim tudi zato, ker je bil zaročen z njeno sestro. Njegov oče pa, ki živi v Trstu, mu je nekega dne ukazal, naj se vrne v južno Italijo. Hotel se je sicer posloviti od Cigarjeve, toda ker te ni bilo doma in ker se je bližal čas odhoda vlaka, je odšel ne da bi jo pozdravil. Pripomnil' je še, da je Cigarjeva ločena od moža. Ta pa je — vsaj tako je trdil Amendolagine — večkrat vdrl v njeno stanovanje. Poleg tega je prihajalo na ženskin dom večje število ljudi. Nekoliko pozneje je državni pravdnik v Vidmu zaslišal še enkrat Cigarjevo, 'ki je bila tedaj v zaporu, kjer je prestajala neko kazen. Zenska je še enkrat potrdila svoje prejšnje izpovedi. Kazenski sodniki so včeraj spoznali Amendolagineja za nedolžnega ter so ga oprostili, ker ni zagrešil tatvine. Isto sodišče je sodilo tudi 55-let-nemu Giordanu Galterosi iz Ulice G. Galilei,' katerega so obtožili, da je ukradel skoraj 4 kg surove kave upravi Javnih skladišč. Galteroso so zasačili financarji 10. julija lani v bližini hangarja št. 64 v Novi prosti luki. Moški je trdil, da je našel kavo v nekem kotu na nakladalni ploščadi: A-genti pa mu niso verjeli, ker je po njihovem mnenju nemogoče, v nekem kotu. Pa če bi mu tudi verjeli, so pripomnili, bi ga morali vseeno prijaviti sodnijskim o-blastem, ker kave ni vrnil zakonitemu lastniku, se pravi upravi Javnih skladišč. Na včerajšnji razpravi so sodniki -ukinili kazenski postopek proti Gblterosi zaradi amnestije. .Vittorio Bubnich, star 31. let iz Ul. Vitjali 2/c se je 7. julija lani okoli• 1,5. , uje popoldne znašel ..v gostilni »Ai due ieoni« v Ulici Vidali. Nenadoma je vstopil v lokal tedaj 28-letni Giovanni Basia-co (mladenič je medtem umrl) ter popil kozarec vina. Ker ni imel drobiža, je plač, ' bankovcem. V spravil 8.000 lir |ep suknjiča. Nato se je usedel za neko mizo ter nekaj časa igral pa karte z nekim znancem. Pri igri pa hi imel sreče. Ko je hotel plačati pa listnice ni bilo več v žepu. Našel jo je neki natakar nekoliko pozneje pod straniščnim oknom. Vsi pa so se dobro spominjali, da je bil v stranišču samo Bubnich. Zato so ga policaji trdo prijeli in nazadnje je priznal, da jo je ukradel. Včeraj ni prišlo do , obravnave, ker obtožencu niso poslali poziva na pravilni naslov. Kazenski sodniki so sodili tudi 40-letnemu Mariu Liviču, ki je bil obtožen, da je skušal vtihotapiti v državo en kg cigaret. Slo je za ;,večje, ,število škatlic znamk «Winston» in »Pall. Mali«, ki jjh i je obtoženec skril pod obleko. Pri j izhodu iz Nove proste luke so 'ga financarji ustavili, ga preiskali in našli cigarete. Livič je izjavil, da jap ipu ; cigarete služile samo za osebno uporabo. To je potrdil tudi pred sodniki, ki pa so ga vseeno obsodili na 48.000 lir glo- K \k JM*..»■.---------------- vseeno u 3ui Te dni je promoviral na ljubljanski fakulteti za inženirja kemije ALEKSANDER JERIC z Opčin. Mlademu inženirju iskreno čestitajo sorodniki, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta uredništvo in u-prava Primorskega dnevnika. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN l’OKOKK Dne 2, marca 1963 še Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI 90: 85-letna Vittoria Komac, 69-Hetirua Maddalena Riservato vd. Cesora-to, 69-letni Mario Dragovima, 71-1 e i na A n n a Baracci vd. Gombač, 86-letina A n,na Ubaldini vd. Lo-visato, 72-letni Luciano Scarlmi, 55-letni Giorgio Stenner. 82-letnl Bruno Sitter, 72-letni Giovanni Zugna, 94-letna Caterina Cernigoi vd. Viti-' mani, 89-1 etna Giovanna Erretih vd. De Marinški. 86-letna Maria Sancin vd. S;inem, 58-letni Alberto Tomma-sinil, 73-letna Mercede Tullio por. Ron-chi, 79-letina Apollonia Potočnik vd. Jerič, 81-letni Ottorino Rlbecbl, 63-let.nl Stefano VosMla. 82-letnl Tullio Silvestri, 78-letmi Armando Del Tor-re, 85-letna It a Ha Concina vd. Pavo-ni. OKLICI: mizar Albino Bole in gospodinja Pistan, delavec Bruno Cia! in gospodinja Fiorellla Sussel, trgovec 'Giovanni Milooohi in gospodinja Carla Drassich, šofer Andrija Hardi In gospodinja Radinka Kuzminac, bolničar Giorgio Zorni in bolničarka Nor. ma Norbedo, slaščičar Edoardo Glo-nechetti in uradnica Maria Grazia Borroni, karabinjer Calogero Fioren-tlno in delavka Ilda Bretz. mehanik Silvano Parladorl in gospodinja Cla-ra Laproclna, trgovec Jon Keta in da se najde taka količina kave I gospodinja Riuza Voin, uradnik Otto- rino Cenderetll In zdravniška asistentka Silvia Radin, delavec Guerri-no Bonettl in gospodinja Luoia Cher-vatin, bolničar Giorgio Giovannini in gospodinja EHen,a D’Alessandro, risar Bruno Skrjanee-Traverso in prodajalka Renata Simoni kurjač Giovanni Papinutti ln gospodinja Maria Mo-na.sso, mizar Albino Sossi In služkinja Ondina Palcioh, gradbenik Gluho Comelll ln gospodinja Marisa Gar-dinl, mornar Ničolo Gobbo in gospodinja Vittoria Zupičlč, težak Giordano Scorla iti delavka Livia Roncelll, železničar Remigio Valenta ln gospodinja Elisabetta Bacci, vrtnar Pietro Bosdaohin In šivilja Johanna Maria Weber, prodajalec Mario Zattera in delavka Ilda Furlan, pom. častnik Mario Zuliani ln kemičarka Michela Mau-touchet. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg S. Gia-como 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Trg della Borsa 12. LEKARNE ODPRTE DANES Dr. Codermatz, Ul. T. S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1! Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. Pa.pa, Ul. Feilluiga 46; Al Due Mori, Trg U-nltš 4; dr. Rossetti, Ut. Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro comip, N eri. Ul. Dante 7. Slovensko gledališče v Trstu Zaradi obolelosti v ansamblu odpade predstava «Kadar se štorklja zabava«, ki je bila napovedana za danes na Opčinah. Torek, 12. marca: Klaburtd: KROG S KREDO. Tržaška premiera. Sreda, 13. marca: Klabund: KROG S KREDO. Ponovitev. Sobota, 16. marca: Arthur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Premiera. Ncdolja, 17. marca: Arthur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Ponovitev. Vse štiri predstave bodo v Avditoriju. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 9. marca ob 20.30 na stadionu I. maj ☆ KONCERT ☆ LAHKE ☆ GLASBE Gostuje zabavni zbor in' orkester kulturno—umetniškega društva AKADEMIK iz Ljubljane. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane eno uro pred začetkom. Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 Danes ob 16. uri za dnevni abonma v vseh prostorih zadnja predstava Giordanove opere «Andrea Chenier« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Franco Pa-tane. Pri gledališki blagajni se je začela prodaja vstopnic. Za petek je najavljena za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih ip stojiščih prva predstava Verdijeve opere »Bitka pri Legnanu« v prvi absolutni izvedbi v Trstu. Opero bo dirigiral Francesco Moli-nari Pradelli, v glavnih vlogah pa bodo 'nastopili Levla Gencer, Giovanni Gibin, Ugo Sava rese. Marco Ste-fanoni. Zbor je uvežbal Giorgio Kirsidhner,, režija Carlo Plocinato. Za to ' predstavo se jutri začenja .prodaja stopnic. ....... ....... PRI VAŠIH NAKUPIH oblščte trgo. vino »MAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi, 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no-gavic ln perila za ženske, moške h, otroke po najnižjih cenah v Ttstu. Po. strežen! hosie v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primemo darilo. PRI MAGAZZINIJ FEL1CE — Trst Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske moške ln otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah. PLASTIKA ZA POKHIVANJE PODOV višina 2 metra Po 500 lir kv meter; termoplastičm podi. ploščice »Sllion«, plastične preproge, zagotovljena na. mestitev. brezplačni predračuni Žani. majte se pri »ITALPLAST« Trst. Trg Ospedale 6, tel. 95-919. ISCEM VAJENKO, dobra plača, e-ventualno tudi kosilo. Krojačnica Mozetič, Trst.-Trg Garibaldi št. 11. Tel. 90280. VESCA VSEGA uradniškega dela — korespondence v slov., ital. ln nemščini — išče poldnevno zaposlitev Naslov na upravi lista, Ul. S. Francesco št. 20. PODJETJE KANOBEL, Trst, Ul. Ghir-landalo št. 42, tel. 90812 išče šoferja za težke kamione. VAJENCA in vajenko sprejme CAR-TACEL, tovarna vrečic, via Follaitoio št. 7, Zavije — nasproti Snia Viscosa. LOTERIJA BARI 59 73 65 74 13 CAGLIARI 21 20 74 59 7 FLORENCA 52 46 49 55 14 GENOVA 82 62 4 61 40 MILAiN 79 67 82 63 68 NEAPELJ 75 81 76 83 16 PALERMO 59 64 55 73 37 RIM 62 84 66 54 72 TURIN 26 62 76 65 9 BENETKE 40 51 17 76 31 Slovenski Kjjjjj vaP! -■jSg našega SSji*< BART°lJ ki jo priredijo Slovenska A. svetna zveza. Slovensko & ^ lišče, Primorski dnevn**tt^ VLADIM1RA Slovenski k 1 u dne 4. marca, ob 20A5 » - a gorčičevi dvorani v Ul. o v | Kino Nazionale 14.30 «La beti« 0 A,ji# Stefania Sandrelli, Angc ■ 1 . Prepovedano mladini. nel ^ Arcobaleno 14.00 «La d°,nn„rtatlc 'V do«. Terhnicolor. PrepO»“ral| dini pod 18. letom. ,,-ulCk Feniee 14.30 «Gli amnjat{l-Bounty». Terhnicolor. «4 do Trevor Hovvard. jen)11 Excelsior 14.00 «U.no del tre*- pr,^ Salvatori, Anthon.v Perki"4' vedaoo mladini. , ff* Grattacielo 14.30 «Parigi o nicolor.' Franca Valeri.' P’*y~ mladini.; gpji Supercinema 14.00 «L’eroe di er Barve De Luxe. Richard_^ Alabarda 14.00 »Sissi a polo). Technicolor. R°mi,,J a\ Filodrammatico 14.30 “T01® po'1 n. 1». Totč Technicolcf- ” no mladini! «nir A uro ra 14.30 »La strada a » ici» f cristallo 15.00 »Le massagela |, Pf Sitva Kosclna, Cri^ttnk - povedano miadtnS. ' '• r Capitoi 15.00 «Le quifrt«l/ Namesto Cvetja na kr0..w df. 4 Barači vd. Gombač daruj^0 ^ > Bisca, Lanca in Ceh 6000 ško Maticd. Vsem znancem sporoč®h®fi& ^ no vest. da je včeraj w predraga Amalija RoiaC oldn«' Pogreb bo jutri popolt . Žalujoč'. df^ NOVAK Trst, 3. marca 1963- Sporočamo žalostno _veS^9 vedno zapustila 0 .' je za Ana Baracct vd. Gombač Pogreb pokojnice bo da"ne ^ ob n. 15 iz mrtvašnice^ nišnice na katinarsko P° ! ŽALUJOČI V, ENALOTTO XI X 2 2 2 X 2 IX 12 Kvote; 12 točk — 7.914.000 lir; 11 točk — 423.900 lir; 10 točk -22.700 lir. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I IN OSTALI =>~ Lonjer 3. marca l9®' L AH VALA Toplo se zahvaljujern° -i z nami sočustvovali fv,‘-ra so našega dragega Ivana Kalca^ Posebna zahvain darov® ja ter vsem, ki so na ... vsem, -------- način počastili spornih, r ^ in ga spremili na zuaM ^ 6 žena Mila, hčerk' ter oslali sorod®1 Trebče, 3.111.1963. ton s ZAHVALA. u Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvov® Izgubi našega dragega moža in sina OD MARIJA PERTOTA Posebna zahvala dr. DeJami, sorodnikom, prijatelj®*^; p® znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga sprem* njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI ŽENA IN mati Nabrežina, 3. marca 1963. K ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k k®1 počitku našo drago mamo .dnF ANO LOZEJ vd. C0BANI Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja ter vsem, W S° kateri koli način počastili njen spomin. -gji ŽALUJOČE DRUŽINE COBANl IN Trs;, 3. marca 1963. V poročilo acegat poraba aparatov za izkoriščanje plina ✓ vodnih grelcev BREZ Mhom f «o s katerimkoli H ved»in T kaA*r*mkoIi prosto-“ Ber*ci°nalne in NE n«rih OBSTAJATI v malih pro-<4 in m. ■tnmBMSa. v sobi-ki n). P*o»no v tistih prostorih, Uto pre^'°^J. ali še slabše, sploh NaSfo6 ^ da se položaj litij?*’ O® SE PLAMEN NE H «.u ™IMerN°, teko da bi Nt«^ popolno izgorevanje k, bPO»An?ttro*n,k* NE SMEJO htKbPv^ATl TEH NAPRAV, 'ostavL Ne PO8krb,j0> da bi ^EJ0 RACIONALNE IN "L instalirajo v do-v^^enih prostorih. Mh ^ ‘•m Je ACEGAT v urad-^ razpolago za vsak VaiL- 1 "Mve*. ali navodilo, pri “•J *e potrošniki obrnejo nanj po telefonu št. 41676. Ne glede na posebno vprašanje vodnih grelcev IE TREBA GREL-CE V KOPALNICAH, GORILNIKE IN DPUGE APARATE (kot peči pečice itd.) ČISTITI IN REGULIRATI TAKO, DA NE NASTAJAJO RUMENI, DOLGI IN SAJASTI PL V!)’ENI. kajti v teh primerih se plin ne le po nepotrebnem troši, marveč tudi ne iz-gore- . docela in je škodljiv. Navodila iz prejšnjih dni se potrjujejo in ostanejo veljavna. Fotografije z novinarskega plesa, ki je bil na stadionu «Prvi maj» in s sprejema dr. Lasiča v prosvetnem društvu v Barkovl en, so na ogled v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 2u. Ljudska prosveta Obveščamo vse pevce v Bazovici, d-a bo pevska vaja dne 6. marca ob 21. uirl v običajnih prostorih. Prosimo za polnoštevilno udeležbo Prosvetno društvo (Andrej Coks z Opčin priredi 24. marca ti. enodnevni Izlet v Planico, kjer bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri Draščkovih. » » • Slovenski akademski klub Jadran priredi v nedeljo 10. marca za vse a-kademike In prijatelje smučarski izlet v Nevegal pri Bellunu. Vpisovanje v Tržaški knjigami do sobote 2. marca. Razna obvestila Mladinska Iniciativa obvešča, da bo seja v ponedeljek 4. t.m. ob 20.45 v Ul Geppa 0-1. Priporočamo točnost. • • • Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole obvešča vse šolnike, da se začne Izpopolnjevalni tečaj slovenščine v ponedeljek 4. marca ob 18.30 v osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ulici Frausln 12-1, s predavanjem prot. I-vana Šavlija o temi (O fonetiki*. Goriško-beneški dnevnik S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Začasna ureditev in asfaltiranje pokrajinske ceste Doberdob - Selce Soglasno odobren načrt za ureditev cesto Gorica-So vodnje-Za-graj in prispevek obrambnega ministrstva za ceste na Krasu Kine na f//?7JflFtllh predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 15. uri film: He*R»#a#/«y/Af|atjer, PAUL NEVVMAN GERALDIIME PAGE (Sladko krilo mladosti) Mladoletnikom vstop prepovedan Ponedeljek, 4. t. m. ob 18. url ponovitev filma LA DOLCE ALA DELLA GIOVINEZZA Sinoči je imel pokrajinski svet v Gorici svojo zadnjo sejo zimskega zasedanja in je izčrpal ves dnevni red na katerem je bilo 19 točk. Naše čitatelje bosta gotovo zanimali najbolj točki, ki govorita o