OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 25, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 165
DomaČe vesti
Pobiranje asesmenta
Danes je 25. v mesecu in društveni tajniki bodo pobirali asesment po raznih domovih za tekoči mesec.
Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., bodo pobirali asesment danes 25. in jutri 26. avgusta. Prosi se članstvo, da to vpošteva.
Še tri ženske napadene
V soboto zjutraj so bile napadene tri nadaljne žene, s čemur se je število kriminalnih napadov na ženske v tekočem letu zvišalo na 223. Na W. 73 St. je bila napadena Mrs. Mae Aeamu, stara 60 let. Njeno vpitje za pomoč pa je napadalca pregnalo. Napad je bil izvršen tudi na Mrs. Leonoch Murer, staro 39 let, ki stanuje na 13001 Kinsman Rd. Napadalec je Mrs. Murer odvzel ročno torbico, v kateri se je nahajalo 30 centov. Neki neznani napadalec je vzel $21 Mrs. Rosie Mones, ki je zaposlena v Auditorium hotelu.
Mlad. pev. zbor SDD
V torek večer ob sedmih se vrši izredni sestanek Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na domu predsednika Mr. John Terlepa na 15501 Lucknow Ave. Ker je za rešiti več važnih zadev kot tudi glede izleta otrok, se prosi starše, da se gotovo udeleže.
Dodatek
zahvali za pokojnim Matt vilo.
ZEDINJENE DRŽAVE POSlUAJO VOJAŠKI MATERIJAL V GRČIJO
Kongresnik Sabath pravi, da Dulles in Dean Acheson napačno obveščata Trumana glede Rusije
WASHINGTON, 22. avgusta—Več kot 50,000 ton vojaškega materijala se zopet nahaja na poti v Grčijo. Pred tem so Zedinjene države poslale za $35,000,000 materijala, tako, da so skupne vojaške pošiljake dosedaj precenjene na $53,000,000. Skupni program za oboroževanje monar-histične vlade Grčije pa bo zahteval za $100,000,000 pošiljk.
V sedanji pošiljki je vključenih tudi 6 patrolnih ladij, ki bodo izročene grški mornarici.
Državni oddelek je tozadevno* -------
razkritje glede ameriških pošiljk vojaškega materiala podal vče-
v Egiptu izbruhnile demonstracije proti Zedinjenim državam
raj, da se s pošiljkami pohiti. Material je bil natovorjen na 12 armadnih transportnih ladij, ki so delno odplule že preteklega tedna.
Nadalje je iz državnega oddelka naznanjeno, da je ta material grški Vladi nujno potreben, dr. bi soglasno s Trumanovo doktrino bilo v stanju "pobijati komunistično nevarnost."
Odnosa ji z Rusijo so se zadnje čase poslabšali
Vesti, da so ladje z vojaškimi pošiljkami odplule, so razkrite v času, ko se smatra, da so se odnošaji med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami poslabšali. Protesti, ki so padli z obeh straneh, so dosegli rekordno šte-
Lastnik klavnice v Chesterlandu žrtev roparskega napada
Ustreljen je bil na pragu doma v prisotnosti svoje žene; rop je bil očividno motiv napada
Krnc se je pomoIomaTlzpuštilo, da je prišel na njegov pogreb Mr. John Knaus iz Traunik, Mich., ki je bil njegov najboljši prijatelj, kateremu se družina pokojnega iskreno zahvaljuje.
Na obisku
Mr. in Mrs. Golub iz West Allis, Wis., se nahajata na obisku pri svoji hčeri in zetu Mr. in Mrs. Frank in Mary Rezek v Gi-rardu, O. Mr. Golub je doma iz Bučke na Dolenjskem in znanci ga lahko obiščejo na 725 Lawrence Ave., kjer vodi poznani Mr. Pete Yaklevich svoj Churchill Terrace, in kjer živita ter sta uposlena tudi Mr. in Mrs. Rezek. Dobrodošla!
Shod PAC-a 32. warde
Jutri večer se bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vršil veliki shod PAC-a 32. varde, na kateri shod so vabljeni vsi uradniki, člani odbora in ostali člani. Shod se bo pričel ob 8. uri, sklicuje pa ga Fisher Body Local No. 45 UAW—CTO.
Potrebujemo raznašalca
Za okolico Cornelia Ave. želimo dobiti zanesljivega dečka ali deklico, ki bi vestno dostavljal (a) naročnikom "Enakopravnost". Pokličite HE 5311 ali pa jih pošljite v urad "Enakopravnosti" na 6231 St. Clair Ave.
Izredna seja
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši izredna seja farmskega in stavbinskega odbora SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse člane, da se je gotovo udeleže.
Na počitnicah
Na partedenski oddih v Hot Springs, Ark., so se podali Mrs. Justine Derm asa iz 18529 Chapman Ave. ter Mr. in Mrs. Louis Krapenc iz Eddy Rd., Wickliffe, 0. Želimo jim obilo zabave in razvedrila!
Deftiokratski kongresnik Adolf J. Sabath iz Chicaga, ki je član kongresa že 40 let, je danes obiskal predsednika in razkril časnikarjem podrobnosti svojega razgovora ž njim. Sabbath je rekel, da je predsednika opozoril, da mnogi "baroni in lastniki kartelov nameravajo pahniti Zedinjene države in Rusijo v novo svetovno vojno," in da bi bilo potrebno storiti velike napore, da se obdrži Zedinjene države iz vojne.
Hoover, Dulles, Dean Acheson napačno obveščajo Trumana
Sabath je rekel, da ga je predsednik prekinil in mu rekel, da poskuša storiti vse, kar je v njegovi moči, da se konflikt prepreči- Pristavil pa je, da so "težave nastale zato, ker Rusi ne držijo svojih obljub.'.'
Kongresnik Sabath je, kot je izjavil, obiskal predsednika z namenom, da ga opozori, da predlogi bivšega predsednika Hoo-verja za obnovo Nemčije lahko povzročijo tretjo svetovno vojno. Sabath pa je tudi izjavil, da nekatere osebe napačno obveščajo Trumana glede Nemčije in Rusije. Med temi osebami, da so John Foster Dulles in bivši državni podtajnik Dean Acheson.
Poleg teh pa je še več drugih, ki so povezani z Wall Streetom in zastopajo velike nemške kartele in industrije,"
je rekel Sabath.
*
Kriza grške vlade; trije ministri odstopili
ATENE, 23. avgusta — Navzlic temu, da je grška monar-histična vlada podprta s $300,-000,000, je danes izbruhnila kriza vlade, ko so trije ministri podali ostavko. Ostavko so podali vojni minister Sophocles Venize-los (voditelj liberalne stranke), minister mornarice Panayotis Kanellopoulos in notranji minister George Papandreou.
Kralj Pavel je imel sestanek s Caldarisom in ostalimi monar-hističnimi voditelji, da se posvetuje glede sestave nove vlade.
Včeraj ob poleni zjutraj je bil ustreljen na svojem domu v Chesterlandu, komaj looo jardov od državne ceste 306, 51-letni Tony Di Cillo, ki je vodil klavnico v ozadju svojega doma na državni cesti 322.
Zločinski napad na DiCillo-a sta izvršila dva mošjja, ki sta histerično ženo umorjenega prisilila, da se je vlegla na tla, potem pa začela razmetavati po hiši, kakor da iščeta denar, žena Antonija je bila edina priča umora. Oblasti so takoj začele lov za dvema moškima, katera se je videlo v okolici par ur pred streljanjem v novem zeleno pobarvanem avtomobilu. Pravijo, da je bil eden visoke postave, drugi pa majhen in čo-kast.
Vsled okolščin, pod katerimi je bil zločin izvršen, je policija prepričana, da gre za roparski umor. Zvečer sta bila na obisku pri Di Cillovih Anthony Trivisa-no iz South Euclida in njegova žena, ki sta bila pravkar odšla. Dvoje vnukov, Nicholas Di Cillo, star 5 let, in Louis Vitanto-nio, star 4 leta, sta spala v zgornjih prostorih.
Di Cillo je bil ustreljen brez vsakega svarila
Okrajni prosekutor Bostwick pravi, da se žena umorjenega sicer ne more natančno spominjati okolščin zločina, da pa se je umor na podlagi podatkov, ki jih je dala, očividno zgodil tako-le:
Ko je dvojica sedela v hiši, je mož, čujec, da nekdo trka na vrata v ozadju, vstal in šel k durim, kjer je odprl poletna zamrežena vrata, kjer sta stala dva moška. Eden je bil visoke postave in je imel obraz popolnoma pokrit z robcem. Drugi je bil majhen in čokat in robec mu je le delno pokrival obraz.
Moška sta De Cillo-a vprašala, če ve, kje nekdo živi, ampak Mrs. De Cillo si imena ni zapomnila. V istem trenotku sta oba potegnila revolver in vdrla v hišo, nakar je eden brez svarila ustrelil na Di Cillo-a, ki je padel na tla in očividno takoj umrl.
Tekom preiskave sta neznanca vlomila v vse omare in pre dale in vse počez razmetavala. Ce sta kaj našla, se še ni do gnalo. Roparja sta baje prezr la več sto dolarjev, ki so bili skriti med perilom v neki omari in tudi $28, katere je imel umorjeni v žepu, ko je bil ustreljen.
KAIRO, 22. avgusta—Na tisoče demonstrantov, ki so vpiii "dol z Zedinjenimi državami!" je danes protestiralo proti diskusijam in priporočilom v Varnostnem svetu glede spora med Anglijo in Egiptom. Policija je aretirala sedem udeležnikov demonstracij, ki so člani Muslimanskega bratstva.
Začasni egiptski premier Ahmed Kašaba je potom radia naslovil na prebivalstvo apel, naj vladi pomaga, da se očuva red. (Premier Nokraši Paša se namreč nahaja v Lake Successu, kjer urgira akcijo Združenih narodov v zvezi z umikom angleških čet z egiptovskega ozemlja.
Število demonstrantov v Kairu je doseglo 5,000 oseb, ki so se ponovno zbrale, ko jih je policija prvič razgnala.
Demonstrantje so zahtevali, da se "s krvjo" požene Angleže iz Egipta.
