67
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik IX.
V Ljubljani, dne 25. maja 1927.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
Veestoin»:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
245.	Ukaz, s katerim se odobruje in potrjuje pogodba o emisiji drugega dela državnega zunanjega posojila v zlatu iz leta 1922.
246.	Pravilnik o postopanju za naročbe, predaje, vknjiževanje in ostalo glede materiala, ki ga dobivamo kot reparacije in restitucije po versailleski, neuillyjski, saintgermainski in trianonski mednarodni mirovni pogodbi.
247.	Uredba o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov.
248.	Uredba o gradnji novih železnic.
249.	Razpis, da je uvoz semenja za živalsko krmo zavezan kontroli kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj.
250.	Popravek izprememb v pravilniku za izvrševanje dimnikarskega obrta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
251.	Popravki k taksnemu in pristojbinskemu pravilniku.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 252. Direktni blagovni promet med postajami nemških in saarskih železnic na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani v provozu: a) skozi Avstrijo; b) skozi Češkoslovaško, Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) skozi Češkoslovaško, Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; č) skozi Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. 253. Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne
1.	oktobra 1926. 254. Tarifno obvestilo o prevozu sirovega tobaka. 255. Dopolnitvi lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. 256. Izprememba v železniški tarifi, delu II., z dne 1. oktobra 1925. 257. Popravek v lokalni tarifi za prevoz blaga itd. in v luški tarifi za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
številka 109 z dne 18. maja 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. marca 1927.: Upokojeni so po členu 234. uradniškega zakona: Ivan V r š č a j, oblastni šolski nadzornik pri velikem županu v Mariboru, uradnik v 4. skupini
1.	kategorije; dr. Fran Vidic, referent pri velikem županu v Ljubljani, uradnik v 4. skupini I. kategorije; dr. Ivan Karlin, referent pri velikem županu v Ljubljani, uradnik v 5. skupini I. kategorije; Alojzij Pavlinič, ravnateljski adjunkt pri velikem županu v Ljubljani, uradnik v 1. skupini III. kategorije; Ivan A b r a m, pisarniški ravnatelj pri velikem županu v Ljubljani, uradnik v 1. skupini III. kategorije; Josip Bajc, arhivski uradnik pri velikem županu v Ljubljani, uradnik v 1. skupini II. kategorije.
Objava generalne direkcije davkov z dne 3. maja 1927.: «Ribarsko društvo» v Mariboru je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 110 z dne 19. maja 1927.:
Objava oddelka za zunanjo trgovinsko politiko ministrstva za trgovino in industrijo z dne 27. aprila 1927.: Trgovec Hamzi Ibrahimbegovič v -Carigradu sme ustanoviti v Carigradu trgovinsko privilegirano agenturo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Številka 111 z dne Ž0. maja 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. februarja 1927.: Odlikovan je z redom sv. Save IV. vrste Fran H a b j a n, inšpektor finančne kontrole I. razreda v p.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1927.: Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je postavljen za delegata ministra za finance v 4. skupini I. kategorije dr. Ivan Rupnik, višji finančni svetnik v isti skupini iste kategorije pri isti delegaciji.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. marca 1927.: Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani je postavljen za finančnega tajnika v 6. skupini
I.	kategorije dr. Filip Orel, finančni komisar v 7. skupini L kategorije pri isti delegaciji.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dno 24. marca 1927.: Na specialni čebelarski šoli v Št. Juriju pri Celju je postavljen po službeni potrebi Z£l učitelja v 4. skupini II. kategorije Jožef J. Okorn, učitelj čebelarstva pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti v isti skupini iste kategorije.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 28. marca 1927.: Za kmetijskega referenta mariborskega sreza (desni breg) v 4. skupini II. kategorije je postavljen po službeni potrebi Albin Dular, pisar pri kmetijskem oddelku mariborske oblasti v isti skupini iste kategorijo.
Objavi ministrstva za notranje posle: V naši državi sta prepovedana: 1.) ilustrirani tednik «Das Weltbild» (Dunaj), ker piše zoper njene interese;
2.) karta socialističnih zvez sovjetskih republik (Pariz), izdelana v francoskem jeziku v veliki obliki z naslovom: «Union des R6publiques Socialistes Sovie-tiques» (U. R. S. S.).
Številka 112 z dne 21. maja 1907.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1927.: Pri generalni direkciji državnega računovodstva jo postavljen po službeni potrebi za načelnika proračunskega oddelka v 3. skupini I. kategorije dr. Karel Savnik, delegat ministra za finance v Ljubljani v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 25. marca 1927.: Upokojen je Ivan V o 1 c a n š e k, skladiščnik v 1. skupini III. kategorije pri carinarnici v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske uredbe.
245.*
Mi
A le h: Bander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
odobrujemo in potrjujemo na predlog Našega ministra za finance in na podstavi člena 8. pogodbe o posojilu in o gradnji železniške proge od Beograda do Jadranskega morja, odobrene s § 2, zakona > državnem zunanjem posojilu v zlatu z dne 23. julija
1922.,	pogodbo o emisiji drugega dela državnega zunanjega posojila v zlatu iz leta 1922., sklenjeno dne 1. aprila t. L z bankama: Blair & Oo. Incorporated in Chase Securities Corporation v New-Yorku. Naš minister za finance naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 1. aprila 1927.
Aleksander s. r.
Minister za finance:
tir. Bogdan Markovič s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-Slovenaca» z dne 21. maja 1927., št. 112,
------------«...----------
Uredbe osrednje vlade.
246.
Na podstavi člena 32. zakona o izplačevanju vojne škode predpisujeva po zaslišanju odbora pri upravi za vojno škodo in glavne kontrole ta-le
Pravilnik
o postopanju za naročbe, predaje, vknjiževanje in ostalo glede materiala, ki ga dobivamo kot reparacije in restitucije po versailleski, neuillyjski, saintgermainski in trianonski mednarodni mirovni pogodbi.*
Prvo poglavje.
Reparacije iz Nemčije.
Ölen 1.
Naročbe na račun reparacij se vrše po letnih odobrenih kontingentih, ter se dele na dva dela, in sicer: 50 % za državne potrebe in 50 %, za potrebe privatnih oseb.
Če ta odstotek za privatne potrebe ne bi bil izčrpan, se smejo vršiti na račun tega ostanka naročbe za državo in njene potrebo kakor tudi obratno (člen 18. zakona o izplačevanju vojne škode).
Člen 2.
Ministrstvo za zunanje posle —< oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb — obvešča o pravem času upravo vojne škode, kolik kontingent je odobrila komisija za reparacije za dotično leto ali letno periodo, po katerem odobruje uprava privatne naročbe do odstotka, ki je določen v členu 18. zakona o izplačevanju vojne škode.
Člen 3.
Državne nabave se odobrujejo tako, kakor jo določeno v členu 17. zakona o izplačevanju vojne škode.
Člen 4.
Ministrstvo za zunanjo posle — oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb — priobčuje pogodbe, odobrene po členu 3. tega pravilnika, upravi za vojno škodo, da jili vknjiži, in kraljevski delegaciji pri komisiji za reparacije, da jih definitivno odobri reparacij ska komisija v Parizu.
Da se vodi evidenca o sklenjenih in odobrenih naročbah, naj se ustanovi pri upravi za vojno škodo v «odseku za blago» posebna knjiga «partijalnik» po
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. maja 1927., št. 97/ХХШ.
сб
1
2 Sl.
fl
fl
>3
§.
S
8
5
5
o
■o*
>o
«
S
«
z
.2.
*3
(8
h
18
a
v
k
fl
9
>u
(8
Im
(8
fl
18
JJ
3
>N
•e
9
h
0
a
o
ф
k
pfl
0
•o
0
Д
*fl
Ф
>u
9
1
N
fl
?
18
a
li Q-	eqpsuiud		
	po- tvrde pri- maoca isporu- čenog mate- rijala		
Broj i datum iz- datog uve- renja za oslobo- đenje od carine			
Položene kaucije za ovu isporuku		Iznos kaucije i u čemu	
			
			
		bSoibu fojg	
в)ЧВ fojg			
Ostvarena isporuka	Broj šlepa ili vagona otpravljenog iz Pasave		
	в)чв [org		
	Broj vagona otprav- ljenog iz Vis- ba- dena 			
	B;qB [ojg		
	celokupna vrednost u			
			
			
	III rata vred- nost u....		
	11 rata vrednost u ....		
	Irata vrednost u....		
Definitivna vrednost isporuke		u nemačkim papir, markama	
			
			
			
			
		u nemačkim zlat. mark.	
			
			
I			—			
>
o
D.
i c -2 S co •=
"5
■ö V,
2 g
N >
C3
aflstmoM
■3BJBd3)j Bfuojqopo fojg
врлвд
•jb^siuiw Bfu3$3j fojg
3ABJdn Bfu3$3j fojg
f
E > E
•b «o &
зрившо>| fojg
fojq ->I31
<8
1 >
2 o.
fl
s
3
e
&
V
>y
18
8
4>
z
_N
3
:r
Ц
Ф
«
8
o
fl
o
"u
(8
Im
•O
CS
03
2
o :i
S : g
!|i’
3Ie
fl "o
C CT3 03 ‘ZT CU
3|ä
c > 03
.5 2 0,
>C3 _fl- N
2 o
XD
<U
>
'S
§
E
£
о*г?
Sä
03 ^ —M tu
> C
if
§.s
Sf
tu
E o So
-O. o. .N
1	I So • acg
So
tu zz X) >
2^ 03 _
Z s.
ca <u ^ XD flZ XD N O
2	M ^ o
c ^
s *
o СЛ
E<
03 “
И o
03 Ä
Е^
•'E'!
1°
У 1
fl öS
O
li
E «o SS
U
>u
ca
E
•S
з > ca _
E E
1-C tu •ćo^
«■jr 5 o-
li
4>
IZ?
*U
cd
k
d
a. o « .b n -o
s» v
£ s-
<u p«
M W
^5
00
cu
u
&
I
d
k«
s
o
e
4)
S?
>
(8
k
£•
o
o
•(?
4M
>«
«
>
N
C?
o
of
И
СД
03
a,
Težina bruto	-
Sadržaj	
Način pakovanja	
Količina	
Znak i broj denč, pošilj.	
Liferant	
Broj vagona prispelog iz Nemačke	
Prispeća broj	
■2 So
5 =
O E
VS 5 -S 5
O 3 MN
o 5 Л, O a,
oC ^
ca
5 M
0	"
§,.s
a. <u
M
.s §
£ ^
1	1
IS
03
™ > 6|
jz "a
sa
§•£ o a»
S S
fl flr
12 E
•E g.
-J Sc/o
2	o * ca jfl tu CLXD X)
2 аа
c o M
i^a
SS C
Sol
™ a-
'Svž
m-S-S
E= a
5 S = a ö o 1>И. Z s .H,
oj > ra
oo u e-
° s
o. o.
# .s ^
d g
obrazcu št. 1, v katero se vpisujejo po partijah in po vrstnem redu odobritev vse pogodbe, in sicer:
a)	privatne, odobrene po upravi za vojno škodo; in
b)	državne, odobrene po členu 3. tega pravilnika.
Člen 5.
Uprava za vojno škodo predloži vsako leto mesec dni pred potekom letne periode, za katero se nam odobri reparacijski kredit, ministrstvu za zunanjo posle — oddelku za izvrševanje mednarodnih pogodb — podroben pregled o stanju nabav, sklenjenih in izvršenih v breme odobrenega kontingenta, da more razvideti ministrstvo za zunanje posle — oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb — iz izkazanega stanja, ali naj se uporabi člen 18. zakona o izplačevanju vojne škode glede neizčrpanosti vsote, ki nam je dodeljena za dotično letno periodo.
Člen 6.
Ko odobri pogodbo komisija za reparacije in ko se notificira nemški vladi, pošlje delegacija v prepisu vse pripadajoče dokumente ministrstvu za zunanje posle in našemu poslovništvu za prevzemanje materiala v Nemčiji s poročilom, kdaj se je odpre-II dl a naročba-pogodba Nemčiji v izvršitev; ministrstvo pa naznani to upravi za vojno škodo.
Člen 7.
Material po naročbah se prevzema kvalitativno in kvantitativno.
Material prevzemajo izvedenci poslovništva za reparacije v Berlinu na licu mesta pri firmi, ki ga izroča.
Zasebniki smejo poslati svojega pooblaščenega predstavnika, da tudi prisostvuje prevzemu.
Kvantitativno prevzemanje opravljajo izvedenci s potrebnim številom osebja, ki bodi po možnosti tehnično.
Ko so material prevzame, sestavijo izvedenci zapisnik o prevzemu po obstoječem obrazcu — formularju; na njega zadnji strani ali v prilogi pa se mora material, ki se je prevzel, specificirati po količini, teži in vrednosti.
V	zaglavju tega zapisnika se označi celokupni znesek naročbe, na ustreznem mestu — v razpredel-ku — pa ona količina, ki se je prevzela pri tej priliki, tako da se vidi, ali se je prevzela pri tej priliki celokupna naročba-pogodba ali samo del.
