331 VERSKI MOTIVI V PRAVLJICAH OSCARJA WILDA Milena Mileva Blažić Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana milena.blazic@pef.uni-lj.si Oscar Wilde, s polnim imenom Oscar Fingal O’Flahertie Wills Wilde, je bil rojen 16. oktobra 1854 v Dublinu na Irskem, umrl pa je 20. novembra 1900 v Parizu v Franciji. V literarni zgodovini je splošno znan kot duhovit dramatik, esejist, pesnik in romanopisec. Njegova dela so bila sorazmerno zgodaj prevedena v slovenščino, npr. roman Slika Doriana Graya (1891, v sl. 1924), Lady Windermere: drama v štirih deja- njih (1892, v sl. 1921), Kako važno je biti resen (1895, v sl. 1967) itn. Wilde je bil rojen v aristokratski družini, oče Sir William Wilde je bil zdrav- nik in mati Jane Frances Elgee – umetniško ime Speranza – pesnica ozi- roma poetesa, ki je vodila literarni salon. Po Dublinu je Wilde študiral v Trinity Collegeu v Dublinu in v Magdalen Collegeu na Oxfordu kla- sično filologijo in je že kot študent izkazoval talent. Zato so v njegovih pravljicah pogoste omembe grških kipov, Adonisa, Narcisa ipd. Wilde je veliko potoval v Ameriko, London, Pariz, bil je vabljen predavatelj, duhovit govorec z aforističnim slogom. Nanj so vplivali dekadenca, es- teticizem in simbolizem v viktorijanskem obdobju. Nedvomno je bil Wilde karizmatična oseba, saj je v kratkem življenju veliko potoval in predaval. Na osnovi članka Karizma teorije Marka Juvana (2014) je raz- vidno, da je imel Wilde vse značilnosti »kozmopolitskega zvezdniške- ga sistema« (str. 206). Wilde se je leta 1855 v Dublinu poročil s Constance Lloyd (1858– 1898). Pravljice je bral in/ali pripovedoval sinovoma Cyrylu (1885–1915) in Vyvyanu (1886–1967). Njegove pravljice so večnaslovniške (angl. Stati in obstati 17(2021): 331-353 https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)331-353 332 ŠTUDIJSKI VEČERI crossover), kar pomeni, da jih lahko berejo mladi in odrasli. Zaradi Wildove zveze z lordom Douglasom sta se kasneje Oscar in Constanca ločila. Žena je odšla s sinovoma v Švico in jima spremenila priimek v Holland. Pisatelj je imel tri odmevne sodne procese zaradi javne istospolne zveze, zaradi katere je bil obsojen tudi na zapor (1895–1897). Stenogrami s sodišča so javno dostopni na medmrežju. V zaporu 1897 je napisal De Profundis, ki je posthumno objavljen 1905. V tem delu je znan Wildov esej Človeška duša v socializmu (1891, v sl. 1993), ki se na- vezuje tudi na kontekst pravljic. Leta 1891 se je Wilde zaljubil v lorda Alfreda Douglasa, s katerim sta bila par nekaj let, vendar je Douglasov oče, markiz Queensberryja, Wilda obtožil sodomije, kar je sprožilo sodne procese (»The Trial of Oscar Wilde, Printed in 1906« s. d.) in za- por Pentonville ter zgodnjo smrt v Parizu, kamor se je po prestajanju zaporne kazni zatekel. V zaporu se je bolj približal veri. V študijskih letih se je nagibal k poganstvu, v zaporniških letih h krščanstvu (spre- memba iz anglikanstva v katolištvo na smrtni postelji), ker so ga zara- di kriminalizacije istospolnosti in sodnih procesov ter zapora domala vsi zapustili. Trije sodni procesi Oscarja Wilda leta 1895 so tudi študij- ski predmeti na nekaterih pravnih fakultetah (Linder, s. d.) in pred- met številnih interdisciplinarnih znanstvenih člankov o literaturi in pravu (Wan 2011). Wilde in vera Wilde je bil veren na svoj način, kristjan anglikanske veroizpovedi; pravijo, da se je na smrtni postelji dal prekrstiti v katoliško veroizpo- ved (Holland in Hart-Davis 2000, 1224). Označevali so ga za ateistične- ga kristjana, vendar je v pravljicah uporabljal