ureditvi pokrajinskih cest Gori-ca-Sovodnje-Zagraj in Doberdob-Selce. Kar se prve ceste tiče so soglasno odobrili dokončen načrt, kar bo pokrajinski upravi omogočilo, da bo oddala dela za to cesto na dražbo in v izvedbo. Pri tej točki se je oglasilo več svetoval, cev in med njimi tudi Marinčič, Makuc, Bergomas in Cociani, ki so vsi soglašali s predlogom. Marinčič je priporočal naj bi z ureditvijo te ceste začeli čim-prej vsaj na odseku Standrež-So-vodnje, kjer je promet največji in naj bi v ta namen izkoristili onih 125 milijonov, ki jih ima še pokrajinska uprava na razpolago za ureditev bivših občinskih cest. Ureditev te ceste na vsej dolžini pa bo koristila tudi povezavi Gorice s spodnjim Posočjem. Omenimo naj, da bodo za celotno ureditev te ceste potrošili 298 milijonov od tega 28 milijonov za nov most čez Vipavo. Glede ceste Doberdob-Selce sta predsednik dr. Chientaroli in odbornik Grigolon sporočila, da bo pokrajina začasno uredila in a-sfaltirala odsek od Doberdoba do Selc v dolžini 2100 metrov, za kar bo iz svojih sredstev potrošila 5 milijonov in 100.000 lir. Pou- Kino prosek-kontovel danes 3. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film: 0- TERRORE DGI BARBARI (GROZA BARBAROV) Igrajo: STEVE REEVES In CHELO ALONSO 9 Došola lorenu '•"t A ' ta Državno priznana agencija hu av ^obiUk Vozna dovoljenja C T. ABCDE javna in privatna Fiat 600 - 1100 - 1300 - AVTOBUSOV in KAMIONOV ZDRAVNIŠKI PREGLED NA SEDEŽU IN UGOTOVITEV KRVNE SKUPINE *0s LASTNIKA - KOLAVDACIJA IN REVIZIJA Ulica S. Lazzarn, 17 — Tel. 24-243 Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu) KIMO «1R1S» PROSEK predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 16. uri Cinemascope barvni film: CAVALCARONOINSIEME (Jezdila sta skupaj) Največji westem, ki ga še niste videli Igrajo: JAMES STETfART, RICHARD NVIDMARK ln SHIR-LEY JONES iiiio >i - >“ • KMETJE. VRTNARJI Za vtako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Ekskluzivni zastopnik za Tržaško, Goriško in Beneško Slovenijo: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice »AGRIA« gjjjMNORt- BOIIUNK h» J,a.nes 3- *• m. ob h, rvnl Metrocolor film: Q*ntl)[ IN FIAMME jts, v plamenih) LARSEN, BU-TON BURNETT KUJEJO DRVA! „ PREMOG! bivanje vašega doma iS^iscFjo10*111 manJ * Hikov “A ‘A £V »-'■-ORMASTF.R. ■ ?Oilt,’i.nJak (serra) V n ke’ peči, ter A to ; Vse za hišo tekoči vaše radla- termosl- nudi in nabavi ^ZZANELLA Vt-nczian 5 Tel. 24-197 podjetje za •MkJr, ne naprave (briz-|. 1 na svetu. •AZZANELLA • J1. Vcnezian 5 Tel. 24-197 1 *‘erhavec) kirurg H'1«! ' vsak delavnik v Ul Dante 10 ' dre ter po dogovoru tel smo Radio Trst A 9,00 Kmet. oddaja; 9.30 Slov. narodni motivi; 11.15 Oddaja za naj-mlajše; nato Harmonikar Gigl Del-mo; 12.00 Slovenska nabožna pesem, cerkveni zbor od Sv. Jakoba; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Vokalni duet Kos-Per-tot ob spremljavi tipičnega trla, ki ga vodi Oskar KJuder; 15.00 Ciganski orkester Barnabas Bakos; 15.20 Portret v miniaturi: Ugo Calise; 15.40 Jam Session; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Za smeh in dobro voljo; 17.30 Plesna Čajanka; 18.30 Obisk v naši dlskotetl; 19.30 Melodije Iz revij In glasbenih komedij; 20.00 Šport; 20.30 Solisti z orkestri; 21.00 lz slovenske folklore: «Pratika»; 21.30 Sodobna simfonična glasba — Bela Bartok: Glasba za godala, tolkala ln celesto; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Ve-Cerni ples; 23.00 Pollfonska vokalna glasba. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih Igriščih; 14.00 »El campanono. Koper 6.00 Prenos KL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Do- mače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zbor »Svobode« lz Postojne; 9.30 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Na dan rudarja; 11.15 Poje Mara Del Rio; 11.30 Parada orkestrov; 12.10 In 12.50 Glasba po željah; 12.37 Zunanjepolitični pregled; 13,30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15,15 Domače pesmi ln melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Ital, pesmi in plesi; 8.30 Kmetijska oddaja; 11.00 Za sam orkester; 11.25 NEDEUA, 3. MARCA 1963 Roditeljski krožek; 13.25 Brazilska glasba; 14.00 Instrumentalna glasba; 14.30 V nedeljo skupaj; 15.45 Nogomet od minute do minute; 17.15 Simfonični koncert; 19.00 Športni dnevnik; 20.25 Ira Marion - Manilo Bocol: »Muzej Scotland Yarda»; 21.00 Radijska križanka; 22.00 Luči ln sence; 22.15 Simfonična glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 10.00 Leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Revijski program; 14,30 Teden aktualnosti v svetu; 15.45 Glasbena prizma; 16.15 Odmevi na prireditve; 17.00 Glasba in šport- 18,35 Vaši izbranci; 19.50 Srečanje med notami; 20,35 Sama glasba; 21.00 Športna nedelja: 21.35 Francoska glasba. III. program 17.05 Miguel De Cervantes: «L’as-sedio dl Numanzia«; 19.00 Glacomo Carisslml; 19.15 Francoska kultura; 19.30 Vsakovečernl koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu skladbe E. Chabrlera; 21.20 Marcel Van Thlenen: «11 dannato«. Slovenija 6.00 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.54 Glasbena medigra; 9.05 Zabavna glasba; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 11.50 Prijetni zvoki; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila; 13,30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14,15 Naši poslušalci česti tajo; 15.15 Zveneče kaskade; 15.33 Chopin: Tretja klavirska sonata; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Ogrlica s popevkami; 17.05 Medigra z godali; 17.15 Radijska igra — N. Kuret: »Erazem Iz Jame«, 18.12 S. Premrl: Štirje pastorali; 18.30 Športna nedelja; 19.00 Obvestila; 19,05 Glasbene razglednice, 20.00 Izberite melodijo; 21.00 Spominu Sergeja Prokofjeva; 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana; 23.05 Za mlade plesalce. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11,30 Nabožna oddaja; 15.15 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Program ;.a najmlajše; 18.30 TV Igra «Prlča»; 19,00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.05 Deset minut z Albertom Bonuccijem; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Film »Marija VValevvska« z Greto Garbo; 22.55 Televizijski tednik; 23.55 Športna nedelja in Dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 DvodeJanka »Proces«; 20.10 Rotocalchl In poltrona; 21.05 Dnev nik; 21.15“ »Sever gre na Jug«; 22.05 Šport. PONEDELJEK. 4. MARCA 1S63 8.30, 12.15, 12.40 ter 15.00 Sola; 17.30 Program za najmlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni carnet; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 »Potovanje v Italijo, ki se spreminja«; 21.50 Film »Očetje ln sinovi«; 23.25 Dnevnik II. KANAL 21.05 Dnevnik; 21,15 Jerome Kllty: »Dragi lažnivec«; 23.15 Športne vesti. Jug. televizija 10.00 Kmetijska oddaja: 10.30 Al bert Lamourisse: »Rdeči balonček«, francoski kratki film; 11.00 Prenos športnega dogodka; 15.30 Svetovno prvenstvo v drsanju, prenos Iz Cor tine d\Ampezzo; 18.00 »Conte Max», Italijanski igrani film; 20.00 TV dnevnik; 20.45 »Muzej voščenih lutk«, zabavna oddaja; 21.45 »Gostovali so pri nas« — Andre Pro-kovskl ln Martina Aroyo. Claude Debussy: «Favnovo popoldne«, ba let In črnske duhovne pesmi ter grške narodne pesmi. PONEDELJEK. 