Kvalitativni in kvantitativni zapisnik o prevzemu podpišeta izvedenec, ki je material prevzel, in dobavitelj; zapisnik pa se sestavi v sedmih izvodih — če gre za naročbo-pogodbo «S», ali pa v devetih izvodih, če gre za naročilo «AS».
V	tem zapisniku označijo izvedenci tudi število vagonov, v katerih so material odpošlje.
Vse te izvode oddado dotični izvedenci poslovništvu, to pa pošlje
1.	) 1 izvod naročitelju;
2.	) 2 izvoda delegaciji pri komisiji za reparacije;
3.	) 1 izvod skupini v Passauu;
-I.) 1 izvod upravi za vojno škodo;
">.) 1 izvod se priloži aktom ustrezne naročbe-pogodbe; in
60 1 izvod pridrži dotični izvedenec za svoj po-vezek spisov.
Če gre za naročbe «AS», je treba še dveh izvodov za nemškega državnega komisarja (Reichs-kommissär).
Ob ekspediciji materiala sestavi dobavitelj za vsak vagon specifikacijo in točno označi firmo, ki dobavlja material, naročbo-pogodbo, po kateri so dobavlja, prejemnika in ves material, ki se pošilja v dotičnom vagonu, in naposled vrednost materiala.
Osem izvodov teh specifikacij z materialom pošlje z duplikatom tovornega lista vred skupini v Passauu, dva pa zaradi začasne evidence poslovništvu v Berlinu.
Ko prispe material v Passau, ga skupina prevzame po tovorkih ali kosih, ki so v prispelih vagonih, in tak prevzem potrdi poslovništvu v Berlinu.
Skupina v Passauu pošlje s transportom materiala vred specifikacije, na katerih potrdi, v kakšnem stanju je transport prispel v Passau, v koliko zabojih, tovorkih ali kosih; nato odpošlje specifikacije, in sicer:
1.	) 2 izvoda prejemniku materiala z označbo, 'r katerem vagonu — s katero vlačilno ladjo se je material odposlal;
2.	) 1 izvod upravi za vojno škodo;
3.	) 2 izvoda poslovništvu v Berlinu z isto označbo;
4.	) 1 izvod pridrži skupina za svoj arhiv;
5.	) 2 izvoda z duplikatom tovornega lista dele-gaciji v Parizu.
Te specifikacije v zvezi z računom, po katerem se je račun izplačal, so faktura, po kateri se izvrši vknjižba skladno s členom 23.
Da se izplača odposlani material, mora predložiti firma poslovništvu račun v petih izvodih za vse blago, overovljen duplikat in eno navadno kopijo tovornega lista za vsak odposlani vagon blaga.
Od teh računov je treba poslati 1 izvod generalnemu agentu za izplačila, 1 izvod reparacijski komisiji in 1 izvod upravi za vojno škodo kot podlogo za vknjižbo; 2 izvoda pa ostaneta v arhivu poslovništva v Berlinu, ki vrši izplačila.
Izvedenci in tehnično osebje odgovarjajo za svoje poslovanje, če material ne ustreza kvaliteti in kvantiteti, moralno, materialno in kazenski na tožbo prizadete stranke po pozitivnih zakonskih predpisih.
Člen 8.
Če firma, producent ali fabrikant iz kakršnihkoli razlogov ne more izročiti materiala po pogodbi bodisi celoma, bodisi deloma, obvesti poslovništvo za prevzemanje materiala o tem kraljevsko delegacijo pri komisiji za reparacijo, ta pa po ministrstvu za zunanje posle upravo za vojno škodo, da se ugotovi, ali želi naprava ali privatna oseba, ki je sklenila co pogodbo, njeno popolno ali delno izpolnitev ali razveljavitev.
V danih primerih zahteva uprava za vojno škodo po pristojnih organih izpolnitev, izpremembo ali razveljavitev te pogodbe po obojestranskem sporazumu.
Člen 9.
Eventualne.odstopke ali nedostatke na materialu, ki se prevzema, bodisi glede kvalitete, bodisi glede kvantitete, izvedenci konstatiraju in postopajo tako-le:
1.	) Če je namenjen material za občo narodno potrebo in ga porazdeljuje uprava za vojno škodo, morajo zahtevati izvedenci od uprave za vojno škodo odobritev, ali naj se material prevzame ali ne, in če naj se prevzame, v koliki meri naj M se reducirale cene.
2.	) Če je namenjena nabava privatnim osebam, obvestijo izvedenci upravo za vojno škodo, da ta naznani naročitelju izpremembe in da jim ta pritrdi.
3.	) Če gre za nabave materiala za poedina ministrstva, rešujejo izvedenci te primere po pooblastilih, dobljenih od pristojnih ministrov.
Člen 10.
Ko se material prevzame od dobavitelja in pripravi za ekspedicijo, pošlje naše poslovništvo za prevzemanje materiala takoj upravi za bojno škodo fakturo s poročilom, kdaj in v katerih vagonih se je malterial odposlal v Passau ali drugam. Prav tako obvesti poslovništvo o pošiljki skupino v Passauu ter ji pošlje obenem fakture in specifikacije, ki pripadajo naročitelju materiala, in sicer zato, da ta skupina v Passauu ve, čigav je material in ali je prispel v popolnosti.
Člen 11.
Glede vsega izročenega materiala, ki se pošlje skupini v Passauu, poskrbi poslovništvo za prevzemanje materiala, da se porazdele pošiljke na privatne in državne in da se državne pošiljke po možnosti kompletiraj o po ministrstvih, da skupina v Passauu laže izvrši pretovoritev v vlačilne ladje in da se po možnosti izogne skupnemu transportiranju privatnih in državnih pošiljk zaradi plačila voznih stroškov.
Če se mora odposlati državna pošiljka po drugi ali po morski poti, tako da se mora izogniti Passauu, pošlje poslovništvo za prevzemanje materiala upravi za vojno škodo o takih pošiljkah posebna poročila.
Člen 12.
Ce se pretovarja material v Passauu na vlačilne ladje, skrbi skupina v Passauu za potrebno število objektov — vlačilnih ladij, da ni treba plačevati ležnine.
Če ne bi bilo po krivdi skupine v1 Passauu na razpolago zadosti objektov za prevoz materiala, obremeni škoda, ki utegne nastati zaradi tega, odgovornega organa skupine.
Člen 13.
Pozimi, ko je rečni promet ustavljen, pošilja skupina vse transporte v vagonih po najkrajši ali naj-prihladnejši poti.
Člen 14.
Vse pošiljke iz Passaua se pošiljajo na namembni kraj z neplačanim prevozom, ki se izplača na sprejemni postaji po pogodbi, sklenjeni med našimi, nemškimi in avstrijskimi železnicami, na podstavi med-
narodne konvencije za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in občimi odredbami vred, in sicer samo za one pošiljke, ki se prevažajo čez avstrijsko ozemlje.
če izgubi ta sporazum veljavnost, daje uprava za vojno škodo na pravočasno zahtevo dotičnega ministrstva ali državne naprave, ki se jima material pošilja, potrebne vsote za kritje transportnih in manipulacijskih stroškov od Passaua do naše meje; ta ministrstva ali te naprave pa morajo dvigniti denar od uprave na svojo priznanico, ga poslati skupini v Passauu, se s skupino mesečno obračunavati in predlagati upravi izpričujoče dokumente.
Te izdatke vrši uprava za vojno škodo samo л državne naročbe, dokler obremenjajo ti stroški po posebnih zakonskih odredbah fond za vojno škodo.
Če prestanejo veljati gorenje pogodbe med našimi, nemškimi in avstrijskimi železnicami, morajo prav tako naročitelji blaga pravočasno poslati skupini srbskega poslovništva v Passauu potrebno vsoto za kritje transportnih in manipulacijskih stroškov od Passaua do naše meje, ne da bi čakali glede tega posebno zahtevo skupine; skupina pa mora poslati po izvršeni ekspediciji blaga naročitelju obračun o izplačanih stroških.
Člen 15.
Po vodni poti sc transportira material prvenstveno z državnimi parniki ali po napravah, kjer je naša država zastopana; samo če dotične naprave no bi imele zadosti objektov za prevoz, sme izročati skupina material v vožnjo privatnim prometnim napravam naših državljanov, ko se predhodno ugotovi, da državna naprava ni mogla dati na razpolago potrebnih ladij in vlačilnih ladij v času, ki ga je treba, da se ne plača ležnina za vagone.
Člen 16.
Skupina v Passauu je zavezana, obvestiti upravo za vojno škodo p osebe takoj po natovoritvi, ko se je odposlal transport bodisi po suhem, bodisi po vodi' z označbo, v katerem vagonu je prispel iz Nemčije, komu je bil poslan iz Passaua in kje kakor tudi, iz katerega vagona je bil pretovorjen na vlačilno ladjo.
Prav tako mora obvestiti skupina tudi naroei-telja o odposlanem materialu.
Skupina pošilja taka obvestila takoj dotičnim naručiteljem ali državnim samoupravnim napravam ali privatnim osebam po obrazcu št. 2.
Člen 17.
Material, prispel za reparacije, sprejema vsako ministrstvo po svojih državnih naročbah; uprava za vojno škodo pa sprejema samo oni material, ki ga upravlja in porazdeljuje sama med vojne oškodovance.
Člen 18.
Vsa ministrstva morajo zahtevati od uprave za vojno škodo potrebne vsote za plačevanje stroškov ob transportiranju ali od kupi jan ju tovornih listov na poslednjih železniških ali parniških postajah; pri tem pa morajo paziti na to, da se zahtevajo samo tolike vsote, kolikršne so potrebne za kritje transportnih stroškov prispelega blaga.
Po prejemu materiala, najkesneje pa v osmih dneh, se morajo poslati upravi izplačilni dokumenti, da se izpričajo začasno dvignjene vsote; drugače se naslednji krediti ne dajo, dokler se ne izpričajo pr-j dvignjene vsote.
Člen 19.
Državne naprave pošljejo, ko se je materiali komisijski pregledal in ko se je vknjižil, najkesneje v desetih dneh upravi za vojno škodo obvestilo, iz katerega je razvidno, na katero naročbo se nanaša prejeti material, v katerem vagonu ali kateri vlačilni ladji je prispel, v koliki množini in vrednosti, kakor tudi list in številko knjige inventarja, kjer jo vpisan.
Uprava za vojno škodo mora potrditi najkesneje v desetih dneh po prejemu gorenjih obvestil dotični napravi prejem z eventualnimi svojimi pripombami.
Glede na značaj teh poslov morajo smatrati vse pristojne naprave te posle za jako nujne; če se dokaže nemarljivost, malomarnost v njih izvrševanju ali se provzroči škoda za državno blagajno, zadene odgovorne osebo vsa kazenska, moralna in materialna odgovornost po predpisih zakona o civilnih uradnikih in po členu 23. zakona o izplačevanju vojne škode.
Člen 20.
Material, ki ga prejema in porazdeljuje uprava za vojno škodo, se sprejema komisijski; če zahteva potreba strokovno komisijo, jo uprava za vojno škodo odredi.
Člen 21.
Člen 28.
Plačilo transportnih stroškov od Paissaua do namembnega kraja po naročbah privatnih oseb in samoupravnih teles obremeni naročitelja, na čigar naslov se mora material tudi poslati; plača jih na raztovorili postaji z odkupom tovornega lista.
Naročitelj, ki se mu je dotični material odposlal, mora, ko prejme obvestilo od železniške postaje ali parniške agenture, odkupiti tovorni list in priti v določenem roku po material; drugače plača stojnino ali carinsko ležnino.
Drugo poglavje.
Evidenca in knjigovodstvo.
Člen 22.
Formalno se vknjižuje material, prejeti za reparacije po prednjih členih tega pravilnika, na podstavi faktur, po katerih se je material dejanski prejel, tako-le:
Odobri se računu kontingenta za reparacije za dotično leto iz Nemčije; obremeni pa se tekoči račun one naprave ali osebe, ki je material prejela.
Račun kontingenta ima vedno svoj podračun, ki kaže, katera tvornica ali firma je material izročila.
Prav tako se postavlja pri vsakem tekočem računu onih naprav ali oseb, ki so material prejele, podračun z označbo ali imenom te naprave ali osebe.
Material, ki ga prejema in upravlja uprava za vojno škodo, sc vknjižuje tako-le: Odobri se računu kontingenta za reparacije za dotično leto iz Nemčijo s podračunom tvornice ali firme, obremeni pa se račun blaga.
člen 23.
Uprava za vojno škodo mora uvesti takoj, ko stopi ta pravilnik v veljavo, potrebne knjige, v katere se vpisujejo vsi prejemi naše države po vor-sailleski. saintgermainski, trianonski in neuillyjski mirovni pogodbi, da se lahko vsak trenutek ugotovi, kolik je efektivni del naših prejemov.
Člen 24.