"Dol z izdajalskimi Zedinjenimi di'žavami! Dol z izdajalsko Brazili;^. Egipt izziva Varnostni svet! Egipt izziva celi svet!" To so bili vzkliki, ki so se slišali. Poleg tega so demonstrantje zahtevali osveto tudi proti "izdajalski egiptovski policiji."
V demonstracijah je bilo ranjenih 10 oseb, ko je policija začela streljati.
Egipt želi, da bi Varnostni svet podvzel korake soglasno z njegovo zahtevo, da se angleške
Macedonija moli za mir,
piše reporter De Luce
—----«
Novi grobovi
AMELIJA GROŠELJ
v soboto večer ob 9.45 uri je preminila v bolnišnici po dvotedenski bolezni Amelia Grošel, stara okrog 60 let, stanujačo na 1350 E. 170 St. Rodom je bila
Ameriški časnikar iznova poudarja, da ni na grški meji v Jugoslaviji videl nobenih vojnih priprav
Medtem ko svetovni tisk dan na dan poroča o jugoslovanskih pripravah za napad na Grčijo in je celo ameri-emka. Tukaj zapušča soproga gzastopnik v Združenih narodih uradno obtožil Jueo-
AntonR m HAf	• TV4"*'c« WoWn 1 • • 1	A n
Slavijo, da z Albanijo in Bolgarsko pripravlja ''agresijo proti Grčiji," pa odlični ameriški časnikar Daniel De Luce od agencije "Associated Press" iznova poudarja, da ni na opazovalni turi skozi Macedonijo videl absolutno nobenih vojnih priprav.
Nasprotno piše De Luce, ljud-*-------
jčete— iiinaknajt
ozemlja in da se ukine angleško sodelovanje pri upravi Sudana. Brazilija je pretekli teden v Varnostnem svetu predlagala, naj Egipt in Anglija obnovita pogajanja in o tem obveščata Varnostni svet. Zedinjene države pa so ta predlog podprle.
Antona in pet hčera: Mrs. Helen Frederick Reese, Mrs. Frieda Frederick Trapp, Mrs. Lillian Frederick Strawhecker, Mrs. Martha Pintar in Mrs. Jennie Lisjak. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 1. uri iz David's pogrebnega zavoda na Nottingham Rd. in St. Clair Ave., ter
nato na pokopališče Euclid.
*
JANEZ SVETE
Včeraj popoldne ob petih je umrl Janez Svete, p, d. Luckov Janez, doma iz Kamnika, fara Preserje. Dočakal je visoko starost 87 let. Bolehal je zadnja tri leta. Stanoval je pri hčeri in zetu Mr. in Mrs. John in Jennie Lenarčič na 16905 Grovewood Ave. Poleg hčere zapušča sina Anthonya na farmi blizu Char-don. O., šest vnukov in dva pravnuka. Pogreb se vrši pod oskrbo Grdinovega pogrebnega zavoda.
RUSI OSVOBODILI AMERIŠKE VOJAKE
SEOUL, Koreja, 24. avgusta.
»jogai/ogfa,- Trije ameriški vojaki, ki so
jih Rusi zajeli v severni Koreji in jih držali v ujetništvu od 12. avgusta so bili danes osvobojeni. Rusi so jih izročili ameriškemu častniku na isti točki, kjer so bili tudi zajeti, ko so stopili na ozemlje, ki se nahaja pod rusko okupacijo.
Na med-ameriški konferenci prišlo do novega nesoglasja
Zedinjene države nasprotujejo predlogu Argentine, po katerem bi obramba hemisfere dejansko pomenila "pakt proti komunizmu"
PETROPOLIS, Brazilija, 24. avgusta—Za kulisami med-ameriške konference se vrši dramatična borba, da se paktu glede "obrambe zapadne hemisfere" ne poda značaj "proti-komunističnega pakta."
Borba glede značaja obramb-*"
nega pakta se vrši v posebnem pododboru, v katerem je ameriški zastopnik Arthur H. Van-denberg. Ameriška delegacija je zaskrbljena glede poteka borbe v tem pododboru 6 držav, ki je tako resna, da utegne priti do popolnega poloma.
Javno ne prizna noben delegat 20 držav, ki so se konference udeležile, da se vodi borba glede "komunistične nevarnosti." Toda ustvarjen je vtis,
da so delegati nekaterih dežel dobili navodila, ki se opirajo na ,prepriča'nje, da je bodoči konflikt med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo neizogiben.
Argentina želi, da se označijo vrste agresije
Do nesoglasja je prišlo med Argentino in Zedinjenimi državami. Tehnično vprašanje je,
da-li se bo napad, ki bi ga na neko ameriško državo izvršila neka ne-ameriška država označilo drugače kot pa napad, ki bi ga izvršila neka ameriška država proti drugi.
V soboto je izgledalo, kot da je prišlo do sporazuma, in sicer, da se bo oboroženi napad na katerokoli ameriško državo s strani katerekoli države smatralo za napad na vse ameriške države.
Toda navzlic temu je danes postalo jasno, da,nekatere države še vedno smatrajo, da bi se moralo napad, ki bi ga izvršila neka ne-ameriška država, označiti drugače kot pa napad, ki bi ga izvršila ameriška.
Navzlic sedanji diplomatični napetosti med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo , se vsi člani ameriške delegacije ogorčeno zoperstavljajo vsaki ideji, po kateri bi bila, kot pravi Vandenberg, obrambna zveza spremenjena v oboroženo zvezo proti ostalemu delu sveta, kar mnoge države smatrajo — proti Rusiji. To je končno tudi stališče Argentine, ki je predložila, da se poudari razliko med napadom ne-ameriške in napadom ameriške države.
stvo Macedonije se boji nove vojne in moli za mir.
Potem De Luce v svojem značilnem poročilu, ki ga je poslal iz Skoplja, nadaljuje:
"Ta druga najmanjša republika federativne Jugoslavije je bila v teku zadnjega leta na mednarodnem žarišču, ker se označuje za bazo za grške revolucionarje.
"Nekateri gorski grebeni, ki jih držijo grški rebeli, se nahajajo preko meje in macedonski kmetje često slišijo oddaljeno streljanje.
"Vojne priprave" so fabrikacija grške vlade
"Uradno je bilo naznanjeno, da je v tej dobi pribežalo v jugoslovansko Macedonijo nad 20,000 beguncev, med njimi mnogo žensk in otrok, da uteče-jo smrti ali ječi v Grčiji.
"Toda obtožbe, ki se jih širi v inozemstvu proti Macedoniji, Češ da igra važno vlogo v grški civilni vojni, so za opazovalca na licu mesta bodisi velikansko pretiravanje ali pa brez vsake podlage.
"Dejstvo je, da so britanski in ameriški diplomatski in vojaški opazovalci v Jugoslaviji ponovno spravljeni v zadrego vsled izmišljotin, katere prihajajo v svetovni tisk po posredovanju grške vlade.
"Ti opazovalci imajo jugoslovanske izkaznice, s katerimi lahko nemoteno potujejo, kjerkoli jih je volja v deželi, in to tudi delajo. Ampak do danes še niso mogli potrditi poročil o pripravah za napad na Grčijo. 7 ameriških časnikarjev na turi v mejni zoni
"Ta korespondent," piše De Luce dalje, "je bil eden izmed sedmih ameriških časnikarjev, ki so nedavno z avtomobilom en cel teden potovali po vseh krajih na grško-jugoslovanski meji. Potovali svobodno in brez kakega uradnega spremljevalca. Bili smo na gorskih stezah, ki so dostopne samo z osli ali 'jeepi.' Ampak našli nismo nobenih skladišč orožja za poostren je tragičnega konflikta. Vi-dfeli smo Macedonijo, ki je vsa zatopljena v delo za miren ekonomski razvoj.
"V razgovorih z osebami vseh stanov, od nadomestnega predsednika republike pa do priletnega pletilca preprog, nisem slišal nobenih zahtev za ozemlje, temveč samo željo za mimo sožitje s sosedi.
"Slišal nisem nobene propagande za 'Veliko Macedonijo.' Edina kampanja od strani republike stremi za tem, da bi se ljudstvo podžgalo k čim večjemu navdušenju za petletni plan maršala Tita.
' "Nobena stvar ni sedaj tako važna za uradne osebe, kakor da se v celoti izvrši ogromen načrt, po katerem se ima do leta 1951
odpraviti nepismenost med četrt milijonom odraslih prebivalcev Macedonije; izsušiti 175,000 akrov močvirnate zemlje in jo napraviti sposobno za obdelovanje; izgraditi nove proge in ceste, ki bodo spojile razne dele republike; povečati električno silo za 1,400 procentov; pogoz-diti 25,000 akrov na golih gorah ter ustvariti začetek kakega pol ducata temeljnih industrij.
"Vojna bi vse to uničila. Petletni plan, ako ničesar drugega, je spremenil Macedonijo v trdnjavo pacifizma."
Uposlenci transitnega sistema so zmagali
Uposlenci mestnega Transit fSistenmiCo *ia,nes izvojevali vazr no zmago v borbi proti uporabi le enega človeka na novih uličnih vozovih. Gre se za spremembo, ki jo je uprava nameravala že dolgo izvršiti na liniji Kinsman Rd. Uprava se je.z uposlenci sporazumela, da bodo poulični vozovi, katere vozi le en človek, umaknjeni in da se bo za časa pogajanj obratovalo na progi poulične železnice z dvema upo-slencema. Sporazum je tudi dosežen, da se ne zamenja nadalj-nih starih pouličnih železnic z novimi. Uposlenci so grozili, da bodo šli na stavko, če bo glavni upravitelj CTS vztrajal, da se do 1. septembra sklene sporazum.
Predsednik odbora CTS je izjavil, da bo s 1. januarjem prihodnjega leta CTS dobil 400 novih busov, pri katerih bo le en uposlenec.
Prog. Slovenke
Nocoj ob 8:30 uri se vrši seja upravnega in kampanjskega odbora Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članice, da se udeleže v polnem številu.
Kljub "Ljubljana"
Jutri večer se vrši seja kluba "Ljubljana" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 7. uri. Članstvo je vabljeno na obilno udeležbo.