4. MARCA 1»I3 18.30 »Zmaj«, lutkovna oddaja za otroke; 19.00 Dokumentarni film; 19.15 Mala TV univerza; 19.30 TV obzornik; 20.00 TV dnevnik; 20.3C Tedenski športni pregled; 20.45 Turistična oddaja; 21.10 F. Dostojevski: «Dva usodna dneva«, dramatizacija romana »Selo Stepančlkovo 1 njegovi žlteljl«. darila sta, da je to le zasilna rešitev, dokler ne bo odobren in finansiran načrt za dokončno ureditev te ceste. Predsednik je sporočil še, da je prejel od vojnega ministrstva zagotovilo, da bodo poskrbeli za ureditev in asfaltiranje cest Petejan-Vrh in Vrh-Martinščina, ko bo vreme dopuščalo. V imenu kraškega prebivalstva se je svetovalec Marinčič zahvalil, da se je pokrajinska uprava odločila za popravilo ceste Dol-Selce, za kar so se potegovali levičarski svetovalci že ob lanskoletni splošni diskusiji o pokrajinskih cestah in je prebivalstvo iz Doberdoba poslalo s tem v zvezi predsedniku pokrajine tudi svojo delegacijo. Izrazil je tudi željo, da bi s tem delom začeli takoj spomladi in da bi se kaj kmalu dosegel tudi državni prispevek za dokončno in popolno ureditev te najvažnejše ceste na goriikem Krasu. S tem so soglašali tudi dr. Makuc, Papis in drugi svetovalci in predlog je bil soglasno odobren. Omenimo naj še, da je bilo v začetku seje govora o interpelaciji o OET iz Tržiča in o pokrajinski umobolnici, ki so ju predložili komunistični svetovalci in o katerih se je razvila obsežna diskusija. O tem in o drugih problemih te seje bomo poročali prihodnjič. Pell«grini namesto Marinija kandidat KPI za senat Tiskovni urad goriške federacije KPI nam je poslal v objavo sporočilo, da so se v petek sestali v Tržiču sekcijski tajniki in predstavniki tajništva, da bi dokončno odločali o kandidaturi za senat. Sprejeli so predlog nadzorne komisije ln centralnega komiteja, da se v goriškem volilnem okrožju ponovno kandidira senator Pellegrinl namesto Marinija, ki ga je predlagal aktiv federacije. Potrdili pa so vse ostale kandidature, o katerih smo že poročali. Sprejet je bil zatorej tudi slovenski kandidat Josip Jarc, visokošolec iz Doberdoba. Umrl je Franc Humar Snoči ob 20 un Je umrl v go-rlški bolnišnici v starosti 75 Tet upokojenec Franc Humar iz Gorice, Ul. Buffolini št. 3. Bil Je Invalid iz prve svetovne vojne ter Je kljub temu vedno deloval na prosvetnem in drugih področjih. Med vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju ter je bil vedno zaveden Slovenec in stalen naročnik našega lista. Pokopali ga bodo v ponedeljek na goriškem pokopališču, kamor pojde pogrebni sprevod izpred goriške bolnišnice Hudo prizadeti ženi ln hčerki Izrekamo Iskreno sožalje. S seje občinskega odbora Na zadnji seji občinskega odbora, ki je trajala skoraj tri ure, so obsežno razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na mestni promet. O zadevi je poročal odbornik Francesco Moise. Odobrili so izplačilo stroškov, ki jih je imel Dom onemoglih v mesecu januarju, ter sklenili dobaviti po-trebnejšim meščanom zdravila v vrednosti 460.000 lir. Corsica. Zdraviti se bo moral deset dni. Ob 15.30 pa so pripeljali v bolnišnico 55-letnega Danila Zava-dlala s Tržaške ceste 325. Padel je s kolesa na Tržaški cesti in si prebil lobanjo; zadobil je tudi šok in so onesvestil. Pridržali so ga na zdravljenju s pridržano prognozo. NEKAJ NA VODIL ZA UDELEŽENCE Avtobusni izlet SPZ na smučarske skoke v Planici Za prehod meje je potreben polni lisi ali propaslnica V zvezi z vestmi, ki so se pojavile v časopisju, da bo aa prestop jugoslovanske meje ob priliki planiških poletov 24. marca zadostovala samo osebna Izkaznica, smo se včeraj obrnili na oddelek za iz dajanje dokumentov za prehod meje na kvesturi. Povedali so nam, da morajo imeti italijanski državljani, ki bodo odšli v Planico, potni Ust ali propustnico. Ker med Italijo in Jugoslavijo ne obstaja sporazum, ki ga je Jugoslavija pod pisala s številnimi evropskimi dr- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 10. marca v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13 KONCERT LAHKE GLASBE gostuje zabavni zbor in orkester kulturno-umetniške-ga društva AKADEMIK iz Ljubljane Prodaja vstopnic na sedežu SPZ )n v kavami Br»tuž od torka dalje. Cene: sedeži 300 lir, stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir žavami, italijanski državljani ne morejo čez mejo z osebno izkaza*• nico. Smatrali smo za potrebno, da o tem obvestimo vse tiste, ki so se namenili na izlet v Planico, in Jim prihranimo morebitna presenečenja. Slovenska prosvetna zveza bo za ta *z Izšla je prva letošnja številka • Iniciative Isontine», ki jo izdaja demokristjansko središče •Sen. A Rizzatti*. Objavlja članek ini. Rt-gonata, direktorja občinskih podjetij, o pomenu plina kot energetskega vira, kakor tudi o potrebi razširitve naprav podjetja ENI v naši pokrajini. Odvetnik prof. Ginaldi objavlja članek o industrijski coni v Tržiču, Cclso Macor pa izvid ankete o aktualnih kmetijskih vprašanjih in o smotrih avtonomne dežele, ki tiaj t> okviru obstoječih državnih ra konov doseže odpravo kmetijske krize. Za zaključek objavlja h'ul-vio Monai oceno kraškega slikarja Enrica De Cillia. Dve nesreč! Ob 9.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 57-letnega Vitto-ria Vodicera lz Ulice Volta 21 v Gorici. Pridržali so ga na zdravljenju zaradi udarca v glavo in rane na lasišču. Padel je v Ulici Slovenske žene iz Goriške priredijo v nedeljo, 10. marca ob 15. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 PROSLAVO 8. MARCA mednarodnega praznika žena. Sodelujejo pevski zbori iz Steverjana, Podgore, Dola in Poljan, Instrumentalni trio lz Steverjana, otroški zbor iz Standreža. Na sporedu so tudi priložnostni govor in dekla macije. Včeraj je bil pred porotnim sodiščem v Gorici drugi dan razprave proti 41-letnemu Giuseppu Gioi in 32-letnemu Giuseppu Bavetti iz Gradiške, ki sta med seboj v svaštvu ter sta obtožena, da sta v soboto dne 18. novembra 1961 okrog 18. ure napadla 29-letnega trgovca z usnjem Giovannija Fal-comerja iz Concordia Sagittaria pri Portogruaru na cesti v Gradiški. Do napada je prišlo v Fal-comerjevem avtomobilu Fiat UPI), v katerem so sedeli vsi trije ter je med njimi prišlo do prepira za-n-di 70.000 lir, ki naj bi jih Faicomer dolgoval Bavetti. Pri prvi razpravi v petek dopoldne je Bavetta potrdil, da mu je Faicomer še dolžan 70.000 lir kot del kupnine za čevljarsko delavnico v Gorici, Ul. Torriani in da je zaradi tega prišlo med njima do prepira. Pri tem naj bi Faicomer potegnil iz žepa samokres Beretta in skušal streljati