Štev. 48. V Mariboru 27. novembra 1890; Tečaj XXIY.
List ljudstvu "v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,, za pol leta 1 sld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upraTnistvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Bokoplsi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vratice. če se natisne enkrat S kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Iz dež. zbora v Gradci.
Zadnje seje dež. zbora v Gradci so bile v preteklem tednu bolj zanimive, kakor druge poprej. Dež. glavar je v seji dne 19. novembra naznanil zboru, da je dobil pismo, ki ga ne zna ni on, ni kateri zapisnikar brati. Pooblaščeni tolmač, prof. Hubad, še mu je le razodel, kaj da pomeni pismo — slov. interpelacija je poslanca dr. Dečko do c. kr. namestnika. Na to poslanec dr. Dečko prebere interpelacijo v slov. jeziku, poslanec Proboscht pa nje nemško prestavo. Dr. Dečko vpraša v njej ces. namestnika, ali mu je znano, da se od večih c. kr. okr. glavarstev ne odgovarja na slov. prošnje in sploh ne posluje slovenski in če ga je volja to razvado odpraviti.
Čudno je to, da se pri napravi, ki je iz in za ljudstvo, za vse, torej tudi za slovensko ljudstvo — v dež. zboru more prigoditi kaj ta-cega t. j. da ne zna izmed vseh, kar jih stoji na čelu dež. zbora, nihče brati slovenski. Iz tega se vidi lehko, kaj da velja slov. ljudstvo pri tej gospodi, kjer gre za pravice, drugače pa je že pri dolžnostih. Zatem se je vzprejel predlog poslanca Fiirsta, naj se pregleda zem-ljišni davek in prevdarek za nj. Enako so vzpre-jeli predlog obč. odseka, naj se sme brez lega-lizovanja vpisati v zemljišno knjigo dolg ali pravica, ki ne preseže 100 gld. — Precej napeta je bila potem razprava o poročilu dež. odbora gledč na obč. in okr. posle dežele. Poslanec dr. Sernec je grajal to poročilo z ozirom na južnoštajarsko hranilnico, istotako poslanec dr. Dečko, dež. odbor je zagovarjal poslanec baron Berg jako mlačno, ces. namestnik baron Kiibeck pa je povdarjal, da obstoji južnoštajarska hranilnica na podlagi postave.
Naj se opustč lovske karte brez plačila, za to je predlagal grof Kotulinsky posebno postavo, pa mu ni obveljalo, ampak se je naročilo, naj še celo stvar dež. odbor na novo pre-vdarja. Vzprejeli so na to predlog, da si na-
vzame dežela komisarja za vinarstvo in če treba še tudi trsfovnikarjev. O deželni višji realki v Gradci in višji gimnaziji v Ljubnem ni bilo pritožbe, pač pa o dež. nižji gimnaziji na Ptuji. Poslanec dr. Jurtela in M. Vošnjak sta razo-dela občno nezadovoljnost slov. ljudstva zoper tamošnjega ravnatelja, vendar pa je še imel poslanec dr. Starkel srca, da ga je zagovarjal in izrekel željo, naj ostane tudi naprej ta šola na dež. stroške, češ, da ostane tako — nemška.
Pri obravnavi stroškov gledč na ljudske šole se nemški konservativci podajo iz deželne hiše, slov poslanci pa ostanejo ter razodejo želje svojih volilcev prav možato, izlasti gg. dr. Lipold in dr. Dečko, oba sta zoper dež. odbor, ki gleda le na to, da se v šolah nemčuri, manj pa mu je mar za pravo napredovanje. Brž, ko dobimo zapisnik, objavimo nju govor po njem na tanko, kolikor mogoče do besede.
V seji dne 20. novembra omenja poslanec Robič nekaterih nepriličnosti pri železnici in njenem redu ter predlaga, naj dež. odbor dela na to, da pripravi železnica zvezo vlakov v Mariboru tako, da bode bolj po volji prebivalcev. Poslanec M. Vošnjak je na to govoril o potrebi kmetijskih zbornic, enacih tem, ki že živč za trgovino. — Za šole plačuje dežela 1,318.800 fl., teh odpade na ljudske šole 910.546 fl. V tej seji ni bilo posebno živo, bolj pa je bilo potlej v seji dne 21. novembra. Ces. namestnik baron Kiibeck je odgovoril na interpelacijo dr. Dečko glede na slov. uradovanje pri c. kr. okr. glavarstvih Kolikor je njemu znano, odpisuje se pri teh uradih po napadi vselej v redu, t. j. slovenski na slovenske uloge; ako pa se to ne izgodi vselej, hoče za fraprej skrbeti, da se iz-godi to vselej v redu. Gledč na žalostni dogodek v Rožnem dolu pri Mali nedelji pa misli g. ces. namestnik, da ga ni c. kr. okr. glavarstvo krivo, ampak drugi uzroki, najbolj nemirna kri vnetih mladeničev. Gledč na nemške pridige pri Šentilji v slov. goricah pa pravi baron Kiibeck, da to ne spada v njegovo pod-
ročje, sicer pa je to že preß, knezoškofijstvo odredilo, ne da bi bilo čakalo še le na interpelacijo dr. Starkelna. Tu jo je torej g. doktor staknil in brž bode poslej pustil reči, ki ne skrbč ne njega ne — „barona" Pistorja, nju vsaki je v tem pravi „nepridiprav".
O stavljenji novih železnic sta govorila poslanec dr. Kokoschinegg in M. Vošnjak za to, da se stavi brž ko brž železnica iz Celja skozi Velenje do Sp. Dravberka, če ne gre drugače, na podlagi postave z dne 11. februvarija 1890. Blizo enako se sklene glede na železnico iz Poličan v Konjice. Zatem je prišel na vrsto predlog poslanca Jermana, naj se prenaredi upravilni red zbora v nekaterih reččh in mu je predlog tudi obveljal, tokrat nekaj na korist slov. poslancem.