Deklica zadavljena
Napadalec, ki je zadušil 13 let staro Christino Hubbard na njenem domu na E. 37 St. se je pet ur po napadu prijavil policiji, Morilec ni detektivom ničesar povedal glede motivov zločina.
'Naročajte, Urite "Enakopravnost!"
in čitajte
POZOR!
Opozarja se čitatelje na oglat armadnega nabornega urada Zed. driav. ki je priobčen na drugem mestu današnje isdaje "Enakopravnosti."
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	' CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) ——--—
For 3 Months—(Za 3 mesece) --
ENAKOPRAVNOST
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) ——-
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto). ———-
For Half Year—(Za pol leta) —-
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VELEBIZNEŠKI GLAS O ANGLEŠKI KRIZI
V clevelandskemu "Plain Dealerju" z dne 22. avgusta je bil priobčen uredniški članek, ki je tipičen primer, kako kapitalističen tisk, ki zagovarja sistem svobodnega podjetništva, reagira na sodobne dogodke v Angliji in kako tolmači krizo, ki je brez vsakega dvoma po svoji vsebini kapitalistična, toda kateri se poskuša dati socijalistično obliko.
Pisec članka predvsem napada prof. Harold Laskija, znanega teoretika angleških laboritov, ki je izrazil svoje mnenje glede sodelovanja Anglije z "ameriškim imperi-jalizmom" in izjavil, da bi bilo dosti boljše za Anglijo, da deluje za sporazum z Rusijo in ostalimi državami vzhodne Evrope, kot pa da postane "orodje ameriškega imperija-lizma." Clankarju "Plain Dealerja" seveda ne ugaja, kakor pravi, "naivno" stališče prof. Laskija, in zato da duška svojim čutom v celi vrsti strupenih napadov, kateri slonijo tudi na stari propagandi gonji proti Rusiji. Pisec članka, ki izraža mnenje ameriškega velikega busi-Hessa pravi, da so te Laski j eve "pregrešne ideje prišle do izraza v predlogih ministra za zdravje Aneurin Bevina, da se ukine zbornico lordov in da se nadaljuje s podržavlje-njem brez ozira, če to Zedinjenim državam ugaja ali pa ne."
Da se nadaljnje podržavljen je temu člankarju nikakor ne dopade, je povsem jj/sno, kajti člankar nam pojasnjuje tudi cilje, zaradi katerih odobravajo Zedinjene države posojila tistim deželam, ki so pripravljene, da jih plačajo s svoje ekonomsko in politično neodvisnostjo. O temu pravi: "Zedinjene države . . . imajo pravico, da zahtevajo, da se denar (posojilo) ne uporablja za pospešenje programa so-cijalizacije, ki ne samo, da izpodkopljuje Anglijo, ampajc tudi same principe, na katerih Zedinjene države poskušajo obnoviti svet—principe svobodne namesto kontrolirane ali pa totalitarske ekonomije."
Jasno je, da člankar smatra, da je kapitalistična ekonomija "svobodna," socijalistična pa "totalitarska." Principi, na katerih poskušajo Zedinjene države obnoviti svet, pa so brez vsakega dvoma kapitalistični. Zedinjene države se borijo, ne da bi v svetu olajšale težak položaj proletar-skih množic, ampak da bi obnovile principe svobodnega podjetništva, da bi obnovile kapitalizem.
Krogi, v katerih imenu ta člankar napada Laskija zato, ker se slednji ne strinja s poizkusi, pa se ustvari za-padni kapitalistični blok proti Rusiji in vzhodni Evropi, in zagovarja nadaljno socijalizacijo, ko je urgiral Attleeja, naj odstopi in da oblast tistim, ki si bodo Upali socijalizi-rati tudi jekleno in železno industrijo, ti krogi seveda niso zainteresirani v usodo angleškega ljudstva, ampak jih skrbi usoda angleškega kapitalizma. Zato tudi svetuje ta zagovornik, naj bodo Zedinjene države previdne glede skupine "upornih laboritov," ki je zadnje čase kritizirala Attleeja.
Anglija se brez dvoma nahaja pred veliki odločitvami. Winston Churchill je sprožil ofenzivo proti "socijalistične-mu totalitarstvu," ki da ogroža Anglijo, in neprenehoma poudarja prednosti kapitalistične pred socijalistično ekonomijo. Ni nobenega dvoma, da sta dve izbiri dani Angliji. Za eno teh se bo morala prej ali slej odločiti. Anglija bi po prvi nujno morala sprejeti principe, zaradi katerih je Qd Zedinjenih držav dobila posojilo, in ki so, kot pravi člankar v "Plain Dealerju," principi svobodnega podjetništva, torej kapitalizma. S tem bi pa seveda siorila izdajstvo proti svojemu lastnemu narodu, ki je izvolil na preteklih volitvah delavsko vlado v prepričanju, da je socijalistična ekonomija boljša od kapitalistične. Ce pa bo brez ozira, če se to Zedinjenim državam dopade ali pa ne, sprejela resnično socijalističen program in revidirala svojo zunanjo politiko, bo seveda uključena v skupino držav, ki jih je ameriški kapitalistični tisk prokjel, in ki ne uživajo nobene podpore Zedinjenih držav, ne zato, ker bi ljudstvo te podpore ne zaslužilo, ampak zato, ker to ljudstvo nikakor ne mara, da bi mu se narekovalo obenem s posojilom tudi po-goje^ ki ga ekonomsko in poUtično zasužnjuje. V preteklosti je tak slučaj bil z Anglijo. Zavolijo ameriškega posojila je delavska vlada prizanašala tem principom "svobodnega podjetništva, apizirala kapitalizmu in pozabila,
Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani proti vohunski skupini; Nagode, Snoj, Furian
25. avgusta 1947
LJUBLJANA, 29. julija—Danes zjutraj se je pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije začela v veliki dvorani Okrožnega sodišča v Ljubljani javna razprava proti ^špijonažni skupini na čelu z obtoženim Na-godetom Črtomirom. Sodni senat sestavljajo; predsednik Matej Bolničar, podpredsednik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije; sodnika Silver! j Pakiž in Rihard Knez; na-mestni sodnik Jože Cerne; vsi sodniki Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije, sekretarja pa Stanko Hribar in Hinko Lučovnik. Obtožbo zastopa javni tožilec Ljudske republike Slovenije Viktor Avbelj s pomočnikoma Martinom Žalikom in Markom Simčičem.
Obtožence zagovarjajo: dr. Josip Cobal po uradni dolžnosti Ljuba Sirca in Angelo Vode; dr. Vladimir šubic po pooblastilu obtoženega Lea Kavčnika; dr. Joahim Ražem po pooblastilu dr. Borisa Furlana in po uradni dolžnosti Bogdana Stare; dr. Josi-pina Grossmann po pooblastilu Zorana Hribar, Elizabeto Hribar in Pavlo Hočevar; dr. Andrej Kuhar po pooblastilu obtoženega Metoda Kunielj; dr. Vladimir Ravnikar po pooblastilu obtoženega Svetopluka Zupan, Vida Lajovic; dr. Janko 2urovnik po pooblastilu obtoženega Metoda Pirca in po uradni dolžnosti obtoženega Pranja Sircja.
Po ugotovitvi identitete obto-" žencev je predsednik dal besedo javnemu tožilcu Ljudske republike Slovenije Viktorju Avb-Iju, da prečita obtožnico, ki jo je izmenoma čital s svojim pomočnikom Martinom Žalikom.
Čilanje obtožnice
Javni tožilec Ljudske republike Slovenije je po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo obtožil naslednje obtožence :
Črtomira Nagodeta, gradbenega inženirja iz Ljubljane.
Ljuba Sirca, pravnika iz Ljubljane.
Leona Kavčnika, univerzitetnega profesorja iz 1^'ubljana.
Dr. Borisa Furlana, univerzitetnega profesorja iz Ljubljane.
Zorana Hribarja, profesorja iz Ljubljane.
Angelo Vode, strokovno učiteljico iz Ljubljane.
Metoda Kumelja, strokovnega učitelja iz Ljubljane.
Pavlo Hočevar, upokojeno učiteljico iz Ljubljane.
Svatopluka Zupana, pravnika iz Ljubljane.
Bogdana Stareta, geodeta iz Ljubljane.
Metoda Pirca, upokojenega
kapetana vojnega broda iz Kranja.
Vida Lajovica, pravnika iz Ljubljane.
Franja Sirca, absolventa trgovske akademije iz Ljubljane..
Elizabeto Hribar, kiparko iz Ljubljane.
Obtoženi so hoteli nasilno zrušiti državno ureditev
Obtoženci so kot pripadniki protiljudske organizacije vršili zločinska dejanja, naperjena na to, da bi z nasiljem zrušili obstoječo državno ureditev Federativne ljudske republike Jugoslavije, spravili v nevarnost njeno varnost na zunaj ter odpravili temelje demokratične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne borbe: federativno ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov ter ljudsko oblast.
V ta namen so se od jeseni 1945 pa vse do maja 1947, dokler niso bili aretirani, redno sestajali na domu obtoženega Črtomira Nagodeta in obtožene Pavle Hočevar. Teh sestan-k,ov so se redno udeleževali obtoženi Črtomir Nagode, Pavla Hočevar, Leo Kavčnik, Zoran Hribar, Svato Zupan, Bogdan Stare, Ljubo Sire in Vid Lajovic, ostale obtožence pa so obveščali o vsebini razgovorov teh sestankov in storjenih sklepih.
Za izvršitev nalog, ki si jih je zadala omenjena zločinska organizacija, so organizirali vohunsko zvezo z inozemstvom. Med drugim so organizirali vohunsko zvezo z vohunskim centrom št. 101 v Avstriji, vohunskimi centri v Švici in posameznimi špijoni tujih obveščevalnih služb. Te zveze so vzdrževali preko ilegalnih kurirjev pod imenom "Peter" in "Podgornik."
Da bi mogli lažje pošiljati poročila in imeli hitrejše zveze, so po direktivah in s pomočjo iz inozemstva začeli organizirati radijsko oddajno postajo, za katero so šifre in pozivne znake prejeli od vohunskega centra št. 101 v Avstriji.
Ker so se zavedali svojega zločinskega delovanja, so za primer nevarnosti organizirali skrivališča in kanale za pobeg čez mejo ter ponarejali osebne dokumente.