tudi motive iz svetovnih verstev, npr. antične motive (politeizem) in motive iz islama oziroma Orienta. Wildov oče je bil protestant, sam pa se je v zaporu približal (katoliški) veri. V študijskih letih se je nagibal k poganstvu, v zaporu Pentonville se je približal krščanstvu, obiskal je tudi papeža Pija IX. in mu celo na- 333 MILENA MILEVA BLAŽIć pisal pesem, ki je bila objavljena v verski reviji The Month. V zaporu so ga domala vsi zapustili. O Wildovi veri obstajajo monografije, npr. The Faiths of Oscar Wilde: Catholicism, Folklore and Ireland (Killeen 2005). Wildove pravljice, 1888 in 1891 Oscar Wilde je napisal dve zbirki, skupaj devet pravljic. Prva zbirka pravljic ima naslov Srečni kraljevič in druge pravljice (1888), v slovenšči- ni je prvič objavljena kot Pravljice leta 1919 v prevodu Alojza Gradnika in z ilustracijami Avgusta Bucika. Vsebuje tudi štiri pravljice iz Wildove druge zbirke, Hiše granatnih jabolk (1891): Mladi kralj, Infantinjin rojstni dan, Ribič in njegova duša, Zvezdan. Naslednja slovenska zbirka, prav tako naslovljena Pravljice, je v prevodu Milana Jakliča izšla leta 1921. V knjigi so vključene pravljice iz prve zbirke: Srečni princ, Slavec in roža, Sebični ober (v prevodu Cirila Kosmača: Sebični velikan), Vdani prijatelj in Znamenita raketa ter druga besedila (pesmi v prozi). Obe Wildovi zbirki pravljic Srečni kraljevič in druge pravljice (1888) in Hiša granatnih jabolk (1891) sta v integralni varianti vseh devetih pra- vljic in v prevodu Cirila Kosmača izšli leta 1959 v Knjižnici Kondor z ilu- stracijami Vladimirja Lakoviča in spremno besedo Josipa Vidmarja,. V Vidmarjevi spremni besedi otroci oziroma mladi naslovniki niso ome- njeni, saj je zbirka, kljub temu da je tudi intencionalno namenjena ot- rokom, de facto namenjena odraslim oziroma je večnaslovniška (angl. crossover). Wildove pravljice so izrazite avtorske pravljice, za razliko od modela ljudskih pravljic Jacoba in Wilhelma Grimma. Hans Christian Andersen je uveljavil model klasične pravljice, vendar je Wilde dodajal pravljicam izrazite literarne prvine. Intertekstualno se je navezoval na model ljud- ske pravljice, tudi na zbirko arabskih pravljic Tisoč in ena noč, npr. pra- vljico Ribič in duh, ki se pri bratih Grimm pojavlja kot Ribič in njegova žena (1812), pri Andersenu kot Mala morska deklica (1837), pri Wildu pa kot Ribič in njegova duša (1891). 334 ŠTUDIJSKI VEČERI Pravljice ali antipravljice Wildove pravljice so izrazito literarne, vendar če apliciramo teorijo Maxa Lüthija v knjigi Evropska pravljica: forma in narava (2011), se na- vezujejo na model ljudske (evropske) pravljice in imajo njene bistvene značilnosti, hkrati pa se kot izrazite avtorske oziroma literarne pravlji- ce oddaljujejo od tega modela. 1. Enodimenzionalnost – Wildove pravljice so enodimenzionalne, dogajajo se na ravni čudeža, realni in pravljični svet nista ločena (Lüthi 2011, 1), literarni liki in pravljična bitja so človeku fizično blizu (str. 4). Tako, denimo, literarni liki, kot so kipi ali ptiči, govorijo, nastopajo pra- vljične osebe, npr. čarovnica, mala morska deklica, velikan ipd. 2. Ploskovitost – Wildove pravljice niso linearne, so kompleksne, čeprav so dogajajo na ravni nove enodimenzionalnosti, kjer je povsem samoumevno, da se ljudje in živali, npr. ptiči (Slavček in vrtnica), pogo- varjajo, ali da se Ribič pogovarja s svojo dušo, da le-ta živi samostojno življenje v neki novi dimenziji. 