Da se ve in kontrolira, koliko je eno ali drugo ministrstvo in v koliki vrednosti doslej prejelo materiala za reparacije iz Nemčije do vštetega dno 1. septembra 1924. kakor tudi po ostalih mirovnih pogodbah, morajo vsa ministrstva, če tega še niso storila, preknjižiti doslej prejeti material ter poslati izpiske iz teh knjig upravi za vojno škodo v treh mesecih, da se vzporede in da se soglasno vknjiži in preizkusi naša definitivna obremenitev pri komisiji za reparacije.
Člen 25.
Da se more na dan 1. septembra 1924. ugotoviti stanje našega prejemanja na račun reparacij iz Nemčije, mora prirediti uprava za vojno škodo v najkrajšem času, ko stopi ta pravilnik v veljavo, tako, kakor sta to organizirali komisija za reparacije in naša delegacija pri komisiji za reparacije, potrebne knjige, iz katerih je razvidno:
1.	) katere pogodbe so bile odpremi jene od začetka prejemanja po letih, t. j. od dne 1. maja 1921. do dne 1. septembra 1924.;
2.	) katere izmed njih so se izvršile in katere so se likvidirale z uporabo Rybäf-Kunzejevega sporazuma z dne 6. marca 1924.
Člen 26.
V	knjigah, ki jih mora prirediti uprava za vojno škodo po členu 25. tega pravilnika, mora imeti vsaka odobrena naročba ali pogodba svoj list, na katerem mora biti točno zapisano, za koga in po čigavi odobritvi se je pogodba odpremila, ali sc je izvršila v tem ali pa v prihodnjem letu, nadalje v katerem letu in koliko se je angažiralo kredita.
Prav tako morajo biti vpisane vse izpremembe in dopolnitve, ki so nastale med izvrševanjem, bodisi glede materiala, bodisi glede cen.
Obenem mora ustanoviti uprava za vojno škodo indeks (register), iz katerega je razvidno, katere pogodbe so se odpremile, za katero ministrstvo ali državno napravo, samoupravno telo ali privatno osebo in kolik je znesek vsake te kategorije. Skupni seštevek teh kategorij mora pokazati znesek naše obremenitve na račun reparacij v korist Nemčiji.
Člen 27.
V	te knjige mora vpisovati uprava za vojno škodo zneske transportnih stroškov za ekspedicije materiala od nemške meje do namembnega kraja, da se ugotovi, koliko stane našo državo en objekt na račun reparacijskega kredita in koliko je morala dati zanj v gotovini.
Ko vpisuje uprava za vojno škodo v knjige pogodbe, odpremi jen e do dno 1. septembra 1924., mora postopati po instrukcijah naše delegacije pri komisiji za reparacije, kolikor niso danes njene odredbe izgubile svojega praktičnega zmisla.
Člen 29.
Vse potrebne podatke za vknjiževanje in voditev evidence o teh pogodbah mora priskrbeti uprava za vojno škodo, če jih nima sama, od prizadetih naprav (ministrstev, delegacije pri reparacijski komisiji v Parizu, poslovništva v Berlinu, skupine v Pas-sauu itd.).
Člen 30.
Predpisi o državnem računovodstvu in o glavni kontroli se nanašajo na vse primere, ki jih navaja ta pravilnik.
Člen 31.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah».
V Beogradu, dne 27. julija 1926.; br. 44.338.
D. br. 17.703.
Minister pravde:
M. S. Gjuričič s. r.
Minister za finance:
dr. Ninko Perič s. r.
247.
Po drugem odstavku člena 94. ustave, po pooblastitvi v členu 36. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928. in v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine, doseženem v 44. seji, ki jo je imel ta odbor dne 12. maja 1927., predpisujem
Uredbo
o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov,*
ki se glasi:
Člen 1.
Državni proračun se deli:
a)	na proračun občih državnih razhodkov in dohodkov in
b)	na proračun razhodkov in dohodkov državnih podjetij.
Vsoti' razhodkov in dohodkov proračuna pod a) in proračuna pod b) se postavljajo in odobrujejo v kosmatih zneskih.
Obča rekapitulacija državnega proračuna razhodkov in dohodkov se izkazuje s proračunom pod a) ter obseza:
seštevek vseh razhodkov in dohodkov občih državnih razhodkov in dohodkov;
presežke razhodkov in dohodkov proračuna državnih podjetij.
Člen 2.
Proračun občili državnih razhodkov in dohodkov obseza:
1.) Proračun razhodkov občo državne administracije (uprave), ki jo sestavljajo ti-le posamezni proračuni:
vrhovne državne uprave;
pokojnin, razpoloženj, vzdrževalnin, narodnih priznanj, pomoči in invalidskih podpor; državnih dolgov; ministrstva pravde;
ministrstva za prosveto (brez državnih tiskarn in narodnih gledališč); ministrstva za vere; ministrstva za notranje posle; ministrstva za narodno zdravje (brez državnih kopališč in kopališč v državni upravi, državnih zdravilišč in okrevališč, lekarne Zakladne bolnice v Zagrebu in vseh ostalih naprav te vrste kakor tudi vseh onih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz svojih lastnih dohodkov in iz državne podpore); ministrstva za zunanje posle; ministrstva za finance (brez uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca in tvornice za sladkor na Čukarici);
ministrstva za vojsko in mornarnico; ministrstva za gradbe;
ministrstva za poljedelstvo in vode (brez državnih vzornih kmetijskih posestev, državne razredne
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. maja 1927., št. 108/XXIX.
loterije, državnih sadnih in trtnih nasadov, centralne svilarske uprave in državnih kobilarn);
ministrstva za trgovino in industrijo (brez Državne hipotekarne banke, Državne delavnice za umetno obrtstvo, Državne tkalnice preprog in Državne tkalnice platna in vezenin);
ministrstva za socialno politiko; ministrstva za agrarno reformo; ministrstva pripravo za ustavotvorno skupščino in izenačevanje zakonov; in
proračunskih rezervnih kreditov.
2.) Proračun dohodkov: od neposrednjih davkov; od posrednjih davkov; od čistega dohodka državnih podjetij; in od raznih dohodkov, kolikor niso po svoji naravi pridobitnega značaja.
Člen 3.
Proračun razhodkov in dohodkov državnih podjetij sestavljajo ti-le posamezni proračuni: državnih tiskarn; narodnih gledališč;
državnih kopališč in kopališč v državni upravi; državnih zdravilišč in okrevališč; lekarne Zakladne bolnice v Zagrebu; in vseh ostalih naprav te vrste kakor tudi vseh onih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz svojih lastnih dohodkov in iz državne podpore;
uprave državnih monopolov; državnih posestev Belja in Topolovca; tvornice za sladkor na Čukarici; ministrstva za promet; ministrstva za pošto in telegraf; državnih vzornih kmetijskih posestev; državne razredne loterije; državnih sadnih in trtnih nasadov; centralne svilarske uprave; državnih kobilarn; ministrstva za šume in rudnike;
Državne hipotekarno banke;
Državne delavnice za umetno obrtstvo;
Državne tkalnice preprog; in Državne tkalnice platna in vezenin.
Proračun dohodkov državnih podjetij in pridobitnih naprav sestavljajo dohodki teli podjetij in naprav, ki se izkazujejo obenem z vsakim posebnim proračunom razhodkov teh podjetij in naprav.
V ta proračun spadajo tudi dotacije iz občih državnih sredstev, namenjene za pokrivanje pasiv poedinih državnih podjetij.
Ministrski svet določi na predlog ministra za finance za vsak posebni primer, ali naj se postavijo anuitete za posojila, namenjena poedinim podjetjem in napravam, v njih proračune ali pa naj pridejo v sestavo proračuna občih državnih razhodkov.
Člen 4.
Proračuni razhodkov m dohodkov poedinih državnih podjetij in naprav se izkazujejo kot nezavisne priloge (aneksi) k proračunom onih ministrstev, pod katera spadajo.
Člen 5.
Presežek dohodkov nad razhodki državnih podjetij in pridobitnih naprav se izkazuje v skupni vsoti v proračunu občih državnih dohodkov.
Presežek razhodkov nad dohodki poedinih podjetij in naprav, za katerih pokrivanje služijo zgoraj omenjene dotacije, se izkazuje kot razhodek v proračunu občih državnih razhodkov v oddelku onega ministrstva, pod katero spada dotična naprava, kot dohodek pa v proračunu dohodkov one naprave, v katere korist je dotacija odobrena.
Člen 6.
Proračuni državnih podjetij in pridobitnih naprav se odobrujejo po občih ali specialnih zakonskih predpisih, ki veljajo zanje. Za vse one proračune, ki se odobrujejo po specialnih zakonskih predpisih, je treba soglasnosti ministra za finance.
Člen 7.
Predlogi o proračunu razhodkov in dohodkov vseh pridobitnih podjetij in naprav se pošiljajo ministrstvu za finance (proračunskemu oddelku) vedno in o pravem času kakor ostali predlogi proračuna občih državnih razhodkov in dohodkov.
Minister za finance poda narodni skupščini predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov obenem z ekspozeji resortnih ministrov, ki morajo ob-sezati potrebne obrazložitve in podatke.
Člen 8.
Vsi investicijski krediti za državne gradbe se postavljajo in odobrujejo samo v proračunu ministrstva za gradbe, izvzemši te kredite pri ministrstvu za vojsko in mornarnico in pri državnih podjetjih.
V	rekapitulaciji razhodkov ministrstva za gradbe se izkazujejo posebe ti krediti po ministrstvih in napravah, za katerih potrebe so določeni; isti razhodki pa se izkazujejo tudi v rekapitulaciji proračunov razhodkov pri dotičnih ministrstvih in napravah.
Člen 9.
V	proračun razhodkov državnih podjetij in drugih naprav, ki se komercializirajo po obstoječih zakonskih pooblastitvah in odredbah, se postavljajo posebni krediti, da se ustanove:
1.	) obratna glavnica za nabavo materiala za po-trošek in proizvajanje;
2.	) lasten fond za zavarovanje imovine teh podjetij in naprav zoper ogenj in druge škode;
3.	) amortizacijski fond, ki naj služi za obnavljanje in povečevanje imovine; in
4.	) ostali fondi, ki se določijo za poedina podjetja ali poedine naprave s specialnimi zakonskimi predpisi.
Člen 10.
Za tolmačenje te uredbe je pristojen minister za finance soglasno s finančnim odborom narodne skupščine.
Člen 11.
D.	Proge, določene z zakonom o gradnji novih železnic z dne 2 6. aprila
1913., ki še niso začete:
20.	) Kraljevo-Raška, 72 km, normalna.
E.	Proge, katerih gradnja ni določena z nobenim zakonom, katerih gradnja
pa seuzakonja s to uredbo:
21.	) Raška-Mitrovica, 63 km, normalna;
22.	) Doboj-Banjaluka, 85 km, normalna;
23.	) Kičevo-Ohrid, 60 km, normalna;
24.	) Prilep-Veles, 90 km, normalna;
25.	) Koprivnica-Varaždin, 42 km, normalna.
Člen 2.
Vse proge v členu 1. te uredbe se grade za obče državne potrebe. Njih gradnjo izvaja država iz posojil, ki so bila v ta namen najeta ali se še najamejo med gradnjo.
Člen 3.
Iz vsote nominalnih 15 milijonov dolarjev, določenih za gradnjo železnic in prejetih po pogodbi, sklenjeni z bankama Blair in Chase v New-Yorku dne 1. aprila 1927., z emisijo drugega dela (serije B) državnega posojila v zlatu iz leta 1922., se bodo financirali, ko se predhodno doseže zaradi tega potrebni sporazum z navedenima bankama, posli, da se izgrade proge:
Beograd-Banjaluka, Bihač-Knin, Kragujevac-Raška-Mitrovica in Prokuplje-Priština-Peč.
Iz ostanka te emisije v vsoti nominalnih 15 milijonov dolarjev, ki se dajo skladno z omenjeno pogodbo z dno 1. aprila 1927. naši vladi na svobodno razpolago, se izloča vsota 400 milijonov dinarjev, ki se mora uporabiti:
a)	za gradnjo in trasiranje vseh ostalih prog iz te odločbe;
b)	za izplačilo vseh del in obveznosti, določenih v partijah 868. in 869. proračuna državnih razhodkov za leto 1927./1928.; in
c)	za izplačilo vseh ostalih obveznosti države, ki izvirajo iz gradnje teh železniških prog na ozemlju kraljevine.
Člen 4.
Iz vsot, omenjenih v členu 3. te uredbe, sme pla-narodne skupščine, doseženem v 45. seji, ki jo jelčevati minister za promet vso. materialne in osebne imel ta odbor dne 13. maja 1927., predpisujem zaradi j izdatke za gradnjo prog, torej poleg delovne moči,
----*----------1 —	---------------materiala, inventarja, podjetnikov in dobaviteljev še
ekspertizo, sodne stroške, dncvničarje, uradnike, najemnine, analize, transporte in transportna sredstva,
Ta uredba stopi ^Službenih Novinah».
v veljavo, ko se razglasi v
V Beogradu, dne 13. maja 1927.;
D. R br. 61.652.	.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
248.