Obtožnica zatem navaja nekaj dokazov iz celotnega gradiva, zbranega med preiskavo, ki podkrepljujejo to točko obtožbe. Tako na primer organizator špijon-skega centra št. 101 Drčar odgovarja na pismo gospej Mirjam in obtoženi Pavli Hočevar pod šifro "Doslednost" in s podpisom. Matej:
". . . Predložene ukrepe, ki jih vi smatrate za nujne in izved-
da sta kapitalizem in socijalizem dva ekstrema, ki nimata ničesar skupnega, ki si nasprotujeta in med katerima ni mogoč noben kompromis. Sedaj se je znašla v položaju, da ji ta kapitalizem z vso močjo sedi na vratu, dočim je resnični socijalizem še daleč.
Zato je napad zagovornika svobodnega podjetništva na prof. Laskija razumljiv. Odraža bojazen pred možnostjo, da pride do resnične socijalizacije Anglije in s tem do prekinitve vsakih vezi z ameriškimi kapitalističnimi krogi, ki že sedaj naslavljajo svoje proteste proti novim meram angleške vlade za znižanje uvoza iz Zedinjenih držav. Zelo oster je, na pr., bil protest ameriške filmske industrije, ki je na podlagi restrikcij uvoza izgubila $40,000,000 letnega dohodka. Obenem pa bi kot nujna posledica te neodvisnosti od ameriških velebižneskih krogov prišlo tudi do bolj progresivne politike napram državam v vzhodni Evropi, posebno napram Rusiji,
Prof. Laski je izjavil: "Če so ministri (v angleški vladi), ki se bojijo vsled opozicije anglo-ameriškega velikega businesa podržaviti železno in jekleno industrijo, za take ministre ni mesta v delavski vladi!" In to je resnica. Kajti vlada, ki se ozira na želje notranjih in tujih kapitalističnih krogov in jim prizanaša, prav gotovo ne more biti ne delavska in ne socijalistična. Angleško ljudstvo je pri volitvah dalo delavski vladi polnomoč, da državo postavi na temelje socijalistične ekononiije. Če bi pa želelo ekonomijo svobodnega podjetništva," prav gotovo bi ne volilo za delavsko, ampak za torij sko vlado.
Ijive, smo v stanju izvršiti . . . Vrhovno vodstvo insistira, da se z organiziranjem odpora, pa naj bo v najmanjši obliki ali meri, vztrajno nadaljuje . . ."
Preko Drčarja je vojni zločinec in načelnik štaba tako imenovane "Komande slovenske ar-mije" v Avstriji Glušič poslal odgovor na pismo obtožene Angele Vode pod naslovom "Odgovor dachavskemu tovarišu Andreju Orlu." V pismu pravi med drugim:
. . Med nami je potrebna hitra in sigurna zveza, če hočemo kaj narediti. Za to niso dovolj samo kurirji, katere je potrebno uporabljati samo za prenos važnih stvari, načrtov, foto-grafičnega materiala, dokumentov itd. Za vse drugo je potrebna radijska zveza . . . Zato tudi vaši grupi prilagam ključ šifre, znake za klicanje in pa ostale dokumente. Menda bo že kdo lahko naredil postajnico z 20 vati, to danes ni nobena umetnost. Ce je pa to nemogoče, mi to sporočite in vam pošljem postajo."
O organiziranju radijske postaje po navodilu Drčarja je obtoženi Zoran Hribar na zaslišanju v preiskavi izjavil:
". . . Na sestankih smo radio stanico večkrat omenili. Za material sem šel vprašat po razgovoru z Nagodetom okrog 25. marca 1947 . .
V	navodilih za organizacijo odpora, ki so jih obtoženci septembra 1946 sprejeli od tako imenovane "Komande slovenske armije," je o ljudski oblasti med drugim rečeno:
". . . Današnja Jugoslavija— Titovina—je del Sovjetije. Bolj-ševiki so danes stvarno okupirali in zasužnjili narod. Borba proti njim je borba proti okupato-ru, proti zatiralcem in krvolo-kom, ki pretijo uničiti naš narod, če dalj časa ostanejo na oblasti. Ce se otresemo teh krvo-lokov, ne bodo vse žrtve, ki jih je do sedaj naš narod prinesel na žrtvenik svobode, zastonj. Cas je, da zgrabimo za orožje, pa naj stane, kar hoče . . ."
Obtoženi so bili vohuni tujih sil
Obtoženci so o političnem, vojaškem in splošno državnem položaju v naši državi posamezno ali preko svoje mreže zbirali in izročali tujim državam in agentom tujih obveščevalnih služb podatke in listine, ki so po svoji naravi posebno varovana državna tajnost in ki se po prepovedi zakona ali po odredbi pristojnih organov ne objavljajo. Vršili so torej vohunstvo v korist tuje špijonaže.
V	ta namen so obtoženci navezovali stike s posamezniki v podjetjih in -državnih ustanovah se vrivali v organe ljudske oblasti in politične organizacije, da so tako za svoje špijonsko delovanje dobivali potrebne podatke zgoraj omenjene vsebine. Organizirali so vohunsko mrefžo v Sloveniji, kakor v Kranju, Mariboru, Celju in Ribnici ter vršili tatvine zaupno gospodarske in politične vsebine.
Preko obtoženega Ljuba Sirca in Leona Kavčnika so svoje izdajalsko špionsko delovanje povezali z delovanjem Dragolju-ba Jovanoviča v Srbiji in Toma Janžekoviča v Hrvatski, jih o povzetih akcijah v Sloveniji obveščali in se po direktivah nekega člana predstavništva tuje države v Ljubljani pod krinko združevanja vseh opozicijskih sil zedinili na koordinirano akcijo proti ljudski oblasti in državni ureditvi Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Obtoženci so na skupnih sestankih poročali o zbranih podatkih in skupno čitali ter dopolnjevali poročila, ki so jih pošiljali špijonskim centrom v inozemstvu in posameznim članom
predstavništev tujih držav v Ljubljani in Beogradu.
Iz dokazanega gradiva je o tem med drugim razvidno, da je v dokumentu "Pismo dachau-skemu tovarišu" od januarja 1947 vojni zločinec Glušič v imenu tako imenovane 'komande slovenske armije" obtožencem dal naslednja vohunska navodila:
. . Potrebno je v Ljubljani organizirati obveščevalno službo, kakor je bila na primer DOS . razpresti mrežo zaupnikov po vseh krajih Slovenije, po vseh partizanskih uradih komandah in vsem njihovem aparatu, da ta center DOS—državne obveščevalne službe—stopi z nami v zvezo in nam dostavlja stalne informacije . . . Priložena so vam točna navodila, kako se to naredi in kaj 7ias interesira . .
V navodilu za organe obveščevalne službe, najdemo center št. 101 pod rubriko "Kaj zanima nas in zaveznike" našteva:
A) Razpored armij, divizij, brigad, njihovi komandanti in načelniki štabov, formacije in jačina partizanskih enot, prehrana, oborožitev in oprema, politično udejstvovanje vojske v Jugoslaviji, zrakoplovne enote, aerodromi, bencinski rezervoarji, iortifikacijska dela, stalni pokreti; B) zrakoplovstvo, kje so stalna in pomožna letališča in kakšni so aparati . . .; C) bencinska skladišča . . .; D) obuka vojske . . .; E) podatki o policijskih formacijah, ali jih vodijo Sovjeti, ali so Sovjeti v teh formacijah; F) anti-angloameriška propaganda v Jugoslaviji; G) vsa možna poročila in podatki o političnem, propagandnem in materialnem udejstvovanju partizanskih legalnih in ilegalnih institucij na zasedenem ozemlju cone A in B v Slovenskem Pri-morju; H) podatki in poročila o aktualnih političnih vprašanjih: propaganda, teror, odpor naroda proti Osvobodilni fronti, stvarni rezultati kake sabotaže itd., atentati itd.; I) in še ostala interesantna poročila o političnem, vojaškem in gospodarskem stanju v Jugoslaviji."
Obtožnica zatem navaja zapiske obtoženega Nagodeta, ki je v svoj dnevnik sproti zapisoval, kako so špijoni "organizirali mrežo." Obtoženi KavČnik je o poročanju na sestankih, kjer so obtoženi špijoni sestavljali poročila za inozemstvo, izjavil:
. . Poročal sem o sestanku na sindikatu, o razgovorih s profesorji, o univerzitetnih prilikah, o stanju v tovarnah, v katere sem imel vstop z dovoljenjem zveznega ministrstva industrije, na primer KID Jesenice. Nagodetu sem dal na vpogled dokument 'Glavne linije izgradnje naših železarn,' katerega sem vzel na Jesenicah, o trboveljski elektrarni, poročal sem vse to, kar sem videl v cinkarni v Celju, o zagrebški elektrarni, Westnovi tovarni, osije-ški tovarni vžigalic in osiješki livarni, tovarni avtomobilov na Teznem, stavbni družbi v Mariboru, ljubljanski plinarni in elektrarni, o progi Brčko-Bano-viči, topilnici v Zagrebu . . . Poročal sem vse, kar sem videl zanimivega v teh objektih ..."
(Dalje prihodnjič)
BORISU B UKLANU SPREMENJENA KAZEN
BEOGRAD, 23. avgusta — Prezidij ljudske skupščine v Beogradu je spremenil smrtno kazen za profesorja Borisa Furlana na 20 let ječe. Potrjena pa je bila smrtna obsodba inženirja Nagodeta.
Furian bo, poleg kazni zapora, izgubil vse civične in politične pravice.
Sikti pobijajo v Indiji muslimane
Zažgali so okrog 150 vasi in pobili 1,500 oseb
Drugače je
"Včasih, ko ležim v postelji in sveti mesec skozi okno, vidim vse preproge žive."
"To so slabi živci."
"Ne, jaz mislim, da so samo stenice ..."
JULLUNDUR, 22. avgusta— Vojaški krogi računajo, da je tekom zadnjih 12 dnevov bilo ubitih 1,500 oseb, ko so Sikti vdrli v 150 muslimanskih vasi, jih oplenili in zažgali.