H koncu te seje še poroča posl. Sutter o dež. sadjarski in vinarski šoli v Mariboru in je pri tem poslanec M Vošnjak grajal deželni odbor, da je nastavil na tej šoli učitelja, ki ne zna jezika večine svojih učencev. V redu to pač ni, toda kaj skrbi to nemško gospodo v Gradci! Ce ni vse nemško, hej, kako vam je v nevarnosti država!
Drnžba sv. Cirila in Metoda.
(Dalje.)
Govoreč o svojih knjigah ne smemo za-molčati neljube zadeve, ki jo je nevednost ali pa zlobnost podtaknila naši družbi. V uradnih odlokih visokih c. kr. deželnih šolskih svfetov se namreč nahaja kot od vis. c. kr. ministerstva za uk prepovedana knjižica, ki se naj izloči iz šolskih knjižnic, tudi „Tisočletnica Metodova" kot izdana po naši družbi. Sam Bog si ga vedi, kako je to nastalo, ker brošura ima na svojem čelu naznanjeno, kdo jo je spisal in kdo jo izdal — izšla pa je še, predno je bila ustanovljena naša družba. Istotako pa je tudi vis. c. kr. deželni šolski svet koroški prepovedal sploh vse spise, ki jih izdaja naša družba, torej tudi „Životopisa Nj. Veličanstva presvetlega cesarja in njegovega praočeta Rudolfa Habsburškega". V očigled temu je moralo vodstvo v spoštljivi spomenici vso zadevo pojasniti Nj. prevzviše-nosti g. ministru za uk in bogočastje, katero je osebno blagovolil izročiti državni poslanec kanonik K. Klun. Slavna skupščina, lahko si mislite, odkod vse to izvira in s kakimi težko-čami se ima boriti vodstvo, da družba ne pride v zadrege. — Kdor take spise, kakoršne je vodstvo izdalo, smatra za nevarne slovenski mladini — on, če sicer razume slovensko — čitajoe noče razumevati slovenskih teženj, in če je rojen Slovenec — smelo trdimo — da ni več pravi Slovenec.
Mnogo podružnic je že več let zaporedoma prosilo podobe družbinih zavetnikov sv. Cirila
I in Metoda, katere bi se delile 6 zborovanjih : družbenikov in o raznih šolskih svečanostih j mladini. Druge zopet so prosile primernih vspre-! jemnic za svoje člane, na katerih je razvidno, kedaj je kdo pristopil in kake vrste član daje.
V začetku smo kupovali nekake podobice, srednje umetniške cene, ter jih pošiljali dotič-nim podružnicam, ker lastne bi dokaj stale. A slednjič se je vodstvo odločilo za vse družbenike napraviti podobice-vsprejemnice, tako, da je na prvi strani slika sv. bratov, na drugih pa molitev k našima apostoloma, izvleček pravil in prostor za vpis dotičnega člana. V teh dneh bi morale biti gotove pri češki tvrdki A. L. Koppe v Pragi. Teh vsprejemnic poslalo se bode podružnicam toliko, kolikor imajo članov, in kolikor jih bodo še potlej želele. Upati je, da se na ta način pospeši pristop novih članov in povišajo družbinski prispevki.
Neizprosna smrt zasekava britke rane, kakor slovenstvu sploh, tako posebej tudi naši družbi. Podpredsednika naše Zužemberške podružnice, župnika lgn. Vrančiča je pokosila smrt komaj da se je preselil na svoj novi dom v Kolovrat. Tajnika braslovške podružnice, Ivana Gabrščaka, iztrgala je prezgodaj iz srede delavnih rodoljubov. Občečislani Štefan Lapajne, podružnični prvomestnik in mestni župan v Idriji, čegar občina kot edina se nahaja med pokrovitelji naše družbe, preselil se je v večnost. V časih še le smrt odkrije, kako gorko da je kdo ljubil svoj narod, akopram ni stal iz raznih vzrokov kot burni bojevnik v prvi vrsti odličnih mož. Tak je bil dr. Lovro Čuček, c. in kr. polkovni zdravnik v pokoji, ki je pre-minol v Selnici ob Muri ob meji slovenske zemlje. V svoji oporoki je volil — proti izplačilu nekaterih legatov vso zapuščino družbi sv. Cirila in Metoda, kar je pa slavno c. kr. okrajno sodišče v Mariboru na levem Dr. br. naznanilo vodstvu z dopisom dd. 14. junija 1890. štv. 8449. Da se čem prej dožene vsa obravnava, pooblastilo je vodstvo kot družbinega zastopnika notarja dr. Frana Radaja v Mariboru in kot nadzornika pohištva ter posestva župnika Matija Kelemina v Št. Ilju. Obravnava še ni končana, torej ne moremo obvestiti slavno skupščino o konečnem resultatu. Istotako je mestno-deleg. sodišče v Gradcu dne 10. junija 1890, št. 14.560, javilo, da je družbi zapustil kape-lan Ivan Ti k vi č v Wundschuh u 100 gld. Pokrovitelj Fran Kotnik, veleposestnik z Vrda pri Vrhniki, spomnil se je še v smrtni bolezni naše družbe ter jej, kakor je c. kr. deželno sodišče Ljubljansko dne 30. avgusta 1890, štv. 6614, javilo, volil 500 gld. — Prvomestnik Konjiške podružnice dr. Dragotin Prus, preminol je v najlepših letih.