nanj. S pomočjo svaka Gioia ga je Bavetta potem razorožil in s samokresom nabunkal po glavi. Zanikal je tudi, da bi mu dal Faicomer kakšen denar, pač pa da mu je obljubil dolžno vsoto za naslednji dan. Približno v istem smislu je dal' izjavo njegov svak Gioia. Pri popoldanski razpravi pa je Faicomer dal popolnoma drugačno izjavo in ponovno potrdil, da sta ga oba Sicilijanca napadla v avtomobilu, da je Bavetta, ki je sedel zadaj, nanj streljal in ga potem nabunkal, medtem ko ga je Gioia držal spredaj za noge. Izjavil je tudi, da je pogrešal svojo listnico z denarjem, ki jo je videl potem v rokah Gioie. Ko jo je zahteval nazaj zaradi dokumentov, mu jo je Bavetta vrnil in Faicomer mu je izročil iz nje šop bankovcev, po njegovi oceni kakih 140 ali 150.000 lir, samo da ga puste v miru oditi. Faicomer je ves potolčen nadaljeval vožnjo z avtom do Por togruara, kjer so mu naslednje dni ugotovili poleg ran zaradi u-darcev tudi to, da ima dva naboja iz samokresa v desni čeljusti ter so mu jih z operacijo odvzeli. Se istega dne so na podlagi njegove ovadbe aretirali v Gradiški oba napadalca in pred aretacijo je Bavetta prostovoljno izročil policiji samokres, za katerega je pri zaslišanju izjavil, da ga je odvzel Falcomerju in mu obljubil, da ga bo vrnil kadar mu bo izplačal dolžno vsoto, Pri včerajšnji razpravi, ki je trajala od 10. do 12.45, je predsednik sodišča prečital najprej poročilo izvedenca Ermenegilda Zot-terija iz Gorice, v katerem je rečeno, da je bil samokres v slabem stanju, da je bila njegova strelna moč zmanjšana na eno tretjino in da tudi ni bil več pre-cizen. S tem v zvezi je obramba zahtevala ponovno zaslišanja izvedenca in sodišče je na to pristalo, ter bodo Zotterija zaslišali v torek dopoldne. Nato je sodišče začelo z zasliševanjem prič. Prvi je prišel na vrsto Adolfo Verdoliva iz Gorice, Ul. Favetti 1, ki je dne 30. maja 1961 prodal Bavetti svojo čevljarsko delavnico v Ul. Torriani v Gorici za 180.000 Ur. Od tega mu je Bavetta izplačal 30.000 lir preostali znesek pa je prevzel Zanel Danilo, ki je pozneje kupil delavnico od Bavette. Čevljar Guerrino Normani iz Gradiške je potrdil, da sta se obtoženca in Faicomer srečala v njegovi delavnici dne 18. novembra 1961. Nato so zaslišali še elek-tromehanika Capelozzo iz Porto-gruara, ki je po napadu popravil okvare na Falcomerjevem avtomobilu ter Luigija Corsija iz S. Mi-chele al Tagliamento, ki je prodal Bavetti tovornik, za katere- ga mu je ta ostal dolžan še' 100 tisoč lir, za katere je podpisal menico, ki je zapadla 24. decembra 1961. Sledilo je še zaslišanje policijskega komisarja iz Portogruara, brigadirja Sforze ter marešala Zi-rardija iz Gradiške, ki sta potrdila svoje izjave, kot so že v sodnih aktih in ki se tičejo zaslišanja obtožencev, njihove aretacije, preiskave na domu in v avtomobilu ter najdbe samokresa in izstreljenih n$bpj,e.Yf.JQd teh so oba izstreljena našli v avtomobilu od špredaj, tretjega, ki ni' eksplodiral '“ so Hlflffi Aha tleh pred sedežem od zadaj, eden pa je ostal v samokresu, ki je odpovedal delovanje. S tem je bila razprava zaključena in se bo nadaljevala v ponedeljek ob 10. uri, ko bodo nadaljevali z zasliševanjem prič, tudi tistih, ki jih je predložila o-bramba. Trije posegi goriških gasilcev Včeraj so gasilce poklicali v F:-ljan, kjer se je v bližini cerkve ne vlage je bilo 29 odstotkov. vžgala suha trava na površini 1200 kvadratnih metrov. Zgorelo je tudi nekaj drevesc. Gasilci so bili z gašenjem zaposleni skoraj dve uri. Škodo cenijo na okoli 30.000 lir. Anita Teso, ki stanuje na Pia-čuti št. 7, je nekaj po 15. uri poklicala gasilce, da bi odstranili omet, ki je popustil v bližini žleba. Skupno so odstranili 4 kv. metre ometa. Teso je oškodovana za 10.000 lir. V Kraški ulici v Standrežu se je ob 15. uri vžgala suha trava. Zemljišče, na katerem je gorelo, je last INA-Ca'sa. V eni uri in pol so gasilci ogenj pogasili. O Včeraj popoldne je goriški župan priredil sprejem 80 oficirjem italijanske mornarice, ki imajo zasidrane sveje ladje v tiža-škern pristanišču. Sprejemu so pri. sc; t\ovali tudi drugi zastopniki goriške občine. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 5,4 stopinje nad ničlo ob 14.30, najnižjo 10 stopinj pod ničlo ob 7.10. Povprečne dnev- Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 24. februarja do 2. marca se je v goriški občini rodilo 23 o-trok, umrlo je 10 oseb, bili sta dve poroki in 11 oklicev. RODILI SO SE: Dario Visin-tin, Silvia Gerin, Michele Toma-sin, Paolo Gurtner, Luca Batti-stuta, Tiziano Caprara, Patrizia Marega, Luciana Cechet, Daniele Stacco, Roberto Stacco, Claudio Zotti, Elena Balbi, Roberto Len-go, Susanna Solim, Agostino Bros-si, Etisabetta Vidozzi, Paolo Fritz, Giulia Santucci, Roberto Godeas, Antonietta Montalto, Paolo To-maduz, Roberto Greatti, Manuela Greatti. UMRLI SO: upokojenec 68-letni Attilio Valentinuzzi, mizar 57-letni Antonio Coz, bančni uradnik 68-letni Alberto Falconetti, gospodinja 63-letna Leopolda Paglavec, por. Podbersig, upokojenec 73-let-ni Vincenzo Giacomelli, upokojenec 66-letni Ferruccio Vorisi, upokojenec 73-letni Giuseppe Toros, zidar 67-letni Umberto Ceschia, u-pokojenec 66-letni Giuseppe Devetak, gospodinja 59-tetna Letizia Bressan, por. Pettarin. POROKE: zakupnik Giuseppe Palumbo in gospodinja Maria Silvia Bregant, delavec Francesco La Bianca in tekstilka Danila Bi-zaj. OKLICI: šofer Giuseppe Modo-nutti in tekstilna delavka Licia Marega, oficir ital. vojske Giuseppe Sapienza in gospodinja Maria-grazia Cerani, šofer Atdo Marassi in gospodinja Giuliana Strussiat, barist Giorgio Blasco in tekstilna delavka Annamaria Seccbi,1 šofer Lucio Liciardello in gospodinja Caterina Brunetti, avtomobilski karosir Andrea Mucci in tiskarska delavka Natalia Nardin, šofer Duilio Zoff in tekstilna delavka Natalina Visintin, šofer Rug-gero Bensa in šivilja Lida Or-zan, mehanik Giuseppe Pinausi in učiteljica Maria Semerl, kmetovalec Sergio Pelesson in tekstilna delavka Laura Bressan, izde. lovalec papirja Lodovico Mosetti in gospodinja Anna Prizzon. v (iorici VERDI. 15.00: »Va e ucclcUs, P. Sinatra, L. Harvey in J. Lelgh. A-meriski čmobell film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedim. Zadnja predstava ob 22. COltSO. 14.00: »Hatari«, J. Wayn« in Elsa Martinelli. Ameriški barvni Mm. Zadnja predstava ob 23. V1TTORIA 15.00. «La cltta prigio niera«, David Niven in Lea Maa šari. Italijanski čmobell film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: »Marcia o ere-pa«, S. Granger in D. Gray. Itall-jansko-špansko-nemški čmobell film Zadnja predstava ob 21 JO. r Iršiču NA2UONALE. 14.00: «Fabbrica dl ufflciali«, Carl Lange ln Horst Frank. EXCELSIOR. 14.00: «L’amore dlffi-ciles, Nino Manfredi in Caterina AZZI RRO. 14.00: «Le quattro glor- nate di Napoli«. PRINCIPE. 