3. Abstraktni slog – značilnost Wildovih pravljic nista abstraktni slog in uporaba nadpomenk (npr. gozd, grad; nekoč, nekje …) kot v modelu ljudskih pravljic, ampak je izrazita uporaba podpomenk (glog …, bog Adonis …, Egipt, Indija …). Kot literarni liki nastopajo berač, bog, du- hovnik, duša, kralj, kraljevič, morska deklica, velikan, ptič (lastovček, slavček), pastir in zelo veliko obratov je, pri katerih so bogati ljudje sebič- ni, revni nesebični (Zvezdan), s čemer izraža socialno temo, ki jo uteleša članek Duša človeka v socializmu iz leta 1891. Tipični prislovni določili za čas (nekoč) in kraj (nekje), ki sta značilni za pravljice, vendar bolj za model ljudske pravljice (Grimmove pravljice) in manj za avtorske oziro- ma literarne pravljice, kot so npr. Wildove, se v besedilih sicer pojavlja- ta, vendar sta čas in kraj določljiva, od konkretizacije (npr. Egipt) do po- sredne določljivosti (npr. ebenovec – indijsko drevo črne barve). Wildov prostor je lahko tudi sakralen (oltar, tempelj), vendar ima srce sakral- nejši pomen kot cerkev (Srečni kraljevič), ljubezen pa je prostor večnosti in je dobesedno nad cerkvijo (Ribič in njegova duša). Wildove pravljice vsebujejo izjemno veliko elementov metalizacije (baker, srebro, svinec, 335 MILENA MILEVA BLAŽIć zlato, železo), vendar so tudi elementi mineralizacije oziroma kamnov in dragih kamnov oziroma draguljev pogosti (beril, jantar, kristal, kri- zolit, nefrit, oniks, selenit, smaragd, turkiz idr., tudi slonova kost). 4. Izolacija in univerzalna povezanost – Wildovi pravljični liki so hkrati izolirani in univerzalno povezani v dogajanje. V njegovih pra- vljicah se pojavljajo tudi pravljični tipi ATU1, npr. ATU 1620 – cesarje- va nova oblačila, ki so v pravljici Mladi kraljevič z drugačno poanto, s poudarjenim socialnim občutkom za bogate in revne. Za njegove pra- vljice lahko rečemo, da vsebujejo motive, motivne drobce in slepe moti- ve (Adonis, ebenovina, Egipt, Endimionov kip, Indija, Memnon, Narcis idr.). Ker je živel ob koncu 19. stoletja, torej v času fin de siecla in deka- dence, je ta značilnost njegovega sloga, ki jo je prenesel tudi v pravljice. Tu so vonji (cimet, glog, mira …), vendar tudi cvetje/rastline/rože, ki jih izraža s podpomenkami in z vrstami, npr. georgine, krizanteme, lilije, lokvanj, mačehe, marjetice, nageljčki, narcise, orlice, potonike, sanda- lov cvet, spominčice, šmarnice, trobentice, trstika, vijolice, vrtnice (po- sebno mesto), zajčki, ptiči (lastovček, noj, pav, ščinkavec, slavček ipd.), sadje (češnje, slive idr.) 5. Sublimacija in vsevključenost –literarni motivi oziroma simboli, ki sestavljajo Wildove pravljice, ne izvirajo iz pravljic samih, ampak so skupni motivi (duša, senca; eros, tanatos) z dolgo literarnozgodovinsko tradicijo (antični miti, Biblija in drugi viri). Poleg vsakdanjih motivov v Wildovih pravljicah nastopajo pravljični motivi (pogovori z živalmi, npr. lastovčkom, s pravljičnimi bitji, npr. morsko deklico), ki so vsi vključeni v novo pravljično enoto ali antipravljico. Vergilijevo kolo V literarni vedi obstaja t. i. »Vergilijevo kolo« (lat. rota Virgilii) ozi- roma srednjeveška ponazoritev literarnih zvrsti, ki hierarhično v treh 1 ATU je mednarodna oznaka oziroma akronim na podlagi priimkov treh folklo- ristov (Antti Aarne, Stith Thompson, Hans-Jörg Uther), ki so objavili mednaro- dno klasificiran indeks pravljičnih tipov (Uther [2004] 2011). 