Po drugem odstavku člena 94. ustave, po pooblastitvi v členu 314. finančnega zakona za proračunsko loto 1927./1928., s soglasnim pristankom ministrskega sveta po odločbi M. S. br. 9520 z dne 18. aprila 1927. in v sporazumu s finančnim odborom
uspešnega razvoja državne pridobitnosti
Uredbo
o gradnji novih železnic,
ki se glasi:
Člen 1.
Program za gradnjo železnic iz posojil, ki Bo najeta in ki se še najamejo, je ta-le:
nagrade zasebnikom za izvršene storitve in nagrade osebju za storitve pri trasiranju in gradnji — z nagradami vred, ki so določene s pravilnikom o postranskih prejemkih itd.
Člen 5.
A.	Proge, določene s proračunom, ki
se že grade:
1.	) Beograd-Obrenovac, 39 km, ozkotirna 0-76;
2.	) Pazarič-Konjic, 39 km, ozkotirna Oriö;
3.	) Kragujevac-Kraljovo, 56 km, normalna.
B.	Proge, določene s proračunom, ki
šenisozačete:
4.	) Krapina-Rogatec, 16 km, normalna;
5.	) Uvac-Priboj, 5 km, v spodnjem ustroju normalna, v zgornjem ozkotirna 076;
6.	) Prokuplje-Priština, 94 km, normalna;
7.	) AleksinacnSoko banja, 35 km, normalna;
8.	) Bakar-Kraljovica, 16 km, normalna;
9.	) Trebinje-Nikšič, 110 km, ozkotirna 0-76.
C.	Proge, določene z zakonom o Blairovem posojilu iz leta 192 2., ki se že
grade:
10.) Beograd-Pančevo, 27 km, normalna.
C. Proge, določene z zakonom o Blairovem posojilu iz leta 1922., ki še niso začete:
H.) Bihač-Knin, 86 km, normalna;
12.	) Beograd-Tuzla-Doboj-Sarajevo, 467 km, normalna;
13.	) (Niš)-Priština-Peč, 71 km, normalna;
14.	) Skoplje-Tetovo-Gostivar, 74 km, normalna;
16.) Gostivar-Kičevo, 54 km, normalna;
16.	) Bitolj-Resan-Ohrid, 70 km, normalna;
17.	) Bitolj-Prilep, 44 km, normalna;
18.	) Kočevje-sušaška proga, 45 km, normalna;
19.	) št. Janž-Sevnica, 12 km, normalna.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 14. maja 1927.; K. br. 2764.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
249.
Razpis, da je uvoz semenja za živalsko krmo zavezan kontroli kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj.*
Ker so se ugotovili primeri, da so deklarirali nekateri uvozniki carinarnicam za uvozno ocarinitev semenje za živalsko krmo, ki je glede na drugi odstavek občili odredb v pravilniku in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin ob uvozu oproščeno kontrole in analize pri naših poizkusnih in kontrolnih postajah, ter so potem tako semenje, ki je bilo večinoma okuženo s predenico, uporabili za setev in s tem ne samo prekršili zakonske predpise, ampak tudi prizadeli resno škodo našim kmetijskim interesom, je zaprosilo ministrstvo za poljedelstvo in vode (oddelek za ratarstvo) z dopisom št. 13.884ДИ z dne 2. aprila 1927., naj se postavi uvoz takega semenja pod kontrolo kmetijskih oblastev.
Na to zahtevo se odreja carinarnicam, naj vedno zahtevajo od deklarantov, ki jim prijavljajo za uvoz seme za živalsko krmo, da jim predlože z deklaracijo vred poleg drugih listin, predpisanih v členu 34. carinskega zakona, pismeno izjavo, da bodo prijavljeno seme po vplačilu deklaracije in po njegovem prevzemu iz carinarnico takoj zmleli pod nadzor-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. maja 1927. ,št. 108-/XXIX.
* Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. maja 1927., št. 109/XXX.
stvom organa pristojne poizkusne in kontrolne postaje.
Na podstavi tako predložene deklaracije in de-klarantove izjave mora angažirani uradnik, ko uradoma pregleduje blago, vselej vzeti predpisane ogledke semenja za analizo ter jih s svojim referatom in z deklarantovo izjavo vred izročiti carinarnici. V svojem referatu morajo angažirani uradniki označiti:
a)	po kateri deklaraciji se je seme prijavilo za uvoz;
b)	kako se glais točni naslov uvoznika-lastnika blaga; in
c)	odkod seme prihaja, kolika je njegova teža in v kakšnem vkladu je prispelo k carinarnici.
Ko prejme carinarnica tak referat, ga takoj, še istega dne po prejemu izroči z deklarantovo izjavo in ogledki vred pristojni kontrolni postaji.
Na podstavi takega referata in deklarantove izjave dovoljujejo kontrolni zavodi, da se izroči seme uvoznikom, ter obveščajo o tem pristojne carinarnice.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 27. aprila 1927.; C. br. 16.770.
250.
Popravek izprememb v pravilniku za izvrševanje dimnikarskega obrta v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
V	teh izpremembah (Uradni list z dne 28. marca
1927.,	št. 122/34) se mora glasiti tretji odstavek, ki se tiče člena 7., namesto: «Potemtakem naj se točka 1.) izpusti» tako-le: «Potemtakem naj se točki 1.) in 2.) pravilnika izpustita.»
251.
Popravki k taksnemu in pristojbinskemu pravilniku.
V	tem pravilniku (Uradni list z dne 31. decembra
1923.,	št. 376/116) naj se izvrši nastopni popravek:
V	členu 58., v točki 9.) naj stoji namesto: «in glede na čas» pravilno: «ne glede na čas».
*
Drugi odstavek popravkov, priobčenih v Uradnem listu z dne 15. marca 1924., št. 88/20, se mora glasiti pravilno: V členu 3. naj stoji namesto: «točki 5.) člena 6.» pravilno: «točki 6.) člena 2.».
*
V	izpremembah in dopolnitvah k taksnemu in pristojbinskemu pravilniku, priobčenih v Uradnem listu z dne 28. aprila 1927., št. 187/46, naj se postavijo na koncu drugega odstavka pod VHI. zaradi točnejšega umevanja za besedama: «za denar» besede: «(original: i sve ostalo igre kockom)».
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za tri štipendiste v vinogradniško-sadjarski stroki.**
Ministrstvo za poljedelstvo in vode pošlje začetkom meseca avgusta t. 1. tri štipendiste v Francijo in Nemčijo na enoletno prakso v vinogradniško-sad-jarski stroki; njih izbor se izvrši po natečaju. Izbrani morejo biti samo oni, ki so dovršili kmetijsko fakulteto ali višjo kmetijsko šolo, ki so vešči francoskemu ali nemškemu jeziku ter so prebili najmanj dve leti v državni ali privatni službi na terenu. Izbrani štipendisti dobe poleg enoletnega dopusta s plačo in vsemi prejemki, ki jih sedaj uživajo, za prvi čas povprečno podporo vsak po 12.000 Din iz partijo 1097. proračuna za leto 1927./1928., pozneje pa po potrebi še dopolnitev te podpore. Po povratku bodo morali službovati pet let kot učitelji na kmetijskih šolah.
Prijave za natečaj naj se vlože najkesneje do dne
1.	julija 1927.
Iz oddelka za kmetijski pouk ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu; br. 20.371/2.
* Priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja
1927.,	št. 107/XXVHI.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. maja 1927., št. 109.
Razglasi velikega župana ljubljanske eblasti.
L. br. 392/3.	1168
Razglas.
Dr. ehern, in mag. pharm. Stanko Kmet-Ber-g a n t v Ljubljani je vložil prošnjo, da bi se mu podelila koncesija za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Vodmatu, ki spada v občino Moste pri Ljubljani.
To objavljam po § 48. zakona z dne 18. decembra 1906., drž. zak. št. 5 ex 1907., s pozivom, naj vloži vsak lekarnar, ki misli, da bi bil z ustanovitvijo te nove lekarno obstoj njegove lekarne ogrožen, v štirih tednih od dne, ko se objavi ta razglas, ustno ali pismeno svoj ugovor pri sreskem poglavarju za Ljubljansko okolico.
Pozneje dospeli ugovori se ne bodo vpoštevali.
V Ljubljani, dne 20. maja 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
L. št. 939.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. maja 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tltuznih bolezni.					
Brežice		2	1	1		2
Krško			1	•		1 I
Ljubljana, mesto .	1	.	1		
Ljubljana, srez . .	1	.	•		i
Novo mesto . . .	.	1	.		1
Skupaj .	4	3	2 1 .		5
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Kranj		1				1
Krško		2		1		1
Litija		1	•	.		1
Ljubljana, mesto .	1	.	.		1
Logatec			2	.		2
Novo mesto . . .	2		1		1
Skupaj .	7	2	2		7
Ošpice. -		- Morbilli.			
Brežice		2	4			6
Krško		44		44		
Laško 		1		1		
Ljubljana, mesto .	4	3	3		4
Novo mesto . . .	6	1	6		1
Skupaj .	57	8	54		11
Davka.	— Diphterla et Group.				
Ljubljana, mesto .	1		1 1 .		
Novo mesto . . .	4	i	4	1	.		i
Skupaj .	5	1	1	5 j .		i
Dremavica. — Encephalitis lethargica.
Kranj
I 1 I
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Črnomelj.............. 1
Kamnik................ 1	.	1
Kranj................... 1
Laško................. 1
Ljubljana, mesto .91	1
Ljubljana, srez . .	1
Skupaj .
Kranj.............
Ljubljana, srez . . Radovljica . . . .
Sen. — Erysipelas. 1
1
Skupaj .
Vranični prisad. — Anthrax.
Kranj.............
Ljubljana, mesto
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
E. br. 855/1.
Razglas.
Skupaj . I 3 I
V Ljubljani, dne 19. maja 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti
dr. Mayer s. r.
Ministrstvo za poljedelstvo in vodo je odredilo z odlokom z dne 27. aprila 1927., br. 17.785/V, prireditev letnih tečajev po zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. decembra
1921.,	odnosno po pravilniku k temu zakonu z dno 24. novembra 1923., ter je dalo v ta namen na razpolago potrebna sredstva.
Letni poučni tečaji se bodo vršili za zeleno cepljenje trte in sadnega drevja in zatiranje bolezni od dne 20. do dne 24. junija 1927. v državnih trtnih in sadnih nasadih:
1.	) v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, in
2.	) v Kapeli, pošta Slatina-Radenci.
Delovni program za tečaje je ta-le:
a)	pripravljanje podlogo za cepljenje trte in sadnega drevja;
b)	pripravljanje in hranjenje cepičev za to cepljenje;
c)	praktično izvajanje cepljenja;
d)	o pogojih za uspešno cepljenje;
e)	negovanje teh cepljenk;
f)	delo pri odstranjevanju koreninic v trtnici;
g)	o boleznih in škodljivcih vinske trte in sadnega drevja (peronospora, oidij, grozdni sukač, kodra-vost, krvava uš, listne uši, gosenice itd.) in o načinih, po katerih se zdravijo in zatirajo;
h)	pripravljanje in praktično uporabljanje sredstev za zdravljenje in zatiranje bolezni in škodljivcev. Vsakemu udeležencu tečaja gre poleg prostega
prenočišča dnevno po 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade v cepilnem orodju.
Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetiškim in viničarskim mladeničem, potem pa tudi drugim interesentom, ki se hočejo udeležiti tečajev ob svojih stroških.
Kdor se želi udeležiti katerega izmed navedenih tečajev, se mora čimprej, najpozneje pa do dne 12. junija 1927., ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer se želi udeleževati tečaja.
V Mariboru, dne 17. maja 1927.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
L. št. 3/15.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 8. do dne 14. maja 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
j Celje		1	.	1	•	•
Sen. — Erysipelas.					
Celje		1		1		
Čakovec 		1		1		
Ljutomer			1			1
Maribor, mesto . .	i	1			2
1 Ptuj, mesto . . .	.	1	.		1
Skupaj .	3	3	2	.	4
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
Čakovec			1	1		
Ptuj		i			i	. j
Skupaj .	i	T	1	1 i	•
	Hripa.				
Konjice		1 2	1 .	1 2	1 .	1 -
Srez	Ostalih	Na novo obolelih i	Ozdra- j velih	Umrlih	Ostalih i v oskrbi j
Skupina tifuznlh bolezni.					
Celje		2	1			3
Čakovec 		1		.		1
Dolnja Lendava . .		i	.		1
Gornji grad . . .	i				1
Prelog		1	.	i		.
Ptuj		1				1
Slovenjgradec . .	1	2	.		3
Skupaj .	7	4	i	• 1	10
Škrlatinka. -		- Scarlatina.			
Celje		9	.	2		7
Celje, mesto . . .		2			2
Čakovec		2	.			2
1 Gornji grad . . .	1	.	.		1
Maribor, desni breg	3	6	2	i	6
j Maribor, levi breg .	1	2	.		3
Maribor, mesto . .	6	5	2	i	8
Murska Sobota . .	2		.		2
Ptuj		3	8	.	i	10
Ptuj, mesto . . .	5	3	.	2	6
Skupaj .	32	26	6	5	47
Ošpice. -		- Morbilli.			