Med pobitimi muslimani se nahajajo tudi žene in otroci. Sikti očitno nameravajo popolnoma iztrebiti muslimane, ki so po delitvi Indije ostali izven mej Pakistana.
Vojaški krogi se bojijo, da bi to nasilje Siktov utegnilo povzročiti val represalij proti Sik-tom in Hindustancem v obče, ki so ostali v Pakistanu.
(Sikti so ena izmed mnogih kast, v katere se delijo Indijci
oziroma Hindustanci).
*
NEW DELHI, 24. avgusta— Časnikarska poročila iz Punja-ba pravijo, da so razkačeni muslimani v Pakistanu pričeli pobijati Sikte in hinduze in sicer kot represalija za stotine muslimanov, ki so jih pobili Sikti v delu Punjaba, ki je ostal izven Pakistana.
Premier novega indijskega dominiona Pandit Nehru je odpotoval iz New Delhi v vzhodni Punjab in povedal prebivalcem, da "povračilo v kateri koli obliki" ni nobena rešitev za nemire v zapadnem Punjabu, ki se nahaja pod upravo Pakistana.
Nadaljna poročila pravija, da se položaj v nemirni provinci popravlja in da niso zabeležena nova nasilja. Mnoga mesta in vasi so tako uničena, kot da bi cele armade šle v borbah skozi njih. Oba voditelja, tako Nehru kot Mohamed Ali Jinnah, sta ■ttW^ihUn reSdito manjSlnam V
svojih dominijonih, toda lokalni voditelji podžigajo mržnjo.
Rusija želi, da Z. N. posredujejo v holandski vojni
Gromiko je označil Holandijo za krivo
LAKE SUCCESS, N. Y., 22. avgusta. — Rusija je denas zavrgla holandski načrt, ki ga podpirajo Zedinjene države, da se dovoli poklicnim konzulom v Bataviji, da nadzorujejo ukaa Varnostnega sveta Z. N. za premirje v Indoneziji.
Andrej Gromiko je izjavil, da trije konzuli in sicer Zedinjenih držav, Francije in Anglije, predstavljajo dežele, ki so naklonjene Holandiji, katero je označil za "krivo."
Zastopnik sovjetskega zunanjega ministra je ponovil svojo zahtevo, da Z. N. takoj pošljejo nadzorovalce premirja v Indonezijo skupaj s posebno nepristransko komisijo Združenih narodov, ki naj bi posredovala v sporu. Glede vseh treh predlogov, ki se sedaj nahajajo pred Varnostnim svetom, je Gromiko rekel, da bi njih sprejetje pomenilo preziranje organizaci-jeSS.
Vsled močne opozicije Sovjetske zveze so Zedinjene države pripravljene, da pristanejo na komisijo 11 držav Varnostnega sveta. Ameriški delegat Hershel V. Johnson je zagovarjal posredov#nje "poklicnih konzulov", kar je dejansko predlagal holandski delegat. Predlog je bil pozneje popravljen na priporočilo Kine le v toliko, da bi tudi Varnostni svet imel "malo besedo" v sporu.
Ob priliki debat je poljski delegat Katz-Suchy izjavil, da Varnostni svet že tri tedne odlaga z rešitvijo tega vprašanja in da tako "naravnost deluje v prid popolne holandske okupaciji Indonezije."
25. avgusta 1947
ENAKOPRAVNOST:
STRAN 3
MASLENI BOG NA STREHI SVETA
Tibet je prostrana dežela, ki leži onstran Himalaje, največjega gorovja sveta in meji na jugu na Himalajske gore, na severu na Mongolijo, na vzhodu pa na Kitajsko. Izredno visoko nadmorska lega, okrog 5 tisoč m, je s svojimi podnebnimi vplivi čudovito izoblikovala to prostrano planoto, ki jo domačini nazivajo Pamir — streha sveta. Tibet je šestkrat večji od Francije, toda silno redko naseljen in ima polovico manj prebivalcev kot Pariz. Edina prevozna sredstva so mule in velblodi, na katerih lahko človek jezdi cele dneve, ne da bi naletel na kako naselje.
Nenadoma pa se mu v daljavi pokaže na strmem griču kako obzidano naselje, s svojimi stavbami v značilnem tibetansko kitajskem slogu s prišilje-nimi strehami. Spet drugod se ti prikaže prostrano taborišče več tisoč šotorov. V njem prebiva kako nomadsko pleme, ki se je ustavilo na prostranih pašnikih. Vsak gospodar enega ali več šotorov, kakor je pač velika njegova družina, ima po več tisoč glav živine. V nepreglednih tropah se pasejo konji, govedo, jaki in velblodi. Čim več živine ima kdo od teh nomadov, tem vplivnejši je njegov položaj, tem več. zaleže njegova beseda na skupnih shodih, ku-riltajih. In potem se spet širijo neizmerne planjave, daleč nekje pa se blešče v soncu nebotične gore, na katerih vrh še ni stopila človeška noga. Spet drugod naletf popotnik na skrivnostna jezera, vsa pobeljena s tisoči cvetov lokvanjev in drugih vodnih rož. V temni noči pa se na njih vžigajo svetli pla-menčki raznih zemskih plinov, a domačini jih smatrajo kot blodne duše, ki iščejo miru med cvetjem teh tihih gorskih jezer. Tak je zunanji pogled na Tibet, skrivnostno deželo naravnih lepot okultnih ved.
Do tujcev so Tibetani zelo nezaupljivi in še danes je*prav težko priti v srce te dežele ter prodreti v njene čudi in skrivnosti. Neka angleška raziskovalka nam je precej podrobno razkrila tibetanske skrivnosti. Toda to ji je uspelo šele takrat, ko se je popolnoma potibetanila in živela nekaj deset let med tibetanskimi menihi v nekem samostanu. Meništvo v Tibetu je namreč zelo razvito. Vzrok temu so verski nazori Tibetancev in pa trdo življenje, ki ga nudi visokogorski malo rodovitni tibetanski svet. PO vsej deželi so raztreseni prostorni samostani budističnih menihov, ki so po zaslugi dolgih in trdnih vaj popolni mojstri v okultnih duševnih vedah, izborni hipnotizerji in daljnovidci. Toda preden doseže tibetanski menih to svojo popolnost, mora prestati trdo šolo. Nastanijo ga v enosobni hišici, ki stoji na kakem gorskem pobočju in ima eno samo okno, skozi katerega je videti
samo nebo. Vsako leto mu to okence vedno bolj krčijo in sčasoma popolnoma zazidajo. In tedaj je menih s svojo koncentracijo misli že tako uspel, da se lahko v duhu pogovarja z menihi, ki so na stotine kilometrov daleč proč od njega. V tem je njegova popolnost. Znati se mora znebiti vsakega zem-skega vpliva in živeti samo življenje misli. Zato ni nič čudnega, da imajo ravno ti menihi med ljudstvom ogromen vpliv. In v resnici je Tibet teokratska dežela, to se pravi, da v njem vlada edinole duhovščina. Verski poglavar Tibetancev je Da-laj-Lama, "živi bog", ki je obenem istočasno tudi politični vladar Tibeta. Njegovi volji, ozirova voljo številnega tibetanskega meništva je podvrženo vse prebivalstvo, čigar verska zavest je zelo močna. Budisti verujejo v enega boga, ki se imenuje Budha. Po njegovem nauku mora človek že na zemlji očistiti svojo dušo v trpljenju, po smrti pa se njegova duša preseli v kako drugo živo ali neživo bitje, vedno po zaslugah, ki si jih stekel za časa svojega življenja. Človekova duša se lahko naseli v kamen, osla, leva, konja I ali pa tudi podgano, svinjo in tako dalje. Zato pa je treba mnogo dobrih del in molitve. Ker pa mnogi nimajo časa, da bi vedno molili, imajo posebne svete mlinčke, v katere r^ečejo male listke, na katerih so napisane njihove' budistične molitve. Te mlinčke potem vrte in vsak zavrtljaj zaleže za eno molitev . . .
Prestolnica Tibeta je Lassa, tam stanuje vrhovni verski poglavar vseh Tibetancev, Dalaj-Lama; največje romarsko svetišče pa je Kum Bum v severo-zapadnem Tibetu, kjer se vsako leto zgrinjajo ogromne množice vernikov, da prisostvujejo Budinemu slavju in proslave praznik maslenega boga.
Na ta dan se zbero številne množice ljudstva iz vse Srednje Azije. Slikovit je nočni pogled na Kum Bum, ko se v luninih žarkih blešče pozlačene strehe ogromnega svetišča, ležečega v morju tisočerih romarskih ognjev. Romarji niso sami, s seboj imajo nekateri vse svoje di*užine, celo delj živine, konj, jakov in velblodov pripeljejo s seboj. Ni je srednje azijske noše, ki ne bi bila med romarji zastopana in zato pogled nanje podnevi ni nič manj slikovit in pristen.
Ko so romarji zbrani, tedaj Prično v samostanu, v katerem biva nič manj kot pet tisoč menihov, velike slavnosti. Množice se prerivajo pred velikim svetiščem, kjer stoji sto in osem molilnih mlinčkov, število sto in osem je namreč pri Tibe-tancih sveto in pomeni število zvezkov, ki sestavljajo Kand-jur, tibetansko sveto pismo. Ti nilini pojo kot ogromne raglje, katerih ropot se razlega kilo-
metre daleč. Pred vrati svetišča stoje menihi, ki prejemajo darila za samostan. Darovi še vedno prihajajo, čeprav je že na cele piramide sadja in čaja, ki so ju darovale darežljive roke vernikov.
Šest dni trajajo te verske slovesnosti, sedmega dne pa dosežejo višek, ko prineso menihi na nosilnici "živega boga". Nosil-nica je silno dragocena, zgrajena iz dragocenega lesa, slonove kosti, zlata, srebra in dragih kamnov. Pred svetiščem, v katerem stoji tri metre visok pozlačen kip Bude, se ustavijo in ga polože na prestol. Nato se razvije nova procesija; prihajajo verniki z najrazkošnejšimi darovi: buharskimi preprogami, pekinško svilo in pamirskim suknom, indijskimi dišavami ter sibirskim krzmom. Slavja v počastitev Lame se nadaljuje do večera, ko doseže vsa slavnost višek: čaščenje maslenega boga.