336 ŠTUDIJSKI VEČERI kategorijah navaja tri literarne sloge za tri stilne vrste (nizki, srednji in visoki stil), ki ustrezajo trem Vergilijevim delom, pastirko (Bukolika), didaktiko (Georgika) in epiko (Eneida), ki ponazarjajo tudi tri razvoje faze Vergilija. Na osnovi srednjeveške analize sloga, ki temelji na antič- ni literaturi, se lahko slog Wildovih pravljic ponazori na osnovi literar- nih motivov: drevesa, kraji, orodja, živali, imena (lastna) in družbeni stanovi (razredi/sloji). Kategorije analize Nizki slog (ruralna poimenovanja) Srednji slog (mestna poimenovanja) Visok slog (biblijska poimenovanja) J. in W. Grimm H. C. Andersen Oscar Wilde Drevesa drevo (bukev/čudovi- to/dragoceno/grčasto/ krasno/majhno/mla- do/mogočno/največ- je/prekrasno/rodovit- no/srebrno/stoletno/ suho/visoko/votlo/ življenja) Prav z vašega vrta so!« je rekel prodaja- lec sadja ter mu poka- zal jabolka in hruške. (Andersen 2005, 41) Bezgova mamka Poslednje sanje stare- ga hrasta Drevo (bezgovo/ cvetoče/mogočno/ pravo) bezeg (74)2 hrast (44) hruške (17) jabolka (66) Stebri, ki so bili iz cedrovine, so bili ovi- ti z ogricami rumenih listkov. (Wilde 2000, 139) Tam sem sedela z mornarji, ki so pili vino dveh barv in jed- li ječmenov kruh in drobne, okisane ribi- ce na lovorjevih listih. (str. 141) 2 Frekvenca pojavljanja motivov. 337 MILENA MILEVA BLAŽIć Kategorije analize Nizki slog (ruralna poimenovanja) Srednji slog (mestna poimenovanja) Visok slog (biblijska poimenovanja) J. in W. Grimm H. C. Andersen Oscar Wilde Imena Na robu velikega goz- da sta živela ubog dr- var in njegova žena s svojima otrokoma, fantičku je bilo ime Janko in deklici Met- ka. (Grimm 1993, 88) Ljudska imena: Hans, Janez, Janko, Lenčka, Metka … Poklic: bremenski me- stni godci, brezroka deklica, hlapec, kme- tič, krojač, pastir, pas- tirica, popotnik … Funkcijska imena: Drozgobrad, Jorin- da in Jorindel, Pepel- ka, Rdeča kapica, Sne- guljčica, Špicparkeljc, Trnuljčica, Vseved … V neki vasi sta žive- la dva moža in oba sta imela enako ime. Obema je bilo ime Miklavž, toda eden je imel štiri konje, dru- gi pa enega samega; da bi ju ločevali, so tiste- ga, ki je imel štiri ko- nje, klicali Miklavž, tistega, ki je imel samo enega konja, pa Miklavžek. (str. 11) Adolf, Gerda, Her- man, Hlajmar, Jonas, Kai, Maja, Ole Lahko- noček idr. Adonis bog, čigar Ime je ljubezen cesar in Nubijec duša ime krivega preroka Ime, božje Ime, ki ne sme biti izgovorjeno ime, morska deklica Infantinja Kajn Narcis Zvezdan Kraji cerkev (38) gozd (446) grad (327) mesto (74) pašnik (15) vas (145) vrt (38) cerkev (21) dvorec (15) gozd (261) grad (238) mesto (78) vas (56) vrt (90) cerkev (15) dvorec (65) gozd (52) grad (9) jug (2) mesto (25) vrt (117) vzhod (5) zahod (9) slast (2) 338 ŠTUDIJSKI VEČERI Kategorije analize Nizki slog (ruralna poimenovanja) Srednji slog (mestna poimenovanja) Visok slog (biblijska poimenovanja) J. in W. Grimm H. C. Andersen Oscar Wilde Orodja njiva (22) orati (2) plug (8) palica (22) nož (39) meč (6) palica (6) plug (2) vžigalnik (28) nož (17) meč (8) kelih (3) misel (7) Razred (socialni) »Ko so drugo jutro gnali krave na pašo, je kmetič poklical pas- tirje in mu rekel […].« (Grimm 1993: 335) bedak (5) čarovnica (62) čarovnik (18) duhovnik (9) hlapec (48) kmet (256) pastir/-ica (59) prodajalec (5) rabelj (2) vojak (154) vrtnar (15) »’Vaše ime? Vaš polo- žaj?’« je vprašal stra- žar tistega, ki je prvi stopil iz kočije.