Celje		2		2		
Ljutomer			1	.		i
Maribor, levi breg .		1	.		i
Murska Sobota . .	1	1	.		2
Ptuj		2	.	2		
:	Skupaj .	5	3	4	1 -	4
Davka.	— Dlphteria et Croup.				
Dolnja Lendava. .	1		1		
Maribor, levi breg .	.	2	.		2
Ptuj			1			1
Šmarje pri Jelšah .	.	1	.		1
Skupaj .	1	4	1 1		4
V Mariboru, dne 17. maja 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
P. br. 2721/5—26.
Razpis učiteljskih služb na vadnici (111. dekliški osnovni šoli) državnega ženskega učiteljišča v Mariboru.
Razpisujem dve službi stalnih učiteljic na vadnici (Ш. dekliški osnovni šoli) državnega ženskega učiteljišča v Mariboru.
Prosilke, ki se jim je priznala stalnost v državni službi po členu 18. uradniškega zakona, naj vlože prošnje, naslovljene na ministrstvo za prosveto, po uradni poti pri pristojnem šolskem upravitelju ter naj jim prilože službeno razpredelnico, izpričevalo zrelosti in učne usposobljenosti v sodno overovljenem prepisu, izpisek iz uslužbenskega lista o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih dopustih, overovljen po šolskem upravitelju, odnosno upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku,
n a j k e s n e j e d o dne 25. junija 1927. Upravitelj jih pošlje v dveh dneh pristojnemu sreskemu poglavarju, odnosno velikemu županu (prosvetnemu oddelku) v Mariboru.
Sreski poglavarji naj predlože prošnje n a j k e s n e j e do dne 30. junija 1927. velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru.
Prošnje je treba opremiti s kolkom za 5 Din, vsako prilogo — razen službene razpredelnice —i pa s kolkom za 2 Din; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotične prosilke.
Nedostatno opremljene in prepozno došle prošnje sc ne bodo vpoštevale.
V Mariboru, dne 29. maja 1927.
Za prosvetnega inšpektorja mariborske oblasti:
dr. Pečovnik s. r.
Vet. br. 413/24.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 23. maja 1927.
Opomba: Imena sreskih poglavarstov in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Šuštave c.
Maribor, levi breg: Lajtersberg (Meljski hrib 1 dvorec).
Smrkavost.
Ljutomer: Ivanjci (Ivanjci 1 dvorec).
Konjske garje.
Čakovec: Sv. Martin na Muri (Sv. Martin na Muri 1 dvorec). Prelog: Dekanovec (Domašinec 1 dvorec).
Steklina.
Čakovec: Nedelišče (Dunjkovec 1 dvorec). Prelog: Donja Dubrava (Donja Dubrava 1 dvorec), Donji Kraljevce (Donji Kraljcvec 1 dvorec), Draškovec (Draškovec 1 dvorec). Ptuj: Majšperg (Sestrže 1 primer).
Svinjska kuga.
Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dvorec). Ljutomer: Hrastje - Mota (Hrastje 3 dvorci, Mota 2 dvorca). Murska Sobota: Černelavci (Černelavci 1 dvorec). Ptuj: Bratonečice (Bratonečice 2 dvorca, Sejanci 5 dvorcev), Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Strjanci 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Čakovec; Strahoninec (Kuršanovec 1 dvorec). Gornji grad: Mozirje-okolica (Šmihel 1 dvorec), Šmartno ob Paki (Veliki vrh 1 dvorec). Konjice: Konjice-okolica (Konjiška vas in Nova vas po 1 dvorec). Ptuj: Sv. Marko (Nova vas 1 dvorec).
V Mariboru, dne 23. maja 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. 3755/pr. B ex 1927.
Razglas o emisiji in uvedbi eskontnih listov.
Po razglasu ministrstva za finance, generailne direkcije davkov, št. 50.548 z dne 30. aprila 1927., ki je izšel v Uradnem listu 50 z dne 7. maja 1927., se morajo izza dne 15. maja 1927. obligatorno uporabljati na vsem ozemlju naše kraljevino pri eskon-tiranju menic eskontni listi na monopoliziranih obrazcih.
Te taksne vrednotnice so pooblaščenim prodajalcem — proti običajni proviziji — na razpolago v Ljubljani pri blagajni delegacije ministrstva financ, izven Ljubljane pa pri davčnih uradih kakor ostali taksni material.
Cena eskontnega lista je 2 Din 50 p, od česar odpada na takso 2 Din in na stroške za izdelavo 50 p.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 17. maja 1927.
Delegat: dr. Rupnik s. r.
Razglasi drugih uradov in ohlastev.
Preds. 1261/18/26—15.
Razglas.
Tretje redno porotno zasedanje v letu 1927. pri okrožnem sodišču v Mariboru se prične dne 26. septembra 1927. (in ne, kakor prvotno naznanjeno,* dne 12. septembra 1927.).
Višje deželno sodišče v Ljubljani,
dne 20. maja 1927.
Preds. 306/4/27—2.	3—3
Razpis.
Odda se — samo v okviru členov 328., prvega odstavka, in 298. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. — mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Kozjem; prav tako se oddado vsa druga mesta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
8. junija 1927.
Pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 55 z dne 18. maja 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 9. maja 1927.
Preds. 386/4/27—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika Pri okrajnem sodišču na Prevaljah in vsako
* Uradni list 1 z dne 2. januarja 1927.
drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega.
Prošnje naj se vlože do dne
3 0. junija 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 56 z dne 21. maja 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 19. maja 1927.
U 8/27—4.	1156
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dno 24. februarja 1927., da je Josip Kalan, 22 let star, čevljarski pomočnik v Ljubljani, Vidovdanska cesta št. 2, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginjo življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 10. februarja 1927. na sejmu v Žerovmici kot prodajalec obuval, torej življenskih potrebščin, niti sumarno niti podrobno označenih cen za to potrebščine tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 25 Din denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 12 ur zapora.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 24. februarja 1927.
U 52/27.	~	1164
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 5. marca 1927., da je Jurij C e s a r, 46 let star, gostilničar v češnjevcu, občina Sv. Rok ob Sotli, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 19. februarja 1927. v svoji obratovalnici — gostilni — na vidnem kraju niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim predmetom.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 18. maja 1927.
S 2/27—9.	1057
Potrditev prisilne poravnave.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dne 27ega aprila 1927. konkurzni dolžnik Franc Vrečko, trgovec v Šoštanju, s svojimi upniki za 30 % njih terjatev, izplačnih v treh enakih četrtletnih obrokih, pričenši z dnem 1. julija 1927.
Jamstvo za izpolnitev teh obvez je prevzela kot porokinja in plačnica Obrtna hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z. v Šoštanju.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 4. maja 1927.
S 16/26—137.	1143
Potrditev prisilne poravnave.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dne 16ega maja 1927. konkurzni dolžnik Ivan K o s, trgovec v Celju, s svojimi upniki za 10 % njih terjatev do otvoritve konkurza, izplačnih v 60 dneh po pravnomočno potrjeni poravnavi, t. j. 14 dni po njeni razglasitvi v Uradnem listu.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 18. maja 1927.
S 18/27—2.	1151
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Viktorja Cipota, trgovca z lesom itd. v Murski Soboti.
Konkurzni komisar: dr. Slavko šumenjak, de-želnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Upravnik mase: dr. Lajoš Sömen, odvetnik v Murski Soboti.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Murski Soboti dno 2 8. maja 1927. ob desotih. Oglasitve-ni rok do dne 2. julijal92 7. Ugotovitveni narok
pri imenovanem sodišču dne 16. julija 1927. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 19. maja 1927.
S 19/27—2.	1158
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Franca Vidoviča, trgovca v Mariboru, registriranega pod firmo; Franc Vidovič, izvoz in uvoz in trgovina z mešanim blagom v Mariboru.
Konkurzni komisar: dr. Frane Pcitler, višji de-želnosodni svetnik trgovinskega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Anton Mulej, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 81 dne 2 7. m a j a 1 9 2 7. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 3 0. j u n i j a 1 9 2 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. julija 1 927. ob desetih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 19. maja 1927.
S 12/26—6.	1141
Odprava konkurza.
Prezadolžen ec: Vilibald S bil.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 12/26—2 o prezadolženčevi imovini, jo odpravljen.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 13. maja 1927.
S 37/26—36.	1157
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Valentin Rihar na Pristavi št. 11.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan
3.	junija 1 927.
ob 14. uri 35 minutah pri tem sodišču v sobi št. 4. Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek L,
dne 20. maja 1927.
Cg la 91/27—1.	1232
Oklic.
Tu toži Josipina Rajmer, rojena Verderber, iz Moravo, sedaj v Ameriki, po odvetniku drju. Hansu Arku v Kočevju, Julija Raj mer ja, posestnika iz Predgrađa, sedaj neznanega bivališča, zaradi ločitve zakona.
Spravni poizkusi so se določili na dni 3 0. junija, 7. in 14. julija 1927., vselej ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 58.
Juliju Raj morju se je postavil za skrbnika dr. Josip Režek, odvetnik v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a,
dno 5. maja 1927.
Cg la 101/27—1.	1138
Sklep.
Tu toži Ivan Miklič, posestnik v Št. Juriju št. 12, po odvetniku drju. Josipu Globevniku, odvetniku v Novem mestu, Franca Pavčka, posestnika iz Št. Jurija, sedaj neznanega bivališča, zaradi 8600 Din s pripadki.
Prvi narok se je določil na dan 2 4. junija 1927.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58.
Tožencu se je postavil za skrbnika dr. Adrijan Zupančič, odvetnik v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 15. maja 1927.
Cg la 203/26—8.	1150
Oklic.
Tu toži Ivan Turšič v Dražici pri Borovnici, po drju. Frideriku Luckmannu, odvetniku v Ljubljani, firmo Černe & Didič v Milanu, Piazza Emilia 1, sedaj neznano kje, zaradi 13.945 Din s pripadki. padki.
Prvi narok so jo določil na dan 1. junija 1927.
ob pol dovetih pri tem sodišču v sobi št. 58.
Toženi firmi se je postavil za skrbnika dr. Ivan Vasič, odvetnik v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a,
dne 18. maja 1927.
C II 405/27—1.	1152
Oklic.
Jakob Repar, posestnik v Kamniku pri Preserju, je vložil zoper Matevža Artača, posestnika v Pod-plešivici št. 31 pri Brezovici, tožbo zaradi 425 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 31. maja 19 2 7.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Ker je sedanje bivališče Matevža Artača neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Hübscher, sodni sluga v p. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 17. maja 1927.
Nc II 10/27—1.	1163
Oklic.
Urban Mrak, posestnik na Suhi št. 5, ki ga zastopa dr. Franc Fr lan, odvetnik v Ljubljani, je vložil zoper Andreja Ravniharja, p. d. Miklav-rovca, posestnika na Suhi št. 4, predlog za ureditev meje.	|
Ker je sedanje bivališče Andreja Ravniharja neznano, se mu postavlja za skrbnico Ivana Ravnihar, posestnikova žena na Suhi št. 4.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II.,
dne 20. maja 1927.
T I 57/26—7.	1162
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Anton Alojzij Šnajden.
Anton Alojzij Šnajden (Sneiden), rojen dno
2.	junija 1896. v Pichlingu, Zgornje Štajersko, pristojen v občino Št. Peter v Savinski dolini, naposled strojni ključaničar v Hambornu (Nemčija), je leta 1920. odšel od svoje rodbine v Hambornu in od takrat ni več glasu o njem. Leta 1920. se je udeleževal bojev in nemirov v Nemčiji kot vodja rdečih gardistov.
Ker je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita domneva smrti po § 24., št. 1, o. d. z. se uvaja na prošnjo žene Marije Šnajdnove, rojene Čerinove, v Hambornu, Lehrerstrasse 141, postopanje, da se proglasi pogrešanec za mrtvega, ter se izdaja vsakomur poziv, naj o njem poroča sodišču.
Anton Alojzij Šnajden se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali dd, drugače vest o sebi.
Po 1. aprilu 1928. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 9. februarja 1927.
A 64/27—n.	1139 3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Tomo Vidovič na Gradinjah št. 6 in v Blatniku št. 7, prej na Osunjah št. 6, je dne 18. februarja 1927. umrl.
Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikov sin, Tomo Vidovič ml., čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se v enem 1 e t u od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z Gregorjem Žlindro, višjim oficialom v p. v Dobeh št. 1, ki se je postavil odsotnemu Tomu Vidoviču ml. za skrbnika.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 16. maja 1927.
Nc I 222/27—2.	1161 a—1
Amortizacija.
Na prošnjo Marije T e r a n o ve, posestnice v Dolini št. 13, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Posojilnice v Trebnjem št. 3045, glaseče se na ime: Teran Marija v Dolini pri Križu 6t. 13.