V velikem svetišču so mesece in mesece delali najboljši umetniki, da so ustvarili iz ogromnih količin tibetanskega masla kip Bude, visok štiri metre. Vse je do največje potankosti izdelano in to prav mojstrsko. Kip je ves v okraskih, umetniško izdelanih rožah, prizorih
z bojnega polja, kjer je do podrobnosti izdelan vsak vojak z vsem svojim orožjem, skratka prava umetnina. Skoro eno leto je delalo sto menihov, da je bil kip gotov. Delali so ga v najhujši zimi, da so lahko pri merno oblikovali velike gmote masla. Uporabljali so več vrst masla, napravili so ga iz vseh vrst živalskega mleka in tako dobili različne odtenke, s katerimi jim je uspelo čudovito lepo pobarvati posamezne dele kipa. Veliko dela je bilo in veliko truda. Toda glej!	^
Že se bliža kipu Dalaj-Lama. Prvi ga počasti on, nato najvišje meništvo in potem pridejo na vrsto verniki. Vsak se približa kipu, se vrže pred njim na tla in moli. Toda toplota tisočev bakel je že ogrela temno in mrzlo svetišče in pod njenim vplivom se prične maslo potiti. Zjutraj je na mestu včerajšnjega kipa samo še ogromna brezoblična gmota masla, ki je izgubila svoje božanske poteze, nič več ni kip, temveč samo navadno maslo in menihi ga razdelijo ljudem, da ga pojedo.
Tedaj prično romarji podirati svoje šotore, drug za drugim odhajajo na vse vetrove in v tarodavni samostan se povrne tišina in mir za leto dni, ko se slovesnost spet ponovi.
France Magajna:
Kaj je s telesom v sredisču zemlje
Dead Wrang
It couldn'b hurt to pass on the right just this once.
t'f ■*' S■ '■•
.1#^
. 1a*«

NATIONAL SAFETY COUNCIL
Pred tedni sem bral v Ljudskem tedniku trditev, da znaša pritisk v središču naše zemlje okoli dva milijona atmosfer. Pa je li to res ? Ko je Izaku Newto-nu padlo z drevesa jabolko na glavo, mu Je v istem času "padlo" v glaA^b tudi vprašanje "zakaj:" Zakaj je to jabolko padalo proti zemlji in ne v nasprotno stran?
Če vržemo kamen v zrak, zakaj se vrne tis. zemljo in ne nadaljuje svoje poti naprej proti zvezdam? Newton si je, odgovoril sam in je rekel, da je temu pojavu vzrok privlačnost zemlje. Kasneje so drugi znanstveniki potrdili dejstvo, da vsako telo privlačuje k sebi druga telesa; čim večje in bolj gosto je, tem večja je njegova privlačnost.
Gravitacija ali privlačnost zemlje je med nami navadnimi smrtniki poznana pod imenom teža ali težnost. To je ena izmed raznih vrst sile. Naše ozračje je sestavljeno iz raznih plinastih teles, katerih vsako ima večjo ali manjšo težo, to je, da ga privlačuje zemlja z večjo ali manjšo, močjo.
Naši barometri, ali po naše, tlakomeri nam kažejo, da tehta naš zrak ogromno množino centov. Teža zraka, ki pritiska na trdo in kapljivotekočo površino naše zemlje, je tolika, kolikor bi tehtalo deset metrov vode, ki bi pokrivala vso našo mokro in suho površino. Prav za prav bi veljalo to za morsko površino, ker na gorskih vrhovih bi moralo biti vode nekaj manj kot deset metrov, da bi odgovarjala on-dotni teži zraka. Zrak je namreč tako težak, da na morski gladini pritiska na vsak kvadratni centimeter s težo enega kilograma Deset metrov globoka vodS, pritiska z enako težo.
Kako delujejo sesalke ali čr palke? Voda, sama sebi prepuščena, sili vedno navzdol, da bo čim bliže središču zemlje. Od tega svojega smotra se pod vpli vom raznih drugih sil včasih od mika. Ena takih sij je kapilar-nost ali lasovitost, druga *je iz hlapevanje, tretja je ta, ko jo nesemo ali peljemo iz doline' na hyib ali če jo tja poganjamo s črpalkami itd. Teža zraka pritis ka na vodno površino povsod in če je ta pritisk tudi povsod enak, se voda ne bo nikamor zgenila. Ako se pa iz enega ali drugega vzroka zgodi, da je zračni pri tisk na nekem delu vodne površine večji nego na drugem, bo
kala "tal.' Na tem mestu ne bi imela nikake težnosti, ker bi jo od vseh smeri privlačevala gmota zemlje, ki jo obdaja. Osna tuljava na kolesu je v istem položaju; ker jo od vseh smeri (čeprav samo v vodoravni ploskvi) vlečejo prečke, se nikjer ne more približati kolesnemu obroču.
Opomba uredništva: Na telo, ki je v središču zemlje, pritiska z vseh strani zemlja z vso svojo gmoto. Zato je pritisk tako ogromen. Ker pa je ta pritisk od vseh strani enak, obstane telo na mestu. Če bi pa telo ne bilo dovolj trdno, bi ga ogromni pritisk zdrobil v prah.
"Ljudski tednik."

dala, kjer je pa manjši, se bo dvigala, dokler se teža dvignjene vode ne izenači s pritiskom.
Ko črpalka srka vodo iz vodnjaka, je ne vleče navzgor, kakor bi vlekel verigo 'z jame, marveč napravlja le v svoji cevi prazen prostor (vakuum), kjer ni zračnega pritiska. Voda izven cevi pa je temu pritisku podvržena in zato sama sili v cev, kjer tega pritiska ni. Posebne zaklopke v črpalki preprečujejo, da bi se voda vrnila navzdol. Ker znaša pritisk zraka na naših tleh na en kvadraten centimeter en kilogram in ker tehta deset metrov debela plast vode tudi en kilogram na vsakem kvadratnem centimetru, je jasno, da teža zraka ne more potisniti vode v zraka prazno cev više od desetih metrov.
Resnično niti toliko ne, čemur so krivi drugi vzroki. Torej nobena sesalka na svetu ne more 'potegniti" vode iz vodnjaka, ki je deset ali več metrov globok. Kadar hočejo ljudje iz globokih rudnikov odplaviti nadležno vodo na površje, morajo postaviti sesalke na dnu rudnika. Sesalka namreč lahko potiska vodo v katero koli višino, če je dovolj močna, ne more je pa potegniti k sebi, če je voda deset ali več metrov niže od nje.
Da se zdaj vrnemo k začetnemu vprašanju. Naša zemlja je telo, ki privlačuje k sebi vse, kar je tvarnega. Največja njena privlačna sila je na njenem površju. Tu deluje ta sila samo v eno smer; proti središču zemlje. V nasprotno smer je tudi nekaj podobne sile (privlačevanje ozračja, lune, zvezd, ki so nad nami), ali ta je tako neznatna, da je praktično neopazna. Ako bi mogli izvrtati skozi središče naše zemlje predor, da bi mogli "pogledati" skozi in skozi do nasprotne strani oble, kaj mislite, kaj bi se zgodilo, če bi vrgli v to jamo veliko skalo? Ali mislite, da bi na nasprotni strani priletela ven? Ne, skala"bi z neprestano naraščajočo brzino padala do središča zemlje zaradi težnosti, od središča bi nadaljevala pot zaradi svojega zaleta skoro do nasprotnega izhoda, potem bi padala nazaj proti vhodu, v ka^ terega je bila vržena, a tudi tega bi ne dosegla, ker bi se prej vrnila v nasprotno smer.
Tako bi nihala "gor" in "dol" toliko časa, da bi končno obstala v središču zemlje. Ko bi bil v središču zemlje velik votel prostor, bi obstala sredi tega pre-
voda, kjer je pritisk večji, upa- štora, ne da bi se kjerkoli doti'
Društveni koledar
AVGUSTA
29., 30., 31. avgusta in 1. septembra, petek, sol)oto, nedeljo,
ponedeljek—Narodni dan SNPJ prve tri dni so priredbe v S. N. Domu na St. Clair Ave., piknik pa bo na farmi SNPJ, v slučaju dežja pa zabava v SND na St. Clair Ave.
31. avgusta, nedelja. — Društvo Velebit št. 544 SNPJ priredi piknik na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
SEPTEMBRA
5.	septembra, petek. — Vete-terans Club — Ples v avditoriju SND.
6.	septembra, sobota. — Društvo Sv. Cecilia št. 37 SDZ. Ples v avditoriju SND.
7.	septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
12.	septembra petek. — Comrades No. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju SND.
13.	septembra, sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju SND.
14.	septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd.
19.	septembra, petek. — SNPJ farmski odbor — Ples v avditoriju SND.
20.	septembra, sobota. — Car-niola Hive No. 493 T. M. Ples v avditoriju SND.
21.	septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
21. septembra, nedelja. — Prva plesna veselica novega pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
26.	septembra, petek. — Honor Guards SDZ. — Ples v avditoriju SND.
27.	septembra, sobota. — Ples društva Naprej št. 5 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
28.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
OKTOBRA
3.	oktobra, petek. — Veterans Blaškovič Post 5275 — Ples v avditoriju SND.
4.	oktobra, sobota. — Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju SND.
5.	oktobra, nedelja. — Croation Fraternal Day — Prireditev v avditoriju SND.
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd,
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št, 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
10.	oktobra, petek. — Sharpey Club — Ples v avditoriju SND.
11.	oktobra, sobota. — Ples dr. Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
12.	oktobra, nedelja. — Young Clfevelanders Club — Ples v avditoriju SND.
12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
17, oktobra, petek. — Independent Veterans Club — Ples v avditoriju SND.
18.	oktobra^ sobota, — Cleve-landski Slovenci ša. 14 — Ples v avditoriju SND.
19.	oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
24.	oktobra, petek. — Community Welfare Club — Ples v v avditoriju SND.
25.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No 1288 T. M — Ples
v avditoriju SND.
26. oktobra, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Prireditev v avditoriju SND.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Koncert pev. zbora "Planina" v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Aye., Maple Heights, O.