Da se kot kristjani oddolžimo tem in drugim nenaštetim že zamrlim rodoljubom, sklenilo
je vodstvo, naj se ob veliki skupščini opravi presveta daritev za nje, kakor tudi za vse žive člane, ki se kot velika — na tisoče broječa družina — zbirajo okrog svojih zavetnikov, blagovestnikov naših sv. Cirila in Metoda. Vodstvo s tem daje migljaj, da tudi slavna načel-ništva vseh podružnic po naši zemlji posnemajo to staro slovensko navado v svesti, da nam z oltarjev rosi božji blagoslov. (Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Svetilnice in njih priprava.
Sedaj se dobi že težko kje katera hiša, da ne pozna luči iz petrolja. Za-njo pa je potrebno razne priprave, vsaj več, kakor pri prejšnjih treskah ali pa tudi „sveti lnicah za olje". Največ pa prizadene pri tej pripravi cilinder ali steklo. Le to kaj rado poči in v časih, jih razpoči zaporedoma več, ne da zna človek, kaj da je krivo tega. V časih je krivo že to, da ni stenj enako prirezan, v časih pa tudi to, da se luč prežene, t. j. prehitro izpusti v plamen. Kdor ima torej take svetilnice, njemu je paziti na oboje, vendar pa še mu pri vsem tem utegne steklo počiti: to se izgodi, če je na-njem kaj mokrote, če tudi le od pota v roki, ali pa če je v steklu samem kako zrno ali žlindra.
Ker je sitno v časih in posebno še pri kmetu, ki nima prodajalnice za steklo koj pri roki, prav sitno, če mu razpoči steklo na sve-tilnici, zato bode vsak hvaležen, ako izve za sredstvo, ki v tem pomaga, vsaj največkrat pre-ubrani steklo, da ne razpoči. To stori se takole: kupi se nekaj stekel vkup in potem se de-nejo vsa v vodo, v lonec, ta pa se postavi po tem na ogenj, da se voda v njem po času raz-greje in sicer dotlej, da zavre v njem. Na to se lonec postavi raz ogenj na stran z vsem, kar je v njem. Ko se je voda po polnem shla-dila, vzamejo se stekla iz nje, ter se osnažijo, da so lepo svetla. Sedaj so tako trda, da jim nobena luč več ne napravi škode.
Tako služi pa bojda to dobro pri steklovji sploh, pri porcelanu in enaki posodi, ki pride na mizo in v dotiko z vročino, z ognjem. Maža za les.
Da prhni les, ki je na zraku in na solnci, s časom in semtertje prav hitro, vselej pa prehitro, to je znano in ljudje si belijo glavo, kako da se ohrani les še vendar-le kolikor, toliko tudi na dežji in solnci. V novem času se priporoča za to maža, ki se napravi iz naslednjih snovi. Vzame se namreč ter očisti dovolje grafita, kavčuka in šelaka ter se napravi s svinčenim sladkorjem iz njih neka zmes. Le-tej pa še vriblji lanenega olja ali tudi trpentinovca. Taka maža je trpežna in tudi les zdrži vsled nje dolgo vremenske spremenjave,
Sejmovi. Dne 29. novembra v Poličanah. Dne 30. novembra v Svičini. Dne 1. decembra pri sv. Andraži v slov. gor, v Mariboru, v Ro-gatci, v Strassu, v Veržeji in na Bizeljskem. Dne 2. decembra v Radgoni. Dne 3. decembra v Konjicah, v Lučanah, la Planini in na Ptuji in v Imenem. Dne 4. decembra pri sv. Barbari v Halozah, v Šmarji in na Zelenem travniku.
Dopisi.
Od sv. Duha v Halozah. (Nova šola.) Haloze so sicer ubogi kraj. Odkar so gorice začele posestnike zapuščati, gre eno posestvo za drugim v roke nemških mestjanov, prejšnji posestniki pa postanejo revni viničarji. Ali tudi v ubogih krajih je včasi veselje doma. Mogočen ^trel se je dne 4. t. m. zvečer daleč po Haloških goricah razlegal in vabil k posebni slavnosti, katera se je imela vršiti dne 5. novembra. Nova šola se je slovesno blagoslavljala. Kar je slovesnost posebno povzdignilo, to je bil prihod c. kr. okrajnega glavarja g. Friderika Mareka iz Ptuja in c. kr. okr. šolskega nadzornika, g. Janeza Ranner-ja. Ob 10. uri služil je č. g. P. Bonaventura Čiček, slovesno sv. mešo, pri katerej je bila šolska mladina, g. okr. glavar, g. okr. nadzornik, krajni šolski svet, različni gostje in veliko število domačega ljudstva navzočih. Po sv. meši se je vršila procesija od cerkve k novemu šolskemu poslopju, katero so vodili č. g. P. Aleksander Sovič, župnik pri sv. Trojici. Med milim zvo-njenjem, strelbo, godbo in petjem pobožnih pesmi pridemo k lepi, za to slovesnost mično okin-čani šoli, kjer se je vršilo njeno blagoslovljenje. Po cerkvenih obredih nastopi blagorodni gospod c. kr. okr. glavar na oder in nam z lepimi slovenskimi besedami razloži pomen današnje slovesnosti ter konečno zakliče presvitlemu cesarju krepki „živio", na kar se je od šolske mladine in navzočih zapela cesarska pesem. Gosp. okrajni šolski nadzornik je potem razložil nalogo šole, govoril na srce starišem, otrokom in učitelju, povdarjaje, da šola ni samo izobraževalna, ampak tudi odgojevalna. Po govoru krajnega šolskega ogleda gosp. Alojzija Ornika, kateri je šolskemu vodji, gosp. Jakobu Fritzu, izročil ključe nove šole, in po primerni zahvali od strani šolskega vodje, bila je slovesnost končana. Šolski dobrotniki pa so priskrbeli za mladino in drugo ljudstvo posebno veselico, pri katerej se je delilo klobas, kruha in vina, tako, da je bilo vse najboljše volje. Gospoda pa se je podala v bližnjo hišo gostoljubne in poštene rodbine Gorjup, kjer je bil pripravljen okusen obed. Vsi so se ločili s priznanjem, da je bilo zopet v Halozah enkrat prav veselo. Srčna zahvala vsem, kateri so k tej slovesnosti po mogočnosti pripomogli,, po-
sebno pa rodbini Gorjup za njihov trud, njihovo gostoljubnost in požrtvovalnost!