« čarovnica (60) čarovnik (15) duhovnik (15) kmet (80) mojster (35) pastir (60) prodajalec (26) rabelj (6) soldat (78) vojak (137) vrtnar (49) čarovnica (9) čarovnik (2) gobavec (8) kralj (228) kraljevič (32) vojak (10) 339 MILENA MILEVA BLAŽIć Kategorije analize Nizki slog (ruralna poimenovanja) Srednji slog (mestna poimenovanja) Visok slog (biblijska poimenovanja) J. in W. Grimm H. C. Andersen Oscar Wilde Živali Bobnarica in smrdokavra Gosja pastirica Lisica in mačka Mačka in miš Morski prašiček Osliček Pes in vrabec Pojoči škrjanček Sova Vrabec in njegovi štir- je otroci Žabji kralj Zajec in jež Grdi raček »K njim poletim, h kraljevskim pticam3! […] Bolje, da me ubijejo one, kot da me ščipajo race, klju- jejo kokoši, kot da me brca dekla, ki skrbi za kokošnjak, in da pozi- mi trpim silne muke!« (Andersen 1998, 161) Ribič in njegova duša »In v tistem vrtu se sprehajajo beli pavi in pavi z modrimi prsmi.« (str. 146) Slavček in vrtnica (slavček) Srečni kraljevič (lastovček) Ravno z visokim slogom da Wilde svojim pravljicam biblijski, priv- zdignjen in slovesen slog. S tem presega kristjanizirano pojmovanje boga, saj velikokrat pravi »bog, čigar Ime je ljubezen«. Videc/prerok Za Wildove pravljice je značilna tudi estetika nasprotnosti, za razli- ko od modela ljudske pravljice, npr. J. in W. Grimma, za katerega je zna- čilna estetika istovetnosti, ko pravljice izpolnjujejo tradicionalna priča- kovanja bralcev. Wildove pravljice, četudi temeljijo na modelu ljudske pravljice in estetike istovetnosti (npr. J. in W. Grimm: Ribič in njegova žena – O. Wilde: Ribič in njegova duša), se od nje tudi odmikajo (npr. H. C. Andersen: Mali Miklavž in veliki Miklavž – O. Wilde: Vdani pri- jatelj (Mali Hans in mlinar Hugo)). 3 Tj. labodom. 340 ŠTUDIJSKI VEČERI Literarna veda Wilda definira tudi kot dandyja, tj. pripadnika tis- tega družbenega tipa v drugi polovici 19. st. v Angliji, za katerega so značilni ekstravaganca, konverzacija, oblačenje in status zvezdnika (Juvan 2014). V članku Model kanonizacije evropskih kulturnih svetnikov Marijan Dović (2012) razmišlja o statusu »izbranca« v literaturi, kar O. Wilde za- gotovo je. O njegovem življenju je napisano skoraj več literature kot o njegovem delu. Dovič postavlja naslednje kriterije: vitae (posamezniko- vi potenciali), inventio (utemeljitev statusa), cultus (reprodukcija) in vir- tutes (družbene implikacije). Ker bi aplikacije Dovićeve teorije presegla namen pričujočega članka in bo teorija aplicirana v enem izmed nas- lednjih člankov, bi bilo pri Wildu smiselno omeniti podkategorije vitae (potenciali posameznika). To so opera (dela), persona (osebnost in po- java), aenigma (»transgresije«) in acta (kulturni »dosežki«). Vse te zna- čilnosti so bile tipične za Wilda in se zrcalijo v vseh devetih pravljicah. Dović omenja tudi položaj vidca/preroka (Dović 2012, 74). Pri Wildu so v vseh pravljicah anticipirani motivi umetnika vidca/preroka, še pose- bej v Srečnem kraljeviču (1888), v katerem je predvidel svoje življenje. Dokler je užival status zvezdnika (dela, osebnost, transgresija (istospol- nost) in kulturni dosežki), je bil podoben kipu srečnega kraljeviča (bo- gat, lep, mlad, visok (družbeni status)), ko pa je bil obsojen in v zaporu, ga je večina pozabila, mu odrekla podporo in – kar ga je najbolj priza- delo – pustil ga je tudi partner, Lord Douglas imenovan Bossie, ki je bil z Wildom, dokler je bil ta bogat in slaven. Za pravljico Sebični velikan, v kateri Wilde tematizira sebičnost/ne- sebičnost, bi lahko rekli, da je neke vrste Wildova samoprerokba – tudi sam je potoval od egocentrizma do sociocentrizma. V pravljici Infantinjin rojstni dan, ki je nastala ob Velazquezovi moj- strovini Las Menina (1656), je ob implicitnem slavljenju velikih ume- tniških predhodnikov hkrati obujal in izumljal novo tradicijo (esteti- ka inovacije) in tematiziral status izbranca, umetnika, zaljubljenca prek manjšega pritlikavca izmed dveh (na Velazquezovi sliki). 