'
SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5

'
■
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 $ # #
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana # * *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI. ZA OBISK * « «
Lastnika; «
BiH Sittor In Chos. Lusin
bivša Clevelandčana
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
25. avgusta 1947
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
(Nadaljevanje)
Tako je sleherno jutro. Danes pa ni nikogar tod mimo. Že vidim razločno' na steni proti meni fotografijo, a "tetka" me še ne budi, ker tudi sama ne dela. Oblekla je praznično domačo haljo, ki je take barve kakor zgneten paradižnik. Dolgo se je umivala z dehtečim milom pred okrušenim zrcalom, potem je pristopila k meni, nežna in dobra.
—	Sanj, tak vstani!
Močno stisnem trepalnice, ne
ganem se in premišljujem o"Kak praznik je neki danes?"
Tetka pa se strese:
'— Sanj, vstani, ne brani se veselja!
Odprem oči.
—	Tvojega brata Kozmo so izpustili!
Brata Kozmo? To je tisti, ki je vselej prinašal z dela ostanek svojega kruha in kadar je prejel plačilo, nam je kupoval velike sladkorčke. Česal mi je lase in me učil čitati.
Ne, on je prepadel. Zaprem oči. "Tetka Dura" me pokliče še enkrat, nato zaloputne z vrati.
To se pravi, da se lahko po mili volji naspim. Rad bi še spal, toda ne morem več. Drem-Ijem. Iznenada začutim toplo roko na čelu.
Sanjam, kakor da mi babica poje uspavanko. Zdrznem se od sreče in vidim: ob pieni stoji človek s porastlo brado ,iji se smeje. Počaka, da se dvignem na slamnjači, objame mi glavo in me s svojo ostro brado boleče poljubi na usta.
Po praznem rokavu spoznam svojega brata Kozmo.
Boža me in se joče, ne da bi se sramoval svoje brade. Nato maha z roko po zraku in vzkri-ka:
—	Uuu, gad je, prekleti gad je!
Stisne me na prsi in me ponese na ulico, solze mu kapljajo v blato.
Vsa Pasja vas se je razgibala in hitela h Aganjesovlji krčmi. Vsi so prišli na cesto, oblečeni v najlepše, kar so imeli, v tisto, kar so hranili le za največje praznike.
Vsi poslušajo Garbuza, ki razburjeno vzklika.
Kakšen dan je danes? Praznik? Zakaj potem Pasja vas ni pijana, zakaj se ljudje ne zmerjajo iz polnih ust? Zakaj si ne razbijajo čeljusti?
Kako da se kovinarji in rudarji ne pretepajo z noži?
Ilir
—' Revolucija!
—	Rusija je brez carja!
—	Slava bogu na višavah!
—	Zdaj se prične novo življenje, kaj?
Pasja vas se je zbrala okrog Aganjesovlje hiše in nečesa pričakuje.
Moj brat stopi na kamenite stopnice, dvigne me iznad glave, nad množico, in vpije:
—	Tovariši, lejte tega malčka! Pravijo, da je izrodek. Boji se pogledati ljudem v oči, ne zna se smejati. Lejte, to je moj brat. A mar so vaši otroci boljši? Mar so vaše sestre boljše? Mar nismo vsi takšni? Kdo nas je napravil za izrodke? Kdo nam je ukradel smeh ? Kdo nam je vzel veselje?
Brat me spusti na tla. Prekine ga plavžar Garbuz.
Povzpne se na prste, kolena se mu tresejo, ko pritegne množico k sebi:
—	Tovariši, .— Tovariši, za-htevajmo obračun za naša življenja! Zgrabimo jih za golt!
Garbuz je govoril v imenu vse Pasje vasi. Vdiral je v njeno srce, poznal je njene misli. Ni še končal, njegove ustne se še niso posušile od žgoče besede, ko ■ je kopač Kovalj že pobral oster, koničast kamen in začel ilomiti okovje na oknih Aganjesovlje krčme.
Mar mu niso prav tu izželi vsega denarja, vsega zaslužka, poganjali otroke med berače, ženske pa med vlačuge?
—Bij po šipah, razbij to hišo nesreče, podri jo do tal, kopač Kovalj!
Lej, pomagajo ti. Lej, tvoja žena trga z nohti železna vrata, z glavo jih hoče prebiti. Lej kako kliče ljudi, naj bi čimprej, čimprej razdrli to prekleto gnezdo,
Ze sta ožgani kovač in grba-sti valjar s kamenjem prebila vrata. Množica vdere v krčmo. Zazvenčijo steklenice, iz razbitih sodčkov se razlije pivo. Od-nekod izza ogla je šinil plamen, v požaru zahrešči Aganjesovlje premoženje in meče iskre po Gnili globeli. Garbuz je kakor zrasel izza stene ognja in dima. Dvignil je roke in vklikal hri-pav od sovraštva in jeze:
—	Tovariši, poglejte tiste vile, zgrajene iz naše krvi in mesa!
Pasja vas se ni pomirila, ni se ustavila, ni se obotavljala, ko so se zdajci na hladnem februarskem soncu zableščale kozaške sablje. Kozma je prvi zakrilil z roko . . ,

JOHN ROZANCE
kandidat za councilmana 32. varde
DRŽAVLJANI-PRIJATEUI 32. VARDE!
Samo registrirani volilci bodo imeli pravico volili za župana in counciimane pri prihodnjih volitvah.
ALI STE VI REGISTRIRANI?
Če niste, imate priliko registrirati se v lej vardi v
sredo, 27. avg. 1947
v sledečih prostorih:
COLLINWOOD HIGH SCHOOL, ^ E. 152 St. in St. Clair Ave.
MEMORIAL SCHOOL, E. 152 St. in Lucknow Ave.
IfOTTINGHAM SCHOOL, Waterloo in Nottingham Rd.
IN SICER OD 10. ZJUTRAJ DO 2. POPOLDNE TER OD 4, POPOLDNE DO 9. ZVEČER
Pomnile, to je zadnja prilika, da se registrirate letos!
John Rozance,
kandidat za councilmana 32. varde.
Videl sem k.'k<' jV bral padel. [ Bežal sem iz Gnile globeli, ne' da bi pomišljal, kam me neso noge. Vedel sem, da ne kaže ostati na razvalinah Pasje vasi.
Nihče me ni opazil. Tekel sem in povsod iskal Garbuza. Zdaj nisem imel nikogar razen njega. Njega edinega
Trinajsto poglavje
Tiste dni so bile železniške postoje polne beguncev, vojakov, ubežnikov, špekulantov. Postaja je bila nekoliko mesecev moje skrivališče. Ko sem bil nekoč lačen, se prikradem k človeku, ki je nesel vrečo prosa in jo položil k vagonu-cisterni.
Prerežem njegovo trojno vrečo in pristavim žep, v katerega se je vsipalo proso, iskreče se kakor zlate zvezdice.
»Špekulant razpre oči, me pograbi za roko in skliče svoje tovariše, ki so me na to z dvanajstero pestmi pretepli tako, da sem mahoma zamrl. Nisem utegnil obžalovati, da ne bom čutil, kako se prileplja bronasto zrnje k mojim zobem in obliva dlesne z mlečnim sokom.
Špekulanti se niso upali pustiti truplo na progi, zato so me zavlekli na gmajno in me vrgli med plevel.
Toda bil sem žilav, splazim se drugam, zaprem oči in zaje-čim.
Tedaj sem se spoznal s "Krilatim".
Krilati me je našel med plevelom in koprivami za postajo, ko je tjakaj prinesel težak, po-ličen kovčeg. Že je udaril s kosom železa po ponikljani ključavnici, ko je tu, tik sebe, za-čul moje tiho ječanje. Previdno je odložil železo, skril kovčeg, se obrnil in našel mene, ležečega na zemlji.
Zagledam nad seboj cigansko brado, začutim, kako mi tuja roka obzirno dvigne glavo in mi da piti iz čutarice.
Nato me je prenesel v svojo sobo. Otrl je vse moje pcfsinele podplute, me napojil z mlekom, mi položil obkladke in dolge ure posedel ob mojem zglavju.
Ob njem ugledam dečka svojih let, ki z naprej sklonjeno glavo gleda vame s hudobnimi očmi in molči. Črni mož ga kliče s smešnim imenom "Luna". Obrnem se stran od hudobnega pogleda h mdžu Vfeo^rds^b' brado. ,T^ položi roka n^. moje razgreto -čelo "in me vpraša, kdo sem, odkod sem in kako se imenujem.
Zaprem oči in s koncem ust
pripovedujem o rdečem Nika-norju, o Pasji vasi.
—	Le brž okrevaj, delo te kliče!
Kmalu nato je šel in me pustil samega s hudobnim dečkom. Luna prisede na rob slam-njače in me prav prijateljsko vpraša:
—	Koliko si star?
—	Enajst let,' — odgovorim ves vesel, ker se je tako iznenada izpremenil.
—	Tudi jaz jih menda imam toliko; samo pri Krilatem živim že leto dni.
—	A kdo je ta Krilati?
Deček me spet pogleda nezaupljivo in hudobno:
—	Ne veš? Ta črni mož . . .
Nato se nagne k meni in mi
šepne;
—	Veš, jaz hodim z njim na "dirke" (tatvine). Niti enkrat naju še niso zasačili. Tudi tebe bo izučil. Je spreten vodnik.
Krilati je hudo nestrpno čakal, kdaj bom zdrav. Nakanil je napraviti iz mene svojega rednika. Nekaj tednov prej mu je bil ubegnil dobro izurjen pomočnik.
Nisem še mogel čvrsto stati na nogah, omahoval sem še po sobi, ko je Krilati prinesel steklenico žganja, dve vrečici rže-
V blag spomin
prve obletnice smrti ljubljenega soproga in očeta
FRANK FRAITHOFFER
ki nas fe za vedno zapustil dne 24. avgusta 1946.
Mesec avgust je zopet v deželi, pozno poletje sipi je nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, najbolj žalosten je ta mesec za nas.
Predragi, kako smo fii želeli, da med nami Ti bi še bil,
toda Bog Ti je uro odločil, ni izpolnil nam želje.