Iz Št. Jurja na juž. žel. (Imeniten tujec.) Virtemberški kralj je hodil sredi oktobra po naši fari. Nad sedanjim Anderburgom je stal pred več sto leti grad tega imena. Vse posvetno pa s časom mine, in od mogočnega grada je zdaj še samo kamen, ki si ga je bližnji kmet vložil pod stopnjice. Če bi se od starega veličastva te graščine kaj našlo, to je prišel kralj iskat. Prazno je vse. Od grada je razpadlo zidovje, ne daleč proč so zasledili kmalo pozneje že gnjilega človeka.v V gošči je ležal; bil je po mestno oblečen. Skrtejevi tr dijo, da so lani prve dni adventa slišali v jutro na pomoč klicati in tolči. Menda si ni nobeden upal iti blizo. Sodnija je preiskovala brez vspeha. Mrtvec mora biti od drugod, ker ne pogrešajo nobenega domačina. Vse mine, slava, življenje, bogastvo. Nov zgled. Septembra je umrla Kopačka; prej je bila na Slatini imenitna gospa, imela je veliko hišo, ali tukaj je živela prav siromašno, sama kot puščavnica; ali bolj nesrečna, ker ji blazna hči ni mogla nobenega veselja narediti. Prčmeni naj Bog pomilovanja vredni materi solzno dolino v veseli raj. Ostalo ji je za drugi svet, kar je storila dobrega. Dohrot je pa storila obilno. Marsikdo se bo in se je za njo posolzil, ker je ra dodarno potolažila veliko siromakov. Na Marijo, tako je večkrat z raveseljenim licem rekla, je veliko zaupala, drugače bi bila morala obupati, ker se iz svoje samote več let ni približala cerkvi. Tolažnica žalostnih prosi rada za svoje otroke.
Od sv. Jurija ob Taboru. (Zahvala.) Naš krajni šolski svet priredil je dne 16. t. m. tombolo, katere čisti dohodek je bil namenjen šolarskej kuhinji za revne učence, ki se ima v kratkem otvoriti. Da je bil vspeh tombole tako nepričakovano ugoden ter vrgel čistega dohodka 78 gld. 43 kr., zahvaliti se imamo pred vsem spoštovanim gostom, ki so se od blizu in daleč v tako obilem številu tombole udeležili ter s tem pokazali, da jim je revna mladina pri srci in da radi sežejo v žep, kadar gre pomagati stradajočim otrokom. Prisrčna hvala pa tudi vsem onim gospodom in gospem, ki so to podjetje z darovi v denarjih in krasnih dobitkih tako velikodušno podpirali; in to so pred vsem: visokorodna gospoda barona Friderik in Gustav Wittenbach, gospod izdelovatelj glasovirov M. Ropaš, krajni šolski ogleda J. Apat, zastopnik „Slavije" L. Apat, posestnik Urban Rajovc, gospa Cecilija Korun, Marija Ameršek in mnogo drugih, ki so s skupnim delovanjem pripomogli da ima šolarska kuhinja danes gotovine 87 fl. Bog plati!
Iz Brezna pri Dravi. (Inštalacija.)
Dne 3. oktobra je bil za nas veseli dan, ko
so naš župnik č. g. Jurij Galun k nam prišli, in smo jih z velikim yeseljem pri prvem slavoloku čakali in ko pridejo, predstavi se jim ena izmed belo ovenčanih deklic in srčno nagovori, potem pa jim poda šopek cvetlic. Med pokanjem možnarjev in zvonjenjem molčč sv. rožni venec se podamo v cerkev in pred njo je bil drugi slavolok z napisom: Hvaljen bodi Jezns Kristus! Na rožnivenško nedeljo je bila inštalacija, ^možnarji so pokali, da je bilo kaj veselo. C. g. dekan Anton Jazbec so v pridigi omenili dolžnost župnika do faranov, farmani pa, da jih moramo ljubiti, vbogati in spoštovati ; potem je bila velika sv. meša, pri kateri sta novemu župniku č. g. dekan in pa č. g. Jurij Žmavec, župnik na Remšniku, stregla in potem v nedeljo so nam novi župnik ljubez-njivo na srce polagali, da bi radi v cerkvo hodili in božjo besedo poslušali. To smo jim tudi radi obljubili in daj Bog, da vselej tako storimo.