Imetnik te knjižico'se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez veljave.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek L,
dne 9. maja 1927.
E 58/27—7.	1120
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. junija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezovica, vi. št. 180 in 300, in zemljiška knjiga Podrečje, vi. št. 389, 399 in 421 (gozdi in njive).
Cenilna vrednost: 23.503 Din; najmanjši ponu-dek: 15.668 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 24. aprila 1927.
E 9/27—9.	1134
Dražbeni oklic.
Dno 15. junija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sušica, a) vi. št. 78 (stavbišče s hišo, hlev, svinjak in klet, stavbišče nerodovitno, 4 njive, 3 gozdi, 4 vinogradi, 9 travnikov, 2 pašnika) in vi. št. 589 (travnik).
Cenilna vrednost: ad a) 112.599 Din 30 p, ad b) 1117 Din; vrednost pritekline: 6175 Din; najmanjši ponudck: ad a) 79.182 Din 87 p, ad b) 744 Din 67 p. Površina: ad a) 1 ha 42 a 23 m2, ad b) 22 a 34 m2.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbo, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 12. maja 1927.
E 49/27—9.	1131
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin:
a)	zemljiška knjiga Bojsno, vi. št. 31 (stavbišče s hišo št. 22, pod, kolarnica, pašnik, vinograd, travnik, njiva in gozda), b) zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 98 (pašnik in njiva), c) zemljiška knjiga Bukošek, vi. št. 141 (travnik).
Cenilna vrednost: ad a) 12.869 Din 10 p, ad b) 1565 Din 50 p, ad c) 1600 Din 50 p; vrednost pri-teklino: 460 Din; najmanjši ponudek: ad a) 8886 Din, ad b) 1044 Din, ad c) 1067 Din. Površina: ad a) 1 ha 16 a 33 m2, ad b) 32 a 37 m2, ad c) 32 a 37 m2.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 14. maja 1927.
E 1081/26—19.	1137
Sklep.
Na prisilni dražbi dne 20. aprila 1927. ni bilo nobene ponudbe. Zato je izvršba, po dražbi nepremičnin: katastralna občina Kapele, vi. št. 165, ki je bila dovoljena s tukajšnjim sklepom z dne 15. decembra 1926., E 1081/26—2, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred pretekom pol leta od dražbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja ne moro predlagati.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 20. aprila 1927.
E 614/26—8 in E 141/27—7.	1058
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 se bosta vršili nastopni dražbi:
1.) Na predlog finančne prokurature v Ljubljani: dne 4. junija 1927. ob desetih na licu mesta v Osilnici dražba nepremičnin:: zemljiška knjiga Osilnica, polovice vi. št. 7 in 155 (hiša št. 9 v Osilnici z gospodarskim poslopjem, ledenico in mesnico, hiša št. 8
v Osilnici z gospodarskim poslopjem in zemljiške parcele v skupni površinski izmeri 6 ha 64 a 19 m2) in solastninske pravice do polovice vi. št. 80, do Vsiinke vi. št. 31, do Vrinke vl. št. 30, do 3/24ink vi. št. 32 in do 1/32mke vl. št. 29 —i vse v kata-stralni občini Osilnici, vpisane v vl. št. 234 iste kata-stralne občine.
Cenilna vrednost po odbitku bremen: 57.993 Din; najmanjši ponudek: za polovico vl. št. 7, katastralna občina Osilnica, 29.252 Din, za polovico vl. št. 155, katastralna občina Osilnica, s priteklinami 11.313 Din, za vl. št. 234 pa 41 Din 20 p.
2.) Na predlog Merkantilne banke v Kočevju: dne 8. junija 1927. ob desetih dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koče, vl. št. 26 (hiša št. 26 in 2 zemljiški parceli).
Cenilna vrednost: 2887 Din; najmanjši ponudek: 1577 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 1. maja 1927.
E 121/27—7.	1200
Dražbeni oklic.
Na predlog Franca Potočnika v Vitanju, zastopanega po drju. Antonu Prusu, bo dne 9. j u -n i j a 19 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi pogojev, odobrenih s tukajšnjim sklepom z dne 28. aprila 1927., dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za katastralno občino Skomer, vl. št. 31:
Označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 5000 Din, zemljiške parcele, cenilna vrednost 12.590 Din — skupaj 17.590 Din; najmanjši ponudek: 12.000 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 29. aprila 1927.
E 42/27—8.	1008
Dražbeni oklic.
Dne 8. junija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Okrog, vl. št. 55 (zemljišče [njive, travniki, gozdi, pašniki] in stavbišča); 2.) zemljiška knjiga Vodice, vl. št. 348 (vinograd in klet).
Cenilna vrednost: ad 1.) 57.195 Din 32 p, ad 2.) 2123 Din; vrednost pritekline: ad 1.) (1 plug in razno gospodarske potrebščine) 500 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 38.464 Din, ad 2.) 1416 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 24. aprila 1927.
E 72/27—8, E 124/27—11.	1061
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 20 dražba naslednjih nepremičnin:
1.	) dne 8. junija 1927. ob osmih: zemljiška ^ knjiga za katastralno občino Slamno vas, vl. št. 20, I/a6inke vl. št. 89 in vl. št. 261, nadalje zemljiška knjiga za katastralno občino Drašiče, vl. št. 773 (srednje kmetiško posestvo), cenilna vrednost 69.020 Din, najmanjši ponudek 46.020 Din;
2.	) dne 8. julija 1927. ob pol devetih: zemljiška knjiga za katastralno občino Radovico, vl. št. 534, in zemljiška knjiga za katastralno občino Slamno vas, vl. št. 39, cenilna vrednost 8260 Din, najmanjši ponudek 5520 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 4. maja 1927.
E 90/27—9.	1060
Dražbeni oklic.
Dne 3. j unija 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba ideelne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Polanci, vi. št. 71.
Cenilna vrednost: 10.070 Din 40 p; vrednost pri-tekline: 250 Din; najmanjši ponudek: 6713 Din 60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 22. aprila 1927.
S 6/27—53.	1155
Edikt.
V konkurzni stvari Miloša Simo n č i č a, trgovca v Sevnici, se bo vršila dne 2 8. maja 1 927. ob desetih v prezadolženčevi trgovini v Sevnici na dražbi prodaja trgovske zaloge, spadajoče v konkurzni sklad, in pohištva.
Izklicna cena za trgovsko blago: 5000 Din.
Pod to ceno je prodaja nedopustna.
Najvišji ponudek se mora takoj plačati.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek L,
dne 21. maja 1927.
E 88/27—5.	1002
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1 927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška- knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 149 in 490.
Cenilna vrednost: 11.181 Din; najmanjši ponu-dek: 7454 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 22. aprila 1927.
E 157/27—8.	997
Dražbeni oklic.
Dne 9. junija 1 92 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Družni vrh, a) vi. št. 43, in b) vi. št. 133.
Cenilna vrednost: ad a) 5364 Din, ad b) 1842 Din; vrednost pritekline; 38 Din; najmanjši ponudek: ,ad a) 3576 Din, ad b) 1228 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 22. aprila 1927.
E 59/27.	1135
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga za katastralno občino Ojstrško vas, vJ. št. 35, in b) zemljiška knjiga za katastralno občino Črni vrh, vi. št. 241.
Cenilna vrednost: 38.787 Din 50 p; vrednost pritekline: 2515 Din; najmanjši ponudek: 27.550 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 13. aprila 1927.
252.
Direktni blagovni promet med postajami nemških in saarskih železnic na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani v provozu: a) skozi Avstrijo;
b)	skozi Češkoslovaško, Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev;
c)	skozi Češkoslovaško, Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; č) skozi Avstrijo in kraljevino Srbov,
Hrvatov in Slovencev.*
I. Obče reglementarne odredbe.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo na podstavi mednarodne konvencije (m. k.) o prevozu blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in enotnimi dodatnimi odredbami vred, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
II.	Posebne reglementarne odredbe.
1)	Predmeti, izključeni od prevoza (člen 3. m. k.).
Od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi so izključeni razen predmetov, navedenih v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, še ti-le predmeti:
a) zlato in srebrov palicah, platina, kovani denar, bankovci, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri in nakit;
h) mrliči.
2)	Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
(Glej tudi odredbo pod Ш.)
Pri pošiljkah, namenjenih v kraje, ki ne leže ob železnici, ali na železniške postaje, ki niso urejene za blagovni promet, mora označiti pošiljatelj v tovornem listu postajo, kjer naj se izvrši prevoz po železnici.
Pošiljke, namenjene v krajo s postajami več železniških uprav ali v kraje z več postajami iste železniške uprave, se dostavijo pošiljatelju, če ni namembna postaja, točno označena, na oni postaji, ki je določena v imeniku postaj za opravljanje krajevnega prometa.
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu prevozni pot in navesti obmejne prehodne postaje od ene države do druge.** V prometu s saarskimi železnicami mora predpisati v tovornem listu tudi saar-sko-nemško obmejno postajo.
V smeri na Nemčijo je dopuščen direktni prevoz presnega cvetja s pospešenimi potniškimi vlaki in z brzi mi vlaki, če se plačajo tarifno pristojbine, in sicer za nastopne postaje: Berlin, Frankfurt am Main, Leipzig, München, gl. kol., Köln in za vse nemške obmejne postaje na severni in vzhodni meji.
Če pošiljatelj želi, da bi se prevozilo brzovozno blago kot pospešeno brzovozno blago, mora zapisati v brzovoznem tovornem listu z rdečo tinto nad naslovom: «pospešeno brzovozno blago».
Omejitev tega predpisa na del prevoznega pota ni dopuščena.
3)	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
(Glej tudi odredbe pod IH.)
Pošiljateljova dolžnost, priložiti tovornemu listu vse dokumente, ki so potrebni za izvršitev carinskih, davčnih in policijskih predpisov, obseza tudi spremne dokumente, potrebne za uvoz, provoz in izvoz.
Železnica ni dolžna preizkušati, ali so dokumenti pravilni in popolni.
Pri pošiljkah, glede katerih je izdano v Italiji obče uvozno dovolilo, zadošča, da se uvozno dovolilo deponira pri oni carinarnici, pri kateri naj se izvrši ocarinitev. V tem primeru mora biti v tovornem listu točno navedena carinarnica (kraj in ime), pri kateri je obče uvozno dovolilo deponirano.
4)	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
(Glej tudi odredbe pod IH.)
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot po veljavnih tarifah.
Ko se izračunava voznina, se uporabljajo za vsak odsek, za katerega je treba izračuniti voznino po-sebe, tarife, veljavne onega dne, ko prispe blago v
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. maja 1927., št. 104/XXVII.
** Glej prilogo I. (Seznamek obmejnih prehodnih postaj.)
območje dotičnega odseka. Ko se izračunava voznina po direktnih tarifah, je območje zvezne tarife odsek za izračun voznine.
5)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
(Glej tudi odredbo pod HI.)
Delne frankature v izvestni vsoti niso dopuščene.
če se prevažajo pošiljke po pomožnem potu, se računijo pristojbine za ta pot.
6)	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi so dopuščeni samo v valuti predajne države.
7)	Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom so dodajajo dodatni roki, ki veljajo pri udeleženih železniških upravah.
8)	Ovire ob prehodu (člen 18. m. k.).
Ležnina in stojnina za spotoma pridržane pošiljke se pobirata po predpisih železnice, v katere območju se pošiljka pridrži.
9)	Odgovornost železnice za izgubo, manjek in po-
škodbo blaga (člen 30. m. k.).
Če se preda blago na namembni postaji carinski upravi ali založiščem ali odpremniku, ima to, ako zakoni ali uredbe to določajo, isti učinek kakor če bi se predalo prejemniku.
10)	Omejitev odgovornosti ob posebnih nevarnostih
(člen 31. m. k.).
Če je prejela železnica od predhodne železnice pošiljko, natovorjeno v odprtem vozu brez ponjave, se smatra, da se prevažaj pošiljka tudi nadalje brez ponjave.
11)	Zavarovanje dostavnega roka (člen 39. m. k.).
Zavarovanje dostavnega roka ni dopuščeno.
III.	Izjeme za pošiljke, namenjene na postaje Trst (Trieste), Reko (Finme), Pnlj (Pola) in Rovinj (Rovigno d’ Istria) ali poslane s teh postaj, pri katerih je v tovornem listu predpisano prekartiranje na nemško-avstrijski ali nemško-češkoslovaški obmejni postaji in njih odprava po avstrijsko-jadranski ali češkoslovaško-
jadranski tarifi od te postaje ali do nje.
1)	Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu uporabo dotične tarife s postajami v Trstu (Trieste), na Reki (Fiume), v Pulju (Pola) in v Rovinju (Rovigno d’ Istria) kakor tudi nemško obmejno prehodno postajo. Za predpis pota, na katerem se uporabljajo direktne tarife s postajami v Trstu (Trieste), na Reki (Fiume), v Pulju (Pola) in v Rovinju (Rovigno d’ Istria), veljajo odredbe dotične tarife.