Dragi mož in oče,
spavaj mirno tam pod zemljo, kjer ni trpljenja ne skrbi,
lepše solnce Tebi naj sije in rožice na grobu cveto.
Žalujoča ostala
žena Mary in sin Frank
Detroit, Mich., 25. avgusta 1947.
Henz Painting & Decorating
4517 DENISON AVE.
MElrose 6576
Barvamo znotraj in zunaj. Vse delo je pod osebnim vodstvom in v popolno zadovoljstvo. Nudimo postrežbo sirom mesta ter damo brezplačne proračune.	_
ELECTRIC SEWER CLEANING
SPECIALTY SERVICE & MASTER PLUMBER 11613 Corlett Ave., WA 7450—6509	Nick Petta
Vaše odvodovodne cevi in kanalizacijo sčistinio z električno napravo ter izvršimo vsa monterska dela. — Cene so zmerne.
ne moke, kumarice in gobice.
—	Danes bomo imeli "sejem" (pijančevanje) — treba je zaliti tvoje rojstvo.
Žganje je pil iz velike čaše. Luna se je po prvem požirku zgrudil in obležal nezavesten pod posteljo. Krilati mi je dal v roke steklenico in ljubeznivo ponudil:
—	Pij mali, kolikor moreš, le brž se navadi!
Objemal je z dolgimi rokami moja ramena, se sklanjal k mojemu ušesu in mi šepetal:
—	Eh, tepček, iz tebe napravim moža. Naj bom gad, če ne storim! Ti boš prvovrsten mojster!
Posluga
Dobro plačano delo vas čaka v Armadi
****** *
Ako vaši nedavni sograduan-tje višje šole morejo zadostiti zahtevam visokega standarda za vstop v vojaško službo, tedaj čaka tudi vaš dobra služba v redni armadi.
Dodatno k začetni plači prostaka, ki dobi $75 mesečno, dobite še hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo, zavarovalnino po nizki ceni in izvzetje od dohodninskih davkov, kar vse bi stalo civilista preko $1500.
Deležni ste tudi izredno li-berahiega ppkojninskega plana—pol plače za življenje po 20 let službovanja, ter do tri-četrt plače po 30 letih službe.
*******
Seštevši vse to, ste na boljšem kot civilist s $3000 letne plače! In imeli bodete dobro tehnično vežbanje, potovanje, kot tudi občutje, da vršite vredno delo in obenem bodete uživali tovarištvo skupine finih mož! Osicrbite si polne podatke pri vašem najbližjem U. S. Army Recruiting Station.
A COOP JOB FOR YOU
U. S. Army
CHOOSE THIS FINE PROFESSION NOW!
VSA MONTERSKA DELA IZVRŠIJO
izurjeni plumber ji. Imamo moderno opremo in najboljše potrebščine in dele za popravila. Vse delo ie jamčeno.
BUNDA'S RELIABLE PLUMBER STORE, 16315 Lorain Ave.
Odprto od 9. zj. do 6. zv.
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E 2 E
Novi fornezi na premog, olje, plin, ^orko vodo ali paro. Reselling $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostal.
Chester Hea+ing Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do
National Heating Co.
Postrežba Sirom mesta
FA 6516

Najboljše v mestu
Splošna popravila in mizarska dela. Izvršimo vsakovrstna dela, spadajoča v našo stroko.
LO 7481
In naposled je otresal s široko dlanjo mrvice rži z goste brade in zlival žganje iz steklenice v grlo.
Ko je bila steklenica prazna, je Krilati vstal in odgrnil zaveso. V oknu je bila tema. Vodja
Dela za ženske
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City "Bookbinding, 326 Caxlon Bldg.
Splošna hišna dela
Nič težkega snaženja; nič pranja; lastna soba in kopalnica; za ostati preko noči; zahteva se priporočila.
YE 6541
STROJEPISKA
ZA FINANCE CO.
Stalno, izkušnja ni potrebna.
Zglasite se osebno. COMMERCIAL CREDIT CORP. 840 Hanna Bldg.
Splošna hišna dela
Prednost ima Slovenka; dobra •služba za pravo osebo. Prosta ob nedeljah in pol dne v četrtek; ostati mora preko noči. Dobra plača. Pokličite med 9. in 12. zj. RA 0461
Ženska dobi delo za HIŠNA OPRAVILA
po dva dni v tednu; nov dom. EV 5097
BILLING MACHINE OPERATORICA
Electromatic; izurjena; zelo dobre delovne razmere. Izvrstna prilika. 5 dni tedensko; na vzhodni strani; dobra plača.
GA 2130
Delo dobi starejša ženska
za oskrbo družine dveh odraslih oseb. Vse sobe v pritličju. Nič pranja. Dobi tudi sobo in hrano. Vpraša se na 16716 Grovewood Ave. Dobra plača.
■V	IMMW
Zemljišča
HIŠA NAPRODAJ
za 3 družine; 12 sob, dve garaži, kopalnica. Stanovanje s 3 in 6 sobami bo kmalu prazno. Cena $8200. Dajte vašo ponudbo. Pokličite
PR 5459
POTREBUJE SE 100 DOMOV
Mi imamo kupce z gotovino za hiše za eno ali dve družini, če nameravate prodati vaš dom, pokličite nas.
SERVICE REALTY CO.
12503 Superior Ave., LI 1965
ZA 2 DRUŽINI
6 in 6 sob; 1510 E. 80 Pl-, blizu Wade Parka. 3 spalnice; mreže in zimska okna; v izvrstnem stanju. V eno se lahko takoj vselite, drugo stanovanje donaša $75 najemnine. PR 4480
THORNHURST AVE.
Priročno do E. 131 St.-—6 sob za eno družino; z moderno znotranjostjo; ognjišče, hrastov pod v prednji sobi, 3 spalnice, garaža.
WARGO REALTY—-Realtors Prvaki na južnovzhodni strani BR 3131 9212 MILES BR 4191
Hiša s 6 sobami
Na vzhodni strani, od Superior; $4,950. Novo-barvano. fornez, ognjišče, klet pod vso hišo. Takoj $2,000, ostalo^ na odplačila manj kot najemnina.
AT 1331
POZOR!
ALI HOČETE PRODATI VAŠ DOM?
POKLIČITE MR. CINTULA Podnevi: LA 7728 Zvečer: LA 2237
Epo-nadstropni načrt
Udobno stanovanje s 4Vž sobami, Niagara plinski fornez, avtomatični grelec za vodo; garaža in cementi-ran dovoz; od Warren Rd., severno od Loraina. $13,500.
LORAIN-TRISKETT CL 5011 - 15326 LORAIN - OR 2132
Attica Rd.—W. 147 St.
Bungalow angleškega tipa; zidan prednji del, 23 čevljev prednja soba; dve spalnici, praktična kuhinja, 2 zgotovljeni sobi na 2. nadst. Lota 40x160. Dober dom po zmerni ceni.
MR. SEIDMAN — LA 5024
Dela za moške
POMAGAČ V SKLADIŠČU IN ZA ODPREMLJENJE
Izurjen pri delu z petrolejskimi produkti. Visoka plača od ure. Zahteva se priporočila.
SOCONY VACUUM OIL INC. 2846 East 37 St.
PRVOVRSTNI PEK ZA KRUH
Dobra plača; unijsko delo. Dobre delovne razmere.
15637 MADISON AVE. BO 5782
MIZARJI
Dolgotrajna dela na šolskem poslopju v Euclidu. Unijska plača. — Zglasite se osebno ali telefonirajte. NATIONAL CONCRETE
FIREPROOFING CO. 719 E. 222 St.. IV 2148
RE NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 St., GL 3830
ZIDARJI
PLAČA $3.12 «/2 NA URO
UNIJSKI DELAVCI SAMO; NE POTREBUJE SE POMAGACEV
Pokličite kadarkoli.
Podnevi; IV 4515 Zvečer: MO 2383
PRODAJALCI SREBRNIKE
To je prilika, katero ste pričakovali! Sedaj vam lahko ponudimo neomejeno zalogo srebr-nine za prodajanje od hiše do hiše.
PLAČAMO NAJVIŠJO PROVIZIJO
Dobre službe imamo tudi za poslovodje. Zglasite se pri Mr. Rabkin
House of Silver
1857 E. 17 St.
med 9. in 12. zj.
je rekel tiho in dostojanstveno: — Nu, pojdimo! . . .
Luna se je dvignil kakor vreča. Krilati je zataknil za pas na-brušeno pilo in stopili smo pod črno in visoko nebo.
(Dalje 'prihodnja)
Razno
Fino izdelan davenport
naprodaj: krasna "coral rust" barva, kid mohair; v zelo izvrstnem stanju, po zmerni ceni. Pokličite po 6. uri zvečer
SW 0456
Orehov set za obednico
v prav dobrem stanju, se proda. 8 komadov; miza, omara in 6 stolov. Pokličite kadarkoli
OR 9421
POZOR!
QUALITY DRUG ŠTORE na 3565 Fulton Rd.
je sedaj pod novim vodstvom.
Imamo vsakovrstna zdravila, sladoled, mehko pijačo, pivo in vino. Odprto od 10. zj. do 10. zv. BILL MANGANO, lastnik
FILTER ELEKTRIČNI ČISTILEC NAPRODAJ
Nov in v prvovrstnem stanju; po zelo zmerni ceni. Pokličite zvečer po 7. uri.
SK 6815
GOSTILNA s pivom, vinom in žganjem na
2731 W. 25th ST. je sedaj pod novim vodstvom STAN & GENE FERREN IN CHESTER KANARSKI Odprto do 1. zj.
RAZPRODAJA
KOŽ IN USNJA
za pošiljke v staro Somovino
Martin Jakulin
12520 SHAW AVE.
Ohijske breskve so
najboljše!
Naročila za breskve jemljemo v naprej, tako, da jih boste lahko dobili drugi dan, ko se jih natrga. Prihranite si sladkor—so slastnejše.
Pišite na
MANDEL'S PEACH FARM David's Rd., Perry, O.
ali pokličite
Mandel Drug, KE 0034 15702 Waterloo Rd.
IMATE
ZDRAVNIŠKE PREDPISE?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vase predpise k nam.
Mandel Drug
LODI MANDEL. Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave.
•
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderjti boste vedno dobro postreženL