Iz Dobravec pri Mariboru. (Nemškuta-rija.) Prosim, g. urednik, malo prostorčka, da Vam ves Dobravce popišem. Ko pride človek v to ves, vidi precej od kraja lepe zidane hrame in more biti si misli: tukaj so tudi pošteni slovenski rodoljubi doma, ali celo se ogoljufa. Blizo sredine te vasi, tam stoji soha, ki drži dve blanji in na njih napis na desni: Nah St. Margeten in na levi: Nah St. Johan. Tukaj v tem borovju je torej nemška dežela doma, sem si torej mislil, ali nisem še bil svoje besede izgovoril, stopil je pred nas nek možicelj, ter je na vso moč zatrobil na nemški rog: „holt, holt, obforen, dohir ist mein štrosen, dort ist gemeinde štrosen, obforen!" Na to moj tovariš podrži konja in jaz moža nagovorim: Prijatelj, ako hočete, da vas ubogamo, povejte nam po slovenski, ker mi smo Slovenci! On še je pa le hrustal: „holt und oforen". Po tej vesi je namreč toliko potov, da ima vsak kmet skoro svoj pot, ali ko bi vse skupaj spravil, niso vsi za enega dobrega. Kamenje imajo tako debelo na cesti, kakor ima ovi „deičar" bučo, z njo bi naj Dobravčani kamenje tolkli. Da si pa, dragi bralec, ne boš glave lomil, kdo je ta možicelj, ti raje povem, da je to Franc Auguštin, ter je bržčas tudi komandant te vesi. Na drugi strani stoji tabla z napisom : Nah Nuzdorf. človek bi rad vedel, od kod so ti vaščani dobili tako učenega pisača, ki zna tako umetno kažipot slikati, na čast cele vesi, in na ogled svetu ali ka-li. Kakor sem zgoraj rekel, so hrami vasi ovčje oblačilo, ali znotraj prebivajo zgrab-ljivi nemškutarski volkovje ; želeti bi bilo torej, da bi tudi ti vašiani, posebno pa Franc Auguštin enkrat zmoto spoznali in svoj nemškutar-tarski rog v borovje zavrgli. Potem pa bodo j tudi svoje sosede in sobrate z lepšimi besedami i pozdravljali.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Y prihodnjem tednu se snide drž. zbor in je prav lehko mogoče, da se izpremeni dotlej kaj pri ministerstvu. Ako se to izgodi, izprememba ne bode na korist konservativne stranke, kajti staročeska stranka se vrne slabša v zbor in z njo izgubi vsa konservativna stranka veliko moči pri vladi. Le-ta pa se nagiba že iz kraja bolj na levo, na stran nemških liberalcev. To bode torej zasluga mladih gori na severu in pa teh doli na jugu; ne znamo, če jim pojó kedaj njih volilci za njo posebno veliko hvale. —' Dež. zbori so že iz velike večine skončali svoje delo, niso pa ga še češki v Pragi, spodnje-avstrijski na Dunaji in tirolski v Inomostu. Pravi se, da leti pretrgajo sedaj svoje posvetovanje ter ga zopet pricnó po novem letu. — Zadnja seja štajarskega dež. zbora je bila v soboto, dne 22. novembra. Tudi letos ni v ničem liberalna nemška večina ustregla željam slov. ljudstva, marveč je bila v vseh rečeh trda mačuha; ni pa po takem čuda, če se pri nas sliši že pogosto vprašanje: Kaj nam je Gradec, kaj dež. zbor štajarski? — Društvo „Südmark" pojde med berače ter hoče po oštarijah nastaviti „zamorcev", naj vzprejmó „milodarov za ubogo Nemčijo". — Koroški dež. šol. svet je ukazal, naj se po ljudskih šolah, v katerih sedé otroci slov. starišev, podučuje poslej nekaj ur tudi v slov. jeziku; doslej tega ni bilo. Nekaj je to že, ali mi ne znamo, kako bode to mogoče, ker so učitelji tudi v teh šolah po gostem trdi Nemci. — Da je tudi dež. odbor v Celovci ves nemški, liberalen, to je umevno pa jako žalostno, kajti v njegovih rokah je dež. premoženje pa tudi vse dež. naprave in ve se, kako je pri liberalcih gospodarjenje, po navadi malo na korist dežele. — Kranjski dež. zbor je sklenil svoje posvetovanje v torek, dne 25. novembra. Rešilo se je vprašanje gledé na potrebo nadsodišča za vse slov. pokrajine, potem gledé na poroštvo dohodkov dolenjske železnice in na pozidanje nove dež. bolnice v Ljubljani.
—	Grof Ooronini, dež. glavar v Pri morji, je odložil čast starešinstva v Gorici in prayi se, da izgubi z njim mestno starešinstvo moža yelike veljave. Tudi slov. ljudstva ne sovraži, kakor storé to le preradi laški „signori". — Da je vino v T r s t u tako drago in ga vsled tega le malo, krivo je mesto, ker jemlje daca od krčmarja četrtino denarja, po katerem toči vino.
—	Novi c. kr. namestnik v Dalmaciji fml. pl. David je prišel te dni v Zader ter so ga ondi slovesno vzprejeli; od njega upajo Lahi, da jim pomaga zopet na vrh. To ni nemogoče, ker ne poznajo Srbi in Hrvati sloge. — V Zagrebu so obsodili urednika lista „Agr. Ztg." na mesec dni ječe in 800 gld. plačila; mož je
pisal v svojem listu razžaljivo o Ivanu Orthu, poprej nadvojvoda Ivan Salvator. Dvomi pa se, če to obsodbo potrdi višja sodnija, ker Ivan Orth, po lastni želji, ne vživa več pravic uda ces. rodbine, obsodba pa se opira še prav na te pravice. — V ogerskem drž. zboru so imeli te dni burne seje zavoljo r „ke uredbe ministra za uk in bogočastje. Večina poslancev je na strani ministra, ne pa zato, vsaj po naših mislih, že tudi pravica.