2)	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Carinsko odpravljanje se mora vršiti na carinski postaji, ki je na predpisanem potu.
3)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Ne dopuščajo se:
1)	delno vnaprejšnje plačilo voznine v izvestni vsoti;
2)	delna frankatura do italijanske meje;
3)	delna frankatura do češkoslovaško-avstrijske meje;
4)	če se frankira pošiljka do nemško-avstrijeke ali nemško-češkoslovaške meje, vnaprejšnje plačilo medpotnih pristojbin.
4)	Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
Naknadna naredba, s katero se zahteva izpre-memba namembne postaje, ni dopuščena.
IV.	Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrsti tel jeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
O	uvrščanju takih voz odloča, ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni.
Privatnih voz ni dopustno uporabljati za prevoz drugega blaga, razen onega, ki je navedeno v točki 9).
2)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
3)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. [Toda glej točki
4)	in 5).]
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
4)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz
prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati prodajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom.
Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
5)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji točke 4) prvega odstavka.
G) Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih.
7)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
8)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
9)	V privatnih vozovih se smejo prevažati:
a)	V privatnih k o t el n i h vozovih. Katero blago se sme prevažati v privatnih kotel-
nih vozovih, odreja prodajna železnica.
b)	V ostalih privatnih vozovih.
V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in mule,
maslo, margarin in maslo iz kokosa, meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda, mleko,
perutnina, živa, zelenjava, presna,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
sladne tropine, vlažne,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak.
Voznina se izračunava po lokalnih tarifah udeleženih železnic.
10)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obrem en jati s povzetji.
11)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah udeleženih železnic brezplačno ali po znižani voznini, če so izpolnjeni ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz prazen in čemu se prevaža prazen.
b)	Če želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
12)	Če se preda prazen privatni voz v prevoz kot brzovozno blag‘0, se uporabljajo odredbe in tarife udeleženih železnic.
13)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
14)	Drugače pa veljajo odredbe tega tarifnega obvestila.
Priloga I.
Seznamek obmejnih prehodnih postaj.
a) Nemško-avstrijske obmejne prehodne postaje:
Passau	Mittenwald
Simbach	Lin dau-Reutin1
Salzburg	Lindau-Stadt2
Kufstein
b) A v s t r i j s k o -11 a 1 i j a n s k e obmejne prehodne postaje:
Brennero St. Candido Tar visio
c)	Češkoslovaško prehodni
Češkoslovaške: Bohumin ČSD Chuchelna Opava Kmov ČSD Hlucholazy
Hynčice v Hornim Slezsku Mezilesi v Kladsku Stfedni Stčnava Mezimčsti Libava Polubny ČSD Jindfichovice pod Smrkem Seidenberg
Hefmanice u Frydlantu Liberec ČSD Varnsdorf
Georgswalde-Ebdrsbach
Sebnice
Dččin
Podmokly ČSD Moldava v Cechäch Reitzenhain ČSD Vejprty ČSD Johanngeorgenstadt Klingcnthal ČSD Františkovy Ldzne Cheb
Brod nad Lesy Železni Ruda Haidmühle
d)	Češkoslovaško-;
prehodne
Češkoslovaške:
Horni Dvofištč *
Českč Velenice Satov
Hevlin nad Dyji Novosedly-Drnoholec
Bfeclav
Devinska Nov A Ves
Bratislava-Petržalka
-nemške obmejne postaje:
Nemške:
Oderberg
Kuchelna
Troppau
Jägerndorf
Ziegenhals
Heinersdorf (Oberschles.)
Mittelwalde
Mittelsteine
Halbstadt
Liebau (Schlesien)
Polaun
Heinersdorf (Tafelfichte) Seidenberg
Hermsdorf bei Friedland Reichenberg Wamsdorf Ebersbach (Sa.)
Sebnitz
Tetschen
Bodenbach
Moldau
Reitzenhain
Weipert
Johanngeorgenstadt
Klingenthal
Franzensbad
Eger
Furth im Wald
Eisenstein
Haidmühle
v s t r i j s k e o b m e j n e postaje:
Avstrijske: Summerau Gmünd-Stadt Unter-Retzbach Laa a. d. Thaya Wildendürnbach Bernhardsthal Marchegg Kittsee
e)	češkoslovaško- madžarske obme j n e
p r e h o dne p o s t a j e:
Petržalka
Komärom
Dr6gelypalAnk3
Ipolytarnöcz3
iSalgotarjän
Bänreve
T om anädaska-T urna nad Budvom
Hidasnćmeti
Slovenskč Nove Mesto
Čop
f)	Jugoslovansko-madžar s'k e obmejne
prehodne postaje:
Jugoslovanske: Kotoriba Koprivnica Virovitica Beli Manastir
Madžarske:
Murakeresztür
Gy6k6nyes
Bares
Magyarböly
1	Samo za prehod sporovoznoga blaga.
2	Samo za prehod brzovoznega blaga.
3	Otvorjeno samo za vozovne tovore.
Jugoslovanske:
Subotica
Horgoš
Banatsko Arandjelovo
Madžarske;
Kelebia
Röszke
Szöreg
g) A v s t r i j s k o - j u g o s 1 o v a n s k e o b m e j n e prehodne postaje:
Avstrijske:
Spielfeld-Strass
Lavamünd
Bleiburg
Rosenbach
Jugoslovanske: St. Пј
Dravograd-Meža
Prevalje
Jesenice
h) J u g o s 1 o v a n s k o - i t a 1 i j a n s k e o b m e j -n b prehodne postaje:
Jugoslovanske:	Italijanske:
Kranjska gora	Fusine Laghi
Bistrica-Bohinjsko jezero Piedicolle Rakek	Postumia	,
Fiume
i) N e m š k o - s a a r s k e obmejne p r e h o d n e postaje:
Nemške:
Zweibrücken
Eichelscheid
Schönenberg-Kübelberg
Türkismühle
Büschfeld
Saarske:
Einöd (Saar)
Homburg (Saar)
Jägersburg
Namborn
Limbach (Kr. Saarlouis)
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 4. marca 1927.; G. D. br. 13.277/27.
253,
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
V lokalni tarifi za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., naj se dopolni na strani 45. seznamek postaj izjemne tarife št. 34. do katerih velja ugodnost, s postajo: «Sv. Ivan-Zabno».
Ta dopolnitev velja od dne 15. maja 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 3. maja 1927.; G. D. br. 21.110/27.
254.
Tarifno obvestilo o prevozu sirovega tobaka.**
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odločbo št. 24.130/27 z dne 27. aprila 1927.. da se računi za prevoz sirovega tobaka iz pozicije D-27-a) iz Bolgarije za Nemčijo od državne meje pri Cari-brodu do državne meje pri Subotici (proti Kclebiji) voznina po vozninskem stavku 4325 par za 100 kg.
Pošiljke se morajo predajati v prevoz kot sporovozno blago z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi na eni izmed postaj v Bolgariji in morajo biti naslovljene na eno izmed postaj v Nemčiji.
Ugodnost velja, če se preda v prevoz najmanj 5000 kg ali če se za toliko plača voznina, po tovornem listu in \yigonu; uporablja se s kartiranjem.
Ta ugbdnost velja od dne 15. maja 1927. do preklica, vendar pa najdalje do dne 30. septembra 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 5. maja 1927.; G. D. br. 24.130/27.
255.
Dopolnitvi lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.***
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom G. D. br. 23.592/27, da se uvrsti v lokalno tarifo za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. v izjemni tarifi št. La) v seznamek postaj, do katerih velja ugodnost, postaja Pančevo.
Ta dopolnitev velja od dne 15. maja 1927.
* * *
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom G. D. br. 23.719/27, da se uvrsti v lokalno tarifo za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. v
* «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. maja 1927., št. 104/XXVII.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. maja 1927., št. 103/XXVI.
*** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1927., št. 107/XXVHI.
izjemni tarifi št. 38. v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja Celje.
Ta dopolnitev velja od dne 1. julija 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dno 8. maja 1927.: G. D. br. 23.592 in G. D. br. 23.719.
256.
Izprememba v železniški tarifi, delu II., z dne 1. oktobra 1925.*
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom G. D. br. 23.946/27, da se popravi v železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II.. z dne 1. oktobra 1925. na strani 90. pozicija M—9 tako-le:
Pozicija M—9. «Masa za izolisanje toplote, u obliku praška ili testa, za parne kotlove, parne cevi itd., tak od j e i od infuzorijske zemlje ili pomešana s drugim materijama; kamenje od infuzorijske zemlje .. . .».
Ta izprememba stopi v veljavo dne 15. maja 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 8. maja 1927.; G. D. br. 23.946.
257.
Popravek v lokalni tarifi za prevoz blaga itd. in v luški tarifi za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
V lokalni tarifi za prevoz blaga itd. in v luški tarifi za prevoz blaga itd., ki veljata od dne 1. oktobra 1926., naj se popravita v oddelku VI. B. na strani 28., odnosno v oddelku V. B. na strani 24., «Ostale zasebne takse za izvesne stanice» pri postaji v Usori prva in druga vrsta besedila: «Za prevoz brzo- i sporovozne robe od stanice Usora šumske železnice na stanicu Usora državnih železnica, računa se na svakih otpočetih 100 kg» tako-le: «Za prevoz brzo- i sporovozne robe od stanice Usora državnih železnica na stanicu Usora šumskih železnica računa se za svakih otpočetih 100 kg.»
Ta dopolnitev velja od dno 1. oktobra 1926.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 8. maja 1927.; G. D. br. 24.834.
Št. 24.486/1—'1927.	~~	1112 3—1
Razglas o javni pismeni ofertni licitaciji za pleskanje novega železnega železniškega mostu čez potok Voljovico v km 668|9 na progi od Podravske Slatine do Našic.
Direkcija državnih železnic v Zagreba razpisuje s tem na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno pismeno ofertno licitacijo za pleskanje novega železnega železniškega mostu čez potok Voljovico v km 668/9 na progi od Podravske Slatine do Našic, med postajama v Miklcušu in čačincih, na dan 2 7. junija 1 927. Celokupna, proračunska vsota znaša 30.000 Din, približna teža mostu pa 134.000 kg. Rok za dovršitev pleskanja jo do dne 15. avgusta 1927. Ponudbe se morajo napisati na obrazcih, ki jih je direkcija državnih železnic v Zagrebu posebe izdelala za to, ter izročiti najkesneje do 11. ure zgoraj označenega dne pri gradbenem oddelku podpisane direkcije, kjer se bo tudi vršila licitacija.
Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogledajo interesenti pri označenem gradbenem oddelku. H. nadstropje, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami; lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din pri tem oddelku.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na zavitku: «Ponudba za pleskanje novega železnega železniškega mostu v km 668/9 na progi od Podravske Slatine do Našic na dan 27.'junija 1927., Ponudnika N. N. (dražiteljevo ime in njega priimek)».
Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro v roke predsedniku komisije.
Ce se pošlje ponudba po pošti, mora biti odprem-Ijena tako, da prispe k licitacijski komisiji najkes-n°je v zgoraj določenem času.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni P° izvršeni licitaciji.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri; vsak ponudnik mora položiti najkesneje do 10. ure na dan licitacije
* «(Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Movenaca» z dne 16. maja 1927., št. 107/XXVHI.
pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu kavcijo v znesku 5 % ponujene vsote, in sicer ali v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu). O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Dražitelj mora pokazati predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, izdano po trgov-sko-obrtniški zbornici, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Licitanti se zlasti opozarjajo na to, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, ob katerih se morajo vršiti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih.
Iz direkcije državnih železnic v Zagrebu,
dne 13. maja 1927.