14.00: »Venere ln pipama«, Kirn Novak, James Garaer ln Tony Randall. Barvni film v dnemascopu. t’ H trnka h RIO. »Solo sotto le stellea, Kirk Douglas EXCELSIOR. »La morte corre sul Rio Bravo«, Mauren 0'Hara. Kino v Novi Gorici »SOČA« 3.3. »Njena edina velika ljubezen«. Ameriški barvni film. »Solkan« v Solkanu: 5. in 62. »Okus nasilja«. Francoski film. 4.3. «Vosovl na zahod«. Ameriški film. «Seni peter« v Šempetru: 3.3. »Okus nasilja«. Francoski film. 4. in 5.3. «Smrt prihaja iz vse-mirja«. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI - BASST, Raštel št. 26, tel. 33-49. PHIINAND MEDNARODNO AVTOPDEVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 38-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA DANES V VIDMU 16. JULIJSKI DERBY Dalio «režiser» napada Triestine Debut Vargliena II. - Udmese brez Selmossona in Pintija Dva derbyja na jutrišnjem sporedu 5. povratnega kola nogometnega prvenstva B lige. V prvem lombardskem, bo šlo za potrditev obstoja v višjih legah lestvice, v julijskem, ki bo v Vidmu, pa bosta tekmeca skušala ohraniti položaj, ki ga imata sedaj na lestvici. To sicer velja le za Triestino, ki je v varnejšem območju, medtem ko se bo Udinese skušal oddaljiti od nevarnih voda spodnjega dela lestvice. Današnji bo 16. julijski derby. Triestina je zmagala trikrat, dvakrat je celotni izkupiček pripadel VHdemčanom, desetkrat pa sta si tekmeca po bratsko razdelila nagrado. V vseh teh tekmah so bili Igralci videmske enajstorice bolj učinkoviti, ker so dosegli 15 golov, medtem ko so njihovi tržaški tekmeci spravili v mrežo le 13 žog. Večina derbyjev sta moštvi odigrali v A ligi in samo letos »ta se spoprijeli v okviru drugo-ligaškega prvenstva. Videmčani so v prvem delu prvenstva prisilili Triestino, ki jih je gostila, na neodločen izid z dvema goloma na »saki strani. Sicer je bila Trie-•tma že na tem, da prepusti celotni izkupiček predstavnikom furlanskega nogometa, ki so dvakrat z Anderssonom pretresli mrežo, ki jo je tedaj branil Toros. Kasneje pa sta Trevisan in Sec-chi pripomogla z dvema učinkovitima streloma, da je Triestina rešila vsaj točko. Do Triestini danes na igrišču Morettija uspelo rešiti pol nagra-d*?^To je glavno vprašanje okoli katerega se vrtijo vse diskusije zadnjih dni. Colaussi ima najresnejše pamene, da to doseže. Na zmago niti ne misli, kar dokazuje postava, ki jo bo poslal na igrišče. , Predvsem je treba omeniti absolutno nov,ost v vrstah Triestine. V krilski vrsti bo debuti-ral Vargltbn II., medtem ko bo krilec Dalio zaigral na zvezi. Kaj hoče s tem doseči Colaussi ni težko uganiti. Z Daliom, režiserjem napada, hoče predvsem ojačiti središče igrišča, da ne bi Imeli preostali napadalci nobenih posebnih skrbi za kritje hrbta. Vit, ki bo tako ponovno nastopil z vlogo srednjega napadalca, bo Imel torej edino nalogo, da s hitrimi prodori vnaša zmedo v o-brambo tekmecev in seveda da doseže vsaj en gol, ki bi moral po mnenju nekaterih zadostovati za rešitev točke. Videmčani se ne bodo mogli po-»lužiti svojega najboljšega igralca Selmossona in niti odličnega Pintija. Tekma bo na podlagi sporazuma obeh klubov ob 15.30. Ce ne bo posebnih sprememb, se bosta tekmeca predstavila občinstvu v naslednjih postavah: UDINESE Zoff; Burelli, Segato; Carosi, Ta-gliavini, Beretta; Novali, Salvori, Andersson, Manganotto, Del Zotto. TRIESTINA Mezzi; Frigeri, Vitall; Varglien II., Merkuza, Sadar; Porro, Dalio, Vit, Secchi, Santelli. NOGOMET DANES i ' J. JI ST ca llT_ V9JID9 ■LE&S AND R1A-P AllMA AT AI.ANTA-INTERiN AZIONALE Marchese GENOA-CATANIA Roversi JUVENTUS-TORINO Adami LANERGSSI VICENZA-ROMA Politano MILAN-SAMPDORIA D’Agostini MODEN A-VENEZIA Lo Bello N APOLI-M ANTOV A Angelini PALE RMO-FIORE NTIN A Jonm SPAL-BOLOGNA Francencon •H .ALI Šamani BARI-SIMM. MONZA .*r Babini‘'J ' * CATANZARO-PRO PATRIA Bernardis COMO-FOGGIA INCEDIT Moriti LAZIO-LUCCHESE Soravia MESSIN A-VERONA Varazzani PA DO V A -C AGLI AR I Carminati SAMBENEDETTESE-COSENZA Acernese. UBINESE-TRIESTTN A Bapolo Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu V Pragi 338 tekmovalcev iz triinpetdesetih držav Italija bo nastopila v moški in ženski konkurenci V tekmovanju za pokal Swayth-ling bo Italija nastopala v 5. izločilni skupini, kjer so še Indonezija, Argentina in Jersey. Zmagovalna reprezentanca bo pripu-ščena k B skupini, kjer so Madžarska, Zahodna Nemčija, Romunija, Severna Koreja, Brazilija, Francija in Avstralija. V tekmovanju za pokal Corbil-lon pa bo italijanska ženska vrsta nastopila v B skupini skupno z Madžarsko, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Belgijo, Severnim Vietnamom, Pakistanom, Severno I Korejo in Indonezijo. Dvodnevni izlet športnega združenja Bor v Planico (23. in 24. marca) ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi ob priliki letošnje mednarodne prireditve v smučarskih poletih DVODNEVNI IZLET V PLANICO z vmesnim postankom in prenočiščem v Kranju. Odhod bo 23. marca ob 15.30 z avtobusom iz Trsta. V Kranju bo večerja in prenočišče. Udeleženci izleta bodo imeli priložnost prisostvovati prijateljski odbojkarski tekmi med Borom In tamkajšnjo šestorko. Sledila bo prosta zabava s plesom. 24. marca po zajtrku, ob 7.30 odhod v Planico. Povratek v Trst bo približno ob 22. uri. Cena Izleta (prevoz, prenočišče, večerja in zajtrk) je 3.500 lir. Prijave sprejema do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu (približno 40) Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška do vključno 9. marca. PRAGA, 2. — Igralci 53 držav se bodo udeležili svetovnega prvenstva v namiznem tenisu 1963, ki bo od 5. do 14. aprila v Pragi. 50 reprezentanc-' bo nastopilo v ekipnem prvenstvu za pokal Swaythling, 37 pa v'ženskem za pokal Corbillon. Za tekmovanje posameznikov je prijavljeni!) 378 moških in 180 žensk. Te številke predstavljajo rekord udeležbe na letošnjem svetovnem prvenstvu, na katerem bo nastopila tudi Italija tako v moški kakor v ženski konkurenci. NOGOMET RIJVI, 2. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze javlja, da bp mednarodna tekma Italija B-Bolgarijia B 20. t.m. v Florenci. Na podlagi sporazuma s češkoslovaško nogometno zvezo, bo 22. marca prihodnjega leta v Italiji (mesto bodo določili kasneje), prijateljsko srečanje Italija A - CS SR A- BOKS Skoraj match (izven programa) Liston - Clay MIAMI BEACH, 2. — Sonny Liston, ki je moral zaradi poškodbe v kolenu nekaj dni počivati, je ponovno začel priprave za dvoboj proti Floydu Fattersoiju, ki bo za svetovni naslov težke kategorije 10. aJPrils letos. Liston je treniral 10 round v »boksu s senco« in z vrečo, pri čemer pa ni občutil v kolenu miti najmanjše bolečine. Listonovim pripravam je prisostvoval tudi Cassius Clay, ki je pravzaprav izzivač številka dva za svetovni naslov težke kategorije. Njegova prisotno-st ni bila všeč Listomu, ki je, brž ko ga je opazil, zahteval, da ga vržejo ven. Clay, ki ni popustljivega značaja, se ni premaknil s svojega prostora in je celo ironično nagovoril Listoma. Ta je izgubil živce in mu takoj odgovoril: «Lahko pustim tudi noge doma in vseeno bi vas premagal.