Vunanje države. Naj vlada po kat. svetu v vseh rečeh kršč. sloga, priporočajo sv. oče Leon XIII., izlasti pa v sedanjem času, kosi združuje sovražnik sv. cerkve vse sile zoper njo in nje verne otroke. — Kakor smo se na-djali, take so bile zadnjo nedeljo tudi v resnici drž. volitve po Italiji in Crispi je dobil toliko večino za-se, da se je je težko kedaj na-djal. Kdor ima oblast v rokah, njemu je pač volitev lehka, prav lehka. — V Parizu so nihilisti umorili ruskega generala in zato je segla francoska vlada z vso resnobo po njih. Veliko število sumljivih ljudi, posebno iz Rusije, pognali so čez mejo, več nevarniših pa so zaprli. — Kardinal Lavigerie se trudi za to, da se osnuje na Francoskem kat. stranka pa ob enem podpira sedanjo republiko. To bode pač težko delo, — Belgijska vlada ne mara predloga, da se vpelje splošnja volilna pravica.
—	Kralj Nizozemski, Viljelm III. je umrl in vlada prejde na njegovo hčerko, še le 10 let staro. Njena mati, kraljica Viljelmina vodi, dokler ne doseže mlada kraljica let, posle vlade.
—	Anglija se je poravnala s portugalsko vlado, s katero ste se bili sprli zavoljo mej v Afriki. — V torek se odpre slovesno nemški drž. zbor. Med drugim mu bode privoliti večje posojilo za to, da se pri armadi oskrbi orožja in pa smodnika brez dima. — Da smejo tudi iz Italije prodati svinje v nemška mesta, to je menda prvi sad shoda prvih dveh ministrov teh držav v Milanu. — Rusija širi se še vedno doli v Azijo in odpčra pot svojim trgovcem sedaj že s prav velicim vspehom. — Srbska kraljica ne predloži več listin o ločitvi zakona skupščini, to pa za tega voljo, ker čuti, da bi to bilo zastonj, brez vspeha, ki ga želi ona. — Turška vlada gleda z nejevoljo na nekatere može, ki se klatijo po Macedoniji Bog zna, zakaj pa jim ona ne more do kože, ker so doma iz Rusije. — V Kahiri, velikem mestu v Afriki, imajo te dni visoke goste, dva ruska princa in pa grškega kraljeviča. — V Sansi-baru so ujeli in obesili dva nemška lopova, ki sta bila v ustaji ubila moža „afrikanske družbe".
—	V Jersey-City, v severni Ameriki, se je podrlo novo poslopje na čvetero nastropij in je pokopalo več delalcev pod seboj. Vidi se, da tudi v Ameriki ne delajo zvesto, ali pa so ljudje preveč drzni ter se podajo v nevarnosti, ko jih
jim ni treba.— Za voljo mlade republike v Buenos Ayres v južni Ameriki je bil v Londonu velik strah, da nastane denarni polom pri večih bankah v mestu. Doslej je padla le ena banka pa blizo največja y državi.
Za poduk in kratek čas.
O „zlodj evi pušči".
(Pravljica iz Slov. Goric.)
(Konec.)
Kljubu temu so pastirji videli, kako so hudobci skakali po strehi in se podili, plezali po zidu itd. Neko noč zašel je bil mlad človek v enem gozdu, pri „zlodjevi pušči", kakor jo je narod začel od onega časa nazivati, ter je prišel do ognjišča, pri katerem je sedelo 11 kakor pastirji pripravljenih fantov, ki so si ravnokar pekli „gibanice"; prosi jih, da mu pokažejo cesto proti sv. Benediktu, ali ti so mu pokazali ravno na nasprotno stran, in to mu ni se zdelo po pravici. Med tem opazi na glavah omenjenih ljudi majhne rožičke, in teh se je tako prestrašil, da je v imenu božjem pobegnol; a ona jednajstorica kriči za njim: „Fant, vzami gibanice, ali jih nočeš?" On pa ni slišal, ampak lomasti vedno naprej po gozdu ne ved6č, kam bo prišel. V tem pride celo vspehan doli na cesto, ki pelje od lepe „vile" našega Čolnika in mimo podobe Zveiičarja. Pri sv. Križu se malo vsede ter jame pobožno moliti; sedaj se izpozna, kje da je in srečno pride potem do sv. Benedikta.
Počasoma se je hiša sama od sebe podrla, ter časa zob tudi njej ni prizanesel; ker notri ni hotel nikdo bivati radi strahov, ki so ga duhovi delali. Le prepogosto so pastirji začeli se poditi po enem kraju, kjer je hiša stala, marsikatere živali, kakor pse, mačke itd. Čez dolgo časa potem so pa ugledali tamkaj cveteti „zaklad", a ko so blizo prišli, ni bilo ničesar. Neko noč si je pa zaželel zopet mlad fant v ono „zlodjevo puščo", ali on je bil zelo pobožen. Opazi brž ono svetlobo, takoj pohiti tje-kaj in vidi velik razgrnjen prt, na katerem je bilo vse polno zaklada; zraven stoji razkuštrana stara baba, ki z železnimi grabljami premetava zlati denar. Reče mu: „Zagrabi si neko malenkost!" On takoj zagrabi dve pesti. V tem ga baba kresne z grabljami po roki, rekoč: „Nebeški človek ne zasluži peklenskega zaklada, ki se je s krivičnimi rokami spravil!" Sedaj vse zgine. Ves plašen pride mladenič iz gozda.
Od onega časa pa je doslej zopet v tamkajšnji okolici zopet vse mirno. To je začetek in konec „zlodjeve pušče"; o njej še vedo zdaj praviti le stari dedki in babice.
Alojzij Vakaj.
Smešnica 48. Kruljca je ubilo v gošči drevo in soseda bi to njegovi ženi rada poročila, pa kolikor mogoče, narahlo. „Botra", nagovori jo, ko jo najde, da se opravlja, „botra, za kaj pa se napravljaš, za nevesto ali udovo?" „Pojdi", odvrne ji ta, „pojdi s tvojo šalo! Jaz za nevesto ali za udovo pri živem moži!" „No", sili va njo soseda, „botra, pa mi stavi kaj, da to nisi!"