Št. 456/10.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani od dne 1. do dne
15.	maja 1927.:
1 zlata zapestna ura, pritrjena na double zapestnici; 3 kolki po 100, 30 in 20 Din; 1 rožni venec iz bisernih jagod; 1 naočniki v double okviru, pozlačeni; 1 zavitek obleke, 1 krilo, 1 bela ruta in nekaj elastike; 1 rjava suknja; 1 tobolec z železniško legitimacijo, brezplačno železniško karto, nekaj vizitkami in raznimi društvenimi izkaznicami; 1 bankovec za 100 Din, nekaj drobiža v robcu in 1 naočniki; 1 zlata zapestna ura z verižico in 6 biseri okrog kazalne plošče; 1 črn daljnogled v sivem tobolcu s plišasto podlogo; 1 nadomestil no avtomobilsko kolo s pnevmatiko; 1 usnjena rjava listnica, v njej papirji, 1 legitimacija in 400 do 500 Din; 1 bankovec za 100 Din in 20 bankovcev po 10 Din; 1 zrcalce s 4 bankovci po 100 Din; 1 par zapestnic z dvema zlatima gumboma; 1 usnjena rjava listnica, v njej
1	bankovec za 1000 Din, 8 bankovcev po 100 Din,
2	ali 3 bankovci po 10 Din, 1 bankovec za 1 Din in razni dokumenti; 1 usnjena črnorjava denarnica, v njej približno 120 Din v bankovcih po 10 Din,
1 račun za 1700 Din in kazenski nalog na 40 Din; 1 zlata zapestnica z zelenim kamenčkom; 1 usnjena rjava ženska torbica, v njej mala lakasta listnica,
1	srebrna damska doza z monogramom R. M., 2 žepna robca z enakim monogramom, 1 par novih moških nogavic in 2 računa; 50 lir v zavitku; 1 vojaška listina, 1 domovnica, 13 informacijskih pol in več raznih drugih pisem.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani od dne 1. do dne 15. maja 1927.:
1 srebrna zapestnica; 1 moška žepna jeklena ura; 4 moški ovratniki; 1 double naočniki; 4 bankovci po 10 Din; 1 črna ženska jopica z manjšo vsoto denarja, dvema žepnima robcema in kvartarni za napovedovanje sreče; 1 majhen pes s kodrasto dlako;
2	moška dežnika; 3 ženski dežniki; 1 usnjena črna denarnica z enim ključem in manjšo vsoto denarja; 1 bankovec za 100 Din; 1 siva čepica; 1 pletena denarnica, v njej 1 črn kovinski poročni prstan in nekaj denarja; 1 nikljaš ta moška žepna ura z usnjeno verižico; 4 bankovci po 10 Din; 1 usnjena črna ročna torbica z manjšo vsoto denarja in raznimi drugimi predmeti; 1 otroška žoga; 1 srebrna ženska ura z usnjeno zapestnico; 1 blagajniški ključ B. O. B. Vukovar št. 5027, precej dolg, z enim členom. — V železniških vozovih so se našli ti-lc predmeti: 2 dežnika, 2 ženska dežnika, 6 palic, 1 dežna pelerina, 1 otroška čepica, 4 torbice za akte, 1 sekira s kladivom in črko R., 2 klobuka, 1 zavitek vijakov, 1 zaboj s knjigami, 2 kg oglja, 1 pasji bič,
1	zavitek žice, 1 rog, 1 slamnik, 1 boa, 1 omot vrvice, 1 zavoj umazanega perila, 1 ženski klobuk,
2	pelerini, 1 torbica, 1 otroški klobuk, 1 risalni blok, 1 nahrbtnik in 1 zavoj mesarskega orodja.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 15. maja 1927.
Št. 3963/27.	Ш7 3—2
Razglas o adaptaciji pri Narodnem muzeju v Ljubljani.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu za prevzem adaptacijskih del pri Narodnem muzeju v Ljubljani I. javno pismeno ofertno licitacijo
na dan 9. junija 192 7. ob enajstih.
Podrobni razglas je nabit na uradni oglasni deski pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Tam se dobivajo
med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 17. maja 1927.
Št. 955.	1142 3—2
Razglas o drugi ofertni licitaciji za prevzem gradbenih del pri popravi lesenega mostu čez Muro v Gornji Radgoni.
Ker prva ofertna licitacija ni uspela, razpisuje gradbena sekcija v Murski Soboti na podstavi odloka gradbene direkcije v Ljubljani z dne 10. julija 1926., št. 4894, in členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu, njegovih izprememb in dopolnitev drugo pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgoraj navedenih del s skrajšanim desetdnevnim rokom, ki se bo vršila dne 3. junija 1927.
ob 11. uri v pisarni gradbene sekcije v Murski /Soboti ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo.
Popolni razglas je razviden iz Uradnega lista 45 z dne 26. aprila 1927.
Proračunska vsota in višina kavcije sta neizpre-menjeni.
Kavcijo je treba položiti do dne 2. junija 1927. pri davčnem uradu v Murski Soboti.
Gradbena sekcija v Murski Soboti,
dne 18. maja 1927.
Št. 3309/П.	1254 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 50 bal strešne lepenke. Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 31. maja 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. maja 1927.
Št. 3310/11.	1253 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 240 m3 čistega ostrega gramoza (največja debelina 30 mm premera).
Ponudbe jo treba vložiti najkesneje do dne 2 7. maja 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 17. maja 1927.
Št. 3314/11.	1255 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava nadaljnjih 7 vagonov portlandskega cementa.
Pismene ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 31. maja 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dno 17. maja 1927.
Št. 3352/1.	1256 2—2
Razglas o zakupu rudarske kazine v Velenju.
Direkcija državnega rudnika v .Velenju razpisuje po členih 82. do 88. zakona o državnem računovodstvu pismeno licitacijo za zakup rudarske kazine v Velenju.
Dražiti morejo samo gostilničarji po poklicu, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ponudba, opremljena s kolkom za 100 Din, se mora izročiti v zapečatenem ovitku najkesneje do dne 2 0. junija 1927. ob 11. uri pri podpisani direkciji. Na ovitku mora biti označeno: «Ponudba za zakup rudarske kazine v Velenju».
Kavcija 3000 Din v gotovini ali vrednostnih papirjih se mora izročiti proti potrdilu pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije.
Ponudbi je treba priložiti:
1.	) domovnico v dokaz, da je ponudnik državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) potrdilo o položeni kavciji;
3.	) potrdilo davčnega oblastva o plačanih davkih;
4.	) potrdilo, da je ponudnik sposoben, voditi gostilničarski obrt.
Zakupna doba se prične dne 1. julija 1927.
Podrobni pogoji so razvidni pri podpisani direkciji med uradnimi urami.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. maja 1927.
Št. 3354/11.	1257 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje sc dobava 100 m8 smrekovih in borovih plohov.
Ponudbe	jo	treba	vložiti	najkosneje do	dne
31. maja 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. maja 1927.
Št. 3360Д1.	1258	2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 50 m konopne transportne pasilnice (gurte).
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe	je	treba	vložiti	najkosneje do	dne
2. junija 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. maja 1927.
Št. 3362/11.	1259	2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 3 drobilnih železnih plošč za kamen in 1 kilovatnega merila za priključitev k menjalnemu toku.
Načrt in natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe	je	treba	vložiti	najkasneje do	dne
2. junija 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. maja 1927.
Št. 2464.	1149
Razpis dobave.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu se razpisuje dobava pisalnega stroja.
Ponudbe je treba vložiti do dne 4. junija 1927.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dno 19. maja 1927.
Št. 1894.
Razglasilo.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz lota 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarne operacije v Ljubljani vladnega svetnika drja. Frana Spillerja-Muy-s a za komisarja, da se izvrši nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 338, kata-stralna občina Gorenja Orehovica, sodni okraj Novo mesto.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izročil, ki jih to oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve te agrarne operacije.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1926.
Za predsednika
komisije za agrarne operacije v Ljubljani:
Št, 9114.	1146
Razglas.
Lov krajevne občine Sorice bom oddajal dne 2. julija. 1 927. ob desetih po javni dražbi na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki v zakup za dobo od dne 1. avgusta 1927. do dne 31 ega marca 1932.
Zakupni družbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sreskem poglavarju med navadnimi uradnimi urami.
V Kranj u, dne 16. maja 1927.
Sreski poglavar: Žnidarčič s. r.
Št. 9115.	1147
Razglas.
Lov krajevne občine Selc bom oddajal dne 2. julija 1927. ob pol enajstih po javni dražbi na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki v zakup za dobo od dne 1. avgusta 1927. do dne 31ega marca 1932.
Zakupni družbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sreskem poglavarju med navadnimi uradnimi urami.
V K r a n j u, dne 16. maja 1927.
Sreski poglavar: Žnidarčič s. r.
Razne objave.
1154 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Slavij a»,
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani,
v petek dne 10. junija 1 927. ob devetih v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta in predložitev računov za IV. poslovno leto.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
3.	) Predlog o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Dopolnilne volitve v upravni svet.
5.	) Volitev revizorjev in njih namestnikov.
6.	) Slučajnosti.
* ч *	*
Po § 14. družbenih pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen glasovati, in sicer osebno ali pa po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je deponiral vsaj osem dni pred občnim zborom najmanj deset delnic s še nezapadlimi kuponi vred na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih deset delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice se deponirajo pri Ljubljanski kreditni banki ali pa pri Obrtni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 21. maja 1927.
Upravni svet.
Vabilo na izredni občni zbor delničarjev
Slovenske banke v Ljubljani,
ki bo dne 1 1. junija 1927. ob dvanajstih v družbenih prostorih v Ljubljani (Stritarjeva ulica št. 9).
Dnevni red:
1159 Vabilo na VII. redni občni zbor,
ki ga bo imelo
Kreditno društvo Mestne hranilnice v Mariboru
dne 15. junija 1 927. ob osemnajstih v uradnih prostorih Mostne hranilnice v Mariboru, Orožnova ulica št. 2.
Dnevni red:
1.	) Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru.
2.	) Poročilo predsednikovo o bilanci za prošlo upravno leto.
3.	) Poročilo računskih pregledovalcev.
4.	) Odobritev bilance.
5.	) Volitev:
a)	odbornikov,
b)	dveh namestnikov,
c)	dveh pregledovalcev računov in enega namestnika.
6.	) Slučajnosti.
Opomba: Po členu 41. društvenih pravil se izloči ena tretjina odbornikov, za katere se volijo novi.
Izpisek iz društvenih pravil:
Člen 35.: Pri občnem zboru imajo pravico glasovanja le tisti v Mariboru stanujoči imetniki kredita, ki so osebno navzočni; zunanji člani izvršujejo pravico glasovanja ali osebno, lahko pa tudi po članih, ki so pooblaščeni za to. Trgovske družbe zastopa lahko en član, ki ima pravico, podpisovati njih firmo, ženske osebe pa pooblaščen imetnik kredita, ako se same ne udeleže občnega zbora; vendar pa se ne smejo z nadomeščanjem nikoli več nego trije glasovi prenesti na enega člana.
Pooblastila je izročiti predsedniku občnega zbora, ki ugotovi njih pravilnost in veljavnost.
Po pravilih sklicani občni zbor je sklepčen, če je navzočnih vsaj 20 članov. Če se to število ne doseže, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in г istim dnevnim redom nov občni zbor, ki sklepa ne glede na število udeležencev.
Člen 37.: Vsak društveni član in pravilno izkazani pooblaščenec društvenega člana v njegovem imenu sme podajati na občnem zboru predloge. Ako se ne nanašajo ti predlogi na predmete, ki so na dnevnem redu, se obravnava o njih takoj samo, če glasujeta za to dve tretjini navzočnih članov; drugače pa se odloči o tem predlogu, če ga podpira vsaj ena tretjina članov, ali naj se obravnava ta predmet na izrednem občnem zboru in kdaj naj se ta skliče, ali pa naj se odloži obravnavanje do prihodnjega rednega občnega zbora.
*
Imenik članov je društvenikom na vpogled med uradnimi urami v pisarniških prostorih.
Stanko Detela s. r., predsednik.
U48 3-1 Poziv upnikom.
Nakupna, prodajna in izvozna zadruga v G rob e In e m, r. z. z o. z. v Mestinju, pošta Podplat, se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Po § 40. zadružnega zakona se upniki pozivlje jo, naj priglase terjatve na naslov zadruge v likvidaciji.
Likvidator.
Detela s. r.
Št. 415/27 pr.	3—1
Razpis.
Rektorat univerzo v Ljubljani razpisuje na elektrotehničnem institutu mesto za asistenta s prejemki uradnika 9. skupine I. kategorije.
Pogoj: naše državljanstvo, absolvirana vojaška služba, končano študije na oddelku katerekoli tehnične visoke šole in po možnosti praksa v elektrotehniki.
Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje do dne
15. junija 1 927. podpisanemu rektoratu.
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 19. maja 1927.
Rektor: Lukman s. r.
1.	) Poročilo o poizkušeni sanaciji glede na ugotovljeno stanje (Slovenske banke.
2.	) Sklepanje o eventualni podelitvi absolutorija upravnemu svetu, oziroma eventualno izstopajočim članom upravnega sveta.
3.	) Izprememba pravil v §§ 21. in 37. glede tega, da bi se znižalo število članov upravnega in nadzorstvenega sveta.
4.	) Eventualna potrditev kooptiranih članov upravnega sveta ali nova izvolitev.
5.	) Sklepanje o razdružitvi družbe.
6.	) Volitev likvidatorjev.
7.	) Slučajnosti.	1157
* * *
Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni viničarji, ki so založili najmanj osem dni pred jčnim zborom vsaj deset delnic pri centrali zavoda Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 9. Vsak delničar je aravičen do toliko glasov, kolikorkrat zastopa po
aset delnic.	.
Upravni svet.
i igo	Razid društva.
«Društvo nameščencev avtonomnih zavodov za obvezno socialno zavarovanje in zaščito delavstva v Ljubljani» se je po sklepu občnega zbora z dne 2. februarja 1924. prostovoljno razšlo.
Maks Žagar s. r.,	Ivan Zorjan s) r.,
bivši predsednik.	bivši tajnik.
1153	Objava.
Izgubil sem indeks (nadaljevanje) tehnične fakultete v Ljubljani letnika 1926./1927. na ime: Ivo Erhartič iz Celja.
Proglašam ga za neveljavnega.
Ivo Erhartič s. r.

Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.