« Po teh besedah se je Liston približal Clayu in se postavil v položaj boksarja, ki pričakuje napad. Na srečo se je tedaj vmešal Listonov svetovalec Jack Niilon, kd se je postavil med obema ter pripomnil, da se ne ve, kdaj Liston misli resno in kdaj se šali. «Na vsak način,« je še dodal, «je bolje, da se izognemo nevarnosti.« ODBOJKARSKA C LIGA Borova šes torka za III. kolo danes v Vidmu Ljubitelji odbojke danes ne bodo imeli priložnosti, da bi navijali na domačih tleh za Rpro-vo ekipo, ki nastopa v C liga. Prejšnjo nedeljo,'so' doživeli .zaradi poraza tržaškega moštva v Čedadu razočaranje, danes pa so upal na oddolžitev. Zal bodo morali Borovi igralci v Viidem v goste k ekipi PAV, ker v Trstu ni bilo mogoče najti proste dvorane za tekmo tretjega kola z videmskimi tekmeci. Upamo samo, da se bodo Tržačani tokrat bolje obnesli in da se bodo vrnili z gostovanja z zmago v žepu. To sicer ni nemogoče, pa čeprav je treba pripomniti, da spada PAV kot seveda tudi Bor med favorite za osvojitev prvega mesta v deželnem prvenstvu C lige. Današnje UL kolo bo potekalo po naslednjem razporedu: v Vidrciu op 1Q (Lelo,vadnica v Ulf. J delVOspedale Vecehio): PAV • BOR (Trst) v Gorici ob 9. AGI - POL. FRIULI (Čedad) v Gorici ob 10. OLIMPIJA - GASILCI (Gorica) v Trstu ob 10. GASILCI (Trst) • TORRIANA (Gradiška) KOLESARSTVO A. Rodoni potrjen za predsednika mednarodne zveze PARIZ, 2. — Kongres mednarodne kolesarske zveze je danes potrdil Italijana Adriana Rodo-nija za predsednika. Na kongresu so prisotni predstavniki 24 kolesarskih zvez. Kongres je poveril organizacijo svetovnega prvenstva v ciklokro-su 1964 Belgiji, svetovno prvenstvo v dirkališčnih in v cestnih panogah pa Franciji. Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST - TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornih kosilnic in motornih lopat «RONDINE», motokulti-vatorjcv «SIMAR» ter «COFU-NA», naravnega in osušenega gnoja v prahu. TRST -Telefon UL št. Moreri 7 28-373 POŽAR ART TOVORNI PREVOZI v vse tudi v ;| inozetntM0 MADALOSSO v Trstu. Ul Torrebian-ca 26 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEHMAFLEX — Cene ugodne E# D.A.T.A. Trst, Ul. F. Severo št. 5 b — Tel. 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S»A»F»Ae in vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (L1SIANI) se vljudno priporoča HOTEL LJUBLJANA Titova 10 tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluae, ki jih mi. dlmo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom In večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44. VOZNI RED VLAKOV 6.10 6.35 8.46 9.52 R D R DD <*) . Tu- PARIZ—RIM-BARI -benetke-milan ODHODI 5.38 A Cervignano . Forto-gruaro Benetke • Milan Benetke Milan nn • Rim Benetke . Rim Benetke • Milan • Genova (II) • Pariz 10.15 A Portogruaro 12.50 R Cervignano . Benetke 13.34 A Portogruaro 14.50 D Benetke - Milan 16.10 D Benetke - Milan . Pariz 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.50 D Benetke . Bari 18.48 A Tržič • Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 22.05 DD Benetke - Milan . Turin • Genova • Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst ■ Genova) - Me-stre - Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI Cervignano - Tržič Portogruaro • Tržič Turin - Milan ■ Benetke - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim-Trst) Marseille . Genova • Milan - Benetke Benetke Pariz • Milan ■ Benetke Cervignano -Tržič Pariz - Milan . Benetke Benetke • Portogruaro - Cervignano 6.22 7.28 7.55 A A DD 9.25 11.35 R 12.45 D 13.58 A 15.33 D 17.20 D i 'f ' ’• 1 ‘jH VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup električnih gospodarskih strojev radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki PHILIPS ki je odraz najboljše tehnike ■hlinili ---.... .-■ -- To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER • NABREŽINA, tel. 20-123 ZA IZVOZ POSEBEN POPUST ~ - - -T71 18.06 A 18.52 R 19.16 A 20.00 DD 21.25 R 22.32 A ,*• v m*11 Tržič (**) (Lj Bologna - Bene«* Portogruaro • 1Ioe0el’ Pariz - Milan • »Jjfl ke u,!«* Rim • Milan • ** (#) vm Benetke - Tržič t 23.55 DD Turin • Milan • , p va (II) - Ri» - . Benetke VIDEM—DUNAJ-*^ SALZBURG—MUJ5NC ODHODI Videm - Trbii Videm Videm - Trbi* Videm J <4 3.43 A 5.20 A 6.16 D 6.21 A 7.12 D 9.40 A 12.20 A 12.28 14.35 16.24 17.35 19.10 19.55 A A A A D D 1.08 7.05 8.05 8.22 9.17 9.53 Videm • Trbii - Miinchen Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm chen (ležalni P do MUnchena) prihod J Videm • M.*! Trbii ^ Trbii A A A 11.58 15.07 16.55 19.00 DD 19.50 A 21.03 A 22.58 A 23.12 D Videm Videm Videm Videm Dunaj - MOni biž - Videm Trbiž - Vidi Videm Videm Dunaj Videm Videm Videm Miinchen Vid*1” 7.22 8.28 13.41 18.00 20.01 20.20 5.30 D m Grade«” ' blž - Videm . OPCliN E—LJ L BLJ v* —BEOGRAD ODHODI za{(el 0.19 D Opčine - Reka ' - Beograd 20.30 A Videm 21.32 A Videm 7 06 K. Opčine . nai ***** A Opčine , ; D Opčine • Rej*. *1 ljana * * > A Opčine A Opčine A Opčine ,ubl]lJ* D Opčine - Beograd ■ W grad 1 prihodi eb.or Beograd • Z*8r® 4ine arf, A Opčine . K D Carigrad - Ate*j3T grad . Zagr*» ^ P 7.12 9.10 11.22 17.05 19.38 21.46 22.48 ne Opčine Opčine Ljubljana >ne *, Opčine . Dunaj • Grade« ne 0$ m R — ra pl do l DD D — brzec; A (*) samo I. razrč^flLfl^1 (##) ne vozi ob P°' (TO ŠVICARSKA S UPE R MA R K A OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI: novi tipi, po.ilednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na eleklrični pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 ir Ima svinec v nogah.* “L vedal v slovensko-anS ^ ir šanici, vendar ga j® N™ kako doumfela. y y «Strašno dolgočaS«0 ” kaj,» je nato izjavU vstal. «Kaj češ, tukaj tukaj je Salež, v g19 ,^9. šen, kakršen je bil v si bil doma.» tfP* «Jutri odpotujem. YeS’ p r°w> -pjpJ- «Lahko še ostaneš hočeš.» a M «No, I must go. M® v' Tona. America calls il rika me kliče.» JlvVL Naslednji dan J0 ®; avto, kar je bil si, se poslovil od - ]fi nazadnje pa še od žeta. sVoi4 J «Nu, lepo pozdravi » gi« ; žino,» je rekla Ton®- ^gi stiskala desnico. “A j pogosteje, Pepi.» j#*™ Rekel je «Okay!» f ^ na plin. gt»W y Tona in Jože sta vhodu na borjač ih ° njim. «Amerika mu -samo imena, pošk® j , tudi možgane,* „ - škom zamrmral O®08’^ za Joejem, ki je za,ahU- Pr s* A C ALOJZ RAVBAR JOE MACAROL rati staro železo. Imel je u-speh. S časom je imel v Chicagu veliko zbirališče starega železa in drugih industrijskih odpadkov. Kasneje je ta posel opustil in odprl trgovino s starimi umetninami. Tudi to mu je uspevalo. Vtem se je oženil z Američanko švedskega porekla in imel sina Hugha in hčer Gunillo. O •^•■etovi materinščini nista iniv/la niti pojma. Pa tudi sam, kot rečeno, je že slabo obvladal slovenščino, ker se v toliko letih ni nikoli družil z ameriškimi rojaki. V Ameriki so mu s časom poameričanili oziroma poškoti-li priimek. Nekateri