Razne stvari.
(C es. darilo.) Nj. veličanstvo s vitli cesar je daroval občini v Gorici unkraj Radgone 200 gold. za zvon in orgije v njih kapeli iz lastnega premoženja.
(Mil. knezoškof) podali so se v ponedeljek popoludne na Dunaj in pridejo, kakor slišimo, jutri, v petek zopet domov.
(Vseučilišče.) Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredi v spomin 901et-nice rojstva dr. Fr. Prešerna dne, 3. decembra veliko slavnost, pri katerih sodelujeta „slovansko pevsko društvo" in pa hry. akad. društvo „Zvonimir".
(Sv. mi sij on.) Od dne 27. novembra do dne 6. decembra imajo oo. misijonarji iz Celja sv. misijon pri sv. Barbari nad Vurberkom.
(Olepšanje.) Kakor se nam poroča iz Celja, preosnuje se te dni ondi „društvo za olepševanje mesta" in so že poslali nova pravila c. kr. namestniji v Gradci, da jim jih potrdi. Sa ve, da želimo društvu vse dobro, pa posebej še to, naj brž ko brž izžene ali če je komur kje to ljubše, izkadi „duha pragermanizma" iz mesta. Ta pači doslej hudö mesto, še bolj, kakor megla iz Voglanje.
(„Prvi petek") vsacega meseca božjemu srcu Jezusovemu posvečen, je knjižica, ki je ravno izšla v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovci in katero smo že zadnjič omenili. Izdana z dovoljenjem in priporočilom najvelč. kn. šk. lav. škofijstva, obsega (16° str. 58) pouk o češčenju in o bratovščini presv. božjega srca, navod k obhajanju prvega petka ter primerne molitve in pesmi. Dobiva se v bukvami Theod. Kaltenbrunner v Mariboru po 15 kr. izvod; za 100 izvodov znižana je cena na 12 gld., in za 50 na 6 gld. 50 kr. Izdala in založila je knjižico bratovščina presv. Marijnega rožnega venca v Makolah, dobiva se torej po naznanjeni ceni tudi pri tamošnjem čast. župnijstvu (Maxau bei Pöltschach.)
(Smrt.) V nedeljo, dne 23. novembra je umrl v Gradci preč. g. dr. Guido Schenzel, inf. opat itd. iz reda sv. Benedikta v Admontu na Gorenjem Stajarji. Bil je ranjci učenjak, posebno v zvezdoslovji in od dne 7. aprila leta 1886 izvoljen in dne 10. februvarija 1890 posvečen v opata.
(Iz Celovca.) Včeraj je bilo zborovanje slov. polit, društva v Celovci, udeležilo se ga je veliko udov in gostov iz Kranjske, Štajar-ske itd. Tajnik Pire iz Ljubljane je govoril o gospodarskem napredovanji. Slava vrlim koroškim Slovencem!
(C. k r. pošta.) Pri c. kr. pošti v Mariboru je dobil g. Franc Matijašič, c. kr. poštni upravitelj, mesto c. kr. poštnega kontrolorja in isto tako pri c. kr. pošti v Gradci gg. upravitelja Franc Dolenc in Ferd. Panazzi.
(Dež. gimnazija) Na Ptuji imamo nižjo gimnazijo na dež, stroške in slavni dež. odbor v Gradci je nastavil ondi moža za ravnatelja, ki ne zna besede slovenski, vrhu tega pa še g. J. Tscbanet „poje naprej" pri vseh društvih, ki so „čez in čez" nemška.
(Slovstvo.) V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je izšla drobna knjižica: „Božič pridnim otrokom". Podeljuje jo mladini A. Vakaj in jo mi priporočamo slov. starišem kot darilo za njih otroke. Slane zvezček 15 kr. s pošto vred.
(Nova pošta.) Pri sv. Bolfanku na Kogu so odprli pošto in ob enem tudi nabiralnico c. kr. poštne hranilnice. Zvezo ima s pošto v Središči.
(Umrl) je dne 17. novembra č. g. P. Fel. Strancel, oskrbnik in kapitular iz reda sv. Benedikta v Admontu. Doživel je svoje 71. leto in je bil častni tržan v Ljutomeru.
(Oskrbovalna vzprejetišča.)V okraju Mariborskem imamo oskrbovalna vsprejetišča v Mariboru, pri sv. Lovrenci na kor. žel., pri gornji sv. Kunigundi, v Jarenini in v Slivnici. V tem letu se je izdalo za nje že 1481 gld. in 33 kr. Največ se izda za-nje v Mariboru in ima po takem to mestu največ dobička iz oskrbovalnih vzprejetišč.
(Samomor.) V četrtek, dne 20. novembra se je 211etna žena, Fr. Uricman v Šentjanžu pri Sp. Drauburgu, mišnice najedla ter je še taisti den umrla. Bila je še le 9 tednov ože-njena, zato se ugiblje, kaj da jo je napeljalo do nesrečne smrti. Moža so zaprli, ker ni poklical zdravnika.
(Z d reva) je padel dne 10. novembra Ignacij Križaj, posestnik na Paki in je vsled tega že tudi dne 12. novembra umrl.
(Hranilno in posojilno društvo v Ptuji) imelo je oktobra meseca t. 1. dohodkov 47.968 fl. 65 kr.; izdatkov 40.724 fl. 95 kr. in gotovine koncem meseca 7243 fl 70 kr.; promet znašal je 88.693 fl. 60 kr.: Med dohodki: Vrnena posojila 11.695 fl ; nove vloge 16.739 fl. 76 kr.; prejete obresti dolžnikov 2154 fi. 40 kr.; vplačani opr. deleži 491 fl., vstopnina 60 fl.; prejeto iz naloženega denarja pri drugih zavodih 13.500 fl. itd. Med izdatki: Dana posojila 89 prošnjikom 21.235 fl., izplačane vloge 18.864 fl.
12 kr.; obresti vlagateljem 278 fl. 18 kr. itd. — Novih udov pristopilo v teku mesca^okt. 30.
(Duhovniške spremembe.) C. g. Iv. Košar, župnik pri sv. Florijanu v Doliči, je dobil župnijo sv. Jakoba v Galiciji, č. g. Val. Tamše, župnik na Keblji, župnijo M. Device na Prihovi in č. g. Gregorij Prednik, kaplan v Braslovčah, župnijo sv. Urha v Podgorji. C. g. Jurij Bezenšek, župnik v Cadramu, oskrbuje pa župnijo na Keblji in č. g. Fr. Pečnik, pro-visor na Prihovi, pride za kaplana v Braslovče. Kaplanija na Prihovi ostane začasno prazna.
Loterijne številke:
Gradec 22. novembra 1890 81, 30, 18, 32, 58 Dunaj „ „	54, 27, 88, 14, 61
Nor hurmonij
s 5 oktavi, krasno delo in prijeten glas, se odda zavolj pomanjkanja prostora Natančneje se izvč pri upravništvu tega lista	3-3
Lepa jabolčna drevesa
4—5 let stara najboljših vrst, priporoča več tisoč po nizki ceni Jože Janežič na Bizeljskem pri Brežicah.	10-25
Starih in Mil vinskih ¿rož
kakor tudi
^liažnili tropin
kupi vsako mero	6
R. Wieser, žganj arij a v HoČah.
gj g^gaj,	M
pripravljena od lekarja Hj PICCOM-ja v Ljubljani, g je upllvno zdravilo, ki I
- ™ —j«-,™ krepca želodec, mehča, ci- ®
1	-»H »*>' odpravlja zlato žilo in
S	odiranja Kll*te.
S J Çy * Vil Sestavljena je iz zdravilnih, v g ;	H rastlinstvo spadajočih snovij ter ni
1	"'k3'*0 drastično učinkujoče, mar-
P E:: 'v'^mI več lahko, delovanje organov ure-51 ^ ^ /S1 m jaJ°®e zdravilo, katero organizmu fe 'Ktfm kar nič ne škoduje, če se prav delj tfc——rttfiW casa rabi.
Fmciico za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekloničic za gld. 1-36; po 24 za gld. 2 60; po 36 za gld. 3"84; Ej po 44 za gld. 4-26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za | gld. 10-30; po 550 za 50 gld.
V steklenicah po 15 Ur. prodaja se skoro v vseh tù- in inozemskih lekarnah.	7-15
Dépôts v M a riboru: lekarna Bancalari in ¡j Kiinig; v Ptnji: Rehrlialk; v Ce lj i : Kupferschmid ; | v Gradci: Èichler, Ncdwed, Trnkoczy in Pranzé. lltiJ GnaBiamftramlmai^CTIinainflBmaHm
Tokarski ucenee
se sprejme pod lahkimi pogoji pri
Avgustu Blascliitz,
tokarskem mojstru	1-3
v Maribora, glavni trg- štv. <3.
JMa&nifca,
ki je v stalnem ali začasnem pokoji, želijo dobiti k podružni cerkvi sv. Petra v Bočni. Več se pozvč pri ondotnem županu ali pri č. gosp. dekanu y Gornjemgradu.	2-3
3 a p r j
imam najlepših in najboljših poletnih, jesenskih in zimskih buternih hrušek, izbranih najboljše baže. Od 5—6 let starih, 2 metra visokih. (Jena je komadu 4r£5 kr.
Mihafel Vizjak,
3-3	posestnik v Storah.
Dr. Rosa jev zdravilni Um
je več, kakor 30 let znano, prebavljanje, tek in odhod vetrov pospešujoče brez bo-•	lečin delujoče
domače zdravilo
Velika steklenica 1 gld., mala 50 ki\, po pošti 20 kr. več.
Vsi (leli zavitka imajo natisnjeno zakonito zavarovano varstveno znamko.
Zaloge Mizo v vseli letenah Avsirijsio-Oprskega.
Tukaj se tudi dobi
praško domače mazilo
pospešuje očiščenje in zacelenje ran na izvrsten način ter potolaži bolečine.
V Skatljah k 35 kr. ¿m ln 25 kr.	%
po poiti 6 kr. več.
Vsi deli zavitka imajo pritis njeno zakonito zavarovano
Telita žganja® B. fesr-ja
v l i <><■:> li (liotscli)
prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico.	22
Zaloia izarstap ii oparsieia pohištva
Konrada Wčlflinga
Gosposke ulice št. 28 Maribor Gosposke ulice št. 28
priporoča bogato asortirano zalogo
žlebenega in narezanega pohištva za spalnice, postrežnih miz, miz za salone, pisarnih in na-pravnih miz,
kakor tudi raznih tapetovanih garnitur za salone, divanov, balzakov, otoman. sof, kanapejev, naslanjačev, posteljnih vložkov in žimnic Tudi vsakovrstnih ptujedeželskih in domačih
zrcal in podob
vsake Borte m eednim okvirjeni, pozlačenim in ('rnini, kiirnis in roiet
po najnižji ceni. Ig&C
Na zalitevanje razpošiljajo se ilustrovani ceniki brezplačno infranko.
6-12
	
1	
varstveno znainko.
Glavna zaloga B. Fragner v Pragi
štv. 203-204, Kleinseite, lekarna pri „črnemu orlu".
Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. "29(0
22—26