so sprva pisali njegov priimek MacArol, drugi pa McArol, končno pa so ga vsi pisali Mac Arol. Tudi sam se je začel podpisovati tako. In ker so mu potujčili tudi ime, je iz Josipa Macarola postal Joe Mac Arol. Ko je prišel v Ameriko, je skraja čutil domotožje, sčaso- ma pa je to čustvo zamrlo v njem. Prav tako je postopoma otopel v njem čut narodnostne pripadnosti. Novo okolje ga Je po malem povsem odtujilo od rodne grude. Amerika ga je temeljito pregnetla in pre-kvasila, naredila ga je takšnega, kakršnega terja ameriški čas in prostor. Postal je vsestransko preračunljiv človek, pravi ameriški «businessman». Vse je presojal in ocenjeval s hladnostjo poklicnega trgovca. Na vse je gledal skozi prizmo številk. MONEY! To je bilo njegovo vodilno geslo. DENAR! Ves prežet od dobiokaželjnosti Je bil živčen, tipično ameriško živčen, kakor pravi Adamič v svojih VNUKIH. Tak se je nekega dne po vojni nepričakovano pojavil v Saležu. Bil je rejen, imenitno oblečen In uglajenega videza. Da ima precej pod palcem, je pričalo tudi to, da je pripeljal iz Amerike svoj razkošni Chevrolet. Nastanil se je pri sestri Toni, ki je bila njegov edini preostali sorodnik. Tona in njen mož Jože sta ga sprejela z odprtimi rokami in si prizadevala, da bi napravila njegovo bivanje v domačem kraju kar najbolj prijetno, ne da bi pri tem, nesebična kot sta bila, niti malo mislila na to, da bi se jima kakorkoli oddolžil za njun trud. Joe je bil bogat, a je to prikrival in jima tožil, da je reven. če pa ima lasten avto, to da ni dokaz obilja, ker v Ameriki lahko prideš do avta kakor tu, na Tržaškem do vespe. Mnogi ameriški Slovenci pošiljajo svojim evropskim milim in dragim to in ono, Joe pa ni sestri nikoli poslal ničesar. Nekajkrat je mimogrede res pomislil na to, da bi ji poslal kak paketič, pa se mu je zazdelo, da bi ga to preveč stalo. Da bi bilo njegovo življenje in življenje njegove družine kar najudobnejše, za to ni skoparil, za vse ostalo, pa se mu je zdelo škoda vsakega centa. Zato pa tudi ni ne pil ne kadil ne kako drugače razsipal denarja. Edina njegova strast, poleg kopičenja denarja, je bilo žvečenje gumija. Neprestano je premetaval v ustih večjo ali manjšo kepo gumija. Skozinskoz ga je žvečil, glasno mla-skaje, ga nategoval kakor kak mule in spet stlačil v usta. Če se je naveličal žvečenja, je ostanek prilepil na rob mize ali stola: pred jedjo je žveček prismolil na rob krožnika, preden pa je zaspal, ga je prilepil na posteljno stranico. Kadar je sedel za mizo, je po lepi ameriški navadi la- ti tridesetih letih, ki jih je preživel v Ameriki, je samo trikrat pisal svoji sestri. Vsako lssmed pisem je bilo pisano v čedalje slabši slovenščini. Tretje pismo je bilo že tako pomešano z angleščino, da je Tona razumela le še vsako tretjo besedo. Preden je odšel s trebuhom za kruhom čez lužo, je delal v nabrežinskih kamnolomih. Nekega dne je tudi on ostal brez dela. Ko je že povsem obupal, da bi se še kdaj zaposlil, se je odselil v Argentino. To je bilo tiste žalostne čase, ko so na Tržaškem začeli prepevati popevko: «Magari col mus de Servola in America vojo andar..,» Iz Argentine se je kmalu preselil v ZDA. Tam je končno poznal korenike. Mnogi naši ljudje so se izgubili v ameriški džungli, on, Pepi Mačkonov se ni izgubil. Znal si je pomagati. Ker ni mogel najti dela jkot kamnosek, je začel nabi- r m i.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ -UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - XtlWl\^1' »letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ' v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: aDIT, DZs> upf9 Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pr’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst godno stegnil po mizi noge, obute v skrbno nabiksane črne fcevlje, in se guncal na stolu. Ko je prišel v Salež, je izjavil, da ga je semkaj privabila želja, da bi po tako dolgi odsotnosti še enkrat obiskal svoj rojstni kraj. V resnici pa ga je v Italijo prignala neka (velika kupčija; ob tej priložnosti pa se mu je zahotelo, fia bi pogledal v svojo rojstno yas, kamor sicer ne bo nikoli Več prišel. Ko pa je že bil tu, jje hotel to priložnost izkoristiti tudi za to, da bi v vasi dobil kaj takega, kar bi mogel v Ameriki drago prodati. Tam je poznal strastne zbiratelje starin, ki se niso pogajali za ceno, kadar je šlo za starinski predmet, ki je bil tujega izvora. Joe je hodil po vasi, spraševal, ali ima kdo kak starinski predmet, ki bi ga vzel s seboj Z a spomin na domači kraj. Vneto je stikal po hišah in res je našel nekaj takih predmetov. Zanje se je lastnikom le zahvalil. Tiste dni je temeljito pretaknil tudi sestrino hišo. V podstrešju je odkril starinski kolovrat. Privlekel ga je na bor-Jalč in si z zanimanjem ogledoval starino ter računal, koliko dolarjev mu bo vrgla. «Tona, tole reč bom vzel s seboj za spomin,* je nazadnje rekel/ «Pa jo vzemi, Pepi, če se ti zdi vredno, da jo vlačiš v Ameriko.* Na steni v eni izmed sob je visela starinska slika, delo neznanega ljudskega umetnika. Joe si jo je pazljivo ogledal od blizu, nato pa je stopil dva koraka nazaj in si jo ogledal z nagnjeno glavo. «Tona,» je nazadnje rekel, «te slike gotovo ne boš pogrešala, če jo vzamem s sabo, meni pa bo drag spomin nate.* «iNu, pa jo vzemi, Pepi,* je rekla ustrežljivo. Joe je bil zadovoljen s tem, kar je nabral. Po izdatnem kosilu se je ulegel na staro zofo, počasi, leno, kakor siti mesarski bernardinec. Ko si je pretipal žepe, je zamrmral: «Where is my chewing-gum?» Ker ni našel ostanka žvečka, je rekel sestri: «Tona, stopi no v mojo room... kamro in prinesi mi škatlico gumija, ki je na... na onem... na table... no, kako se že pravi... na mizi.* «Eh, pojdi no, pojdi, Pepi!* se je dobrohotno nasmehnila Tona. Nato pa je s pomračenim obrazom nadaljevala: »Tako strašno lomiš naš jezik, da te človek komaj razume. Veš, grdo je od tebe, da si tako zanemaril svoj jezik, Pepi.* «Tam človek nima časa misliti na take malenkosti.* »To ni malenkost. Pa to, da tvoja otroka ne znata tvojega jezika, tudi to ni malenkost, Pepi!* «Pusti sentimentalnosti, Tona!* je dejal nasmehoma. »Čemu mi bo slovenščina v Ameriki? Ravno toliko kakor tebi eskimščina v Saležu. Tam je poglavitno posel in zaslužek in ne... in ne...» Premolknil je, nagubančil čelo in se vidno mučil, da bi našel slovenski izraz za tisto, kar je nameraval povedati. Ker ga pa ni našel, je zamahnil z roko in počasi vstal. Ko mu je sestra prinesla gumi, se je spustil na stol pri mizi in položil noge nanjo. Zamišljeno je zrl nekam pod strop, cmokaje žvečil gumi in zibal stol v že kar vznemirljivem kotu. «Saj se boš še prevrnil, Pepi!* ga je zaskrbljeno opozorila sestra. «Never mindl* je reke! na-smefooms!. »Ne skrbi za to, Tona. V življenju sem se že večkrat prevrnil, pa sem se vsakokrat spet postavil na noge, kakor možicelj iz celuloida, ki ni p>j’ šk®tlla jjšfl) i«.'«.# ginil za oblakom