341 MILENA MILEVA BLAŽIć V obsežni pravljici Ribič in njegova duša tematizira ljubezen med dvema bitjema različne strukture (morske – zemeljske), različnih spo- lov (moškega – ženskega), vendar ima podoba morske deklice zgor- nji del telesa ženski, spodnji del pa »ribji« oziroma ga nima. Zaradi za- ljubljenosti v morsko deklico, ki je alter ego Lorda Alfreda Douglasa (Bossie), se pravljični lik spremeni iz dobrega v slabega, zato si odreže senco oziroma se odpove duši, kar je Mefistov motiv, in sicer ko reče: »Senca je telo duše.« Na koncu pravljice oziroma antipravljice, ko Ribič brez duše hodi po svetu in počne hudodelstva (tako kot tudi Wilde, kar je zapisano v stenogramih sodnih procesov), oba literarna lika umre- ta oziroma naredita samomor, kar je tudi tabu. Zato ju duhovnik po- koplje zunaj cerkvenega obzidja, ko pa duhovnika naslednji dan prese- netita dve roži, ki sta opojnega vonja in sta prerastli oziroma se spletli čez cerkveni obok, predlaga, da oba nesrečna zaljubljenca (samomoril- ca) pokopljejo znotraj cerkvenega pokopališča. V tej pravljici, ki je leta 1891 preroško anticipirala Wildovo usodno zaljubljenost v bitja drugega konteksta/spola, njegovo samoreferenčno ukvarjanje z dobrim in zlim, znotraj samega sebe in družbe, s poudarjanjem lastne pozicije, subli- mirane v pravljico, domnevno za otroke, je napisal prerokbo in vizi- jo svoje prihodnosti ali kategorije genialnosti »grešnika« (boemskost, erotika, opojne substance). Večnaslovniškost Wildovih pravljic Vseh devet Wildovih pravljic, navkljub dejstvu, da jih je avtor do- mnevno namenil otrokom in da jih je pripovedoval svojima sinovoma, so večnaslovniške (angl. crossover) in ustrezajo kriterijem klasične ozi- roma večnaslovniške literature na osnovi teorije Bettine Kümmerling- Meibauer ([1999] 2004, IX–XIV). Wildove pravljice so inovativne, reprezentativne, estetske, hkrati enostavne in kompleksne, predsta- vljajo otrokov svet (v manjši meri), so domišljijske, večpomenske in večnaslovniške. 342 ŠTUDIJSKI VEČERI Primerjalna analiza najpogostejših verskih motivov4 Srečni kraljevič in druge pravljice, 1959 – The Happy Prince and Other Tales, 1888 Srečni kraljevič in druge pravljice (The Happy Prince and Other Tales) Splošno znano je, da je pravljica Srečni kraljevič neke vrste Wildova avtobiografija, tako kot je avtobiografska Andersenova pravljica Grdi raček. 1. David je pregledal ljudstvo, ki je bilo pri njem, in mu je postavil po- veljnike čez tisoč in poveljnike čez sto. (2 Sam 18,1) 2. Deček ni nič vedel, Jonatan in Da- vid pa sta vedela za stvar. Jonatan je dal svoje orožje dečku, ki je bil z njim, in mu rekel: »Pojdi, nesi ga v mesto!« Ko je deček odšel, se je David vzdignil izza kamna Ezela, padel z obrazom na zemljo in se trikrat priklonil. Potem sta drug drugega poljubila in drug nad dru- gim jokala, David posebno moč- no. (1 Sam 20,39–41) 3. Kako sta padla junaka sredi boja! Jonatan je preboden na tvojih viša- vah! (2 Sam 1,25) 4. Hudo mi je za teboj, moj brat, Jo- natan! Zelo si mi bil prijeten. Tvo- ja ljubezen mi je bila čudovita, bolj kot ženska ljubezen.5 (2 Sam 1,26) 1. Visoko nad mestnim središčem je na visokem stebru stal kip srečnega kraljeviča. (Wilde 2000, 7) 2. »Toplo ti je zato, ker si storil dobro dejanje,« je rekel kraljevič. (str. 15) 3. In tako je lastovček izbral veliki ru- bin iz kraljevičevega meča in z njim v kljunu zletel nad mestnimi stre- hami. (str. 12) 4. »Prinesi mi dve najdragocenej- ši stvari iz mesta,« je rekel bog ene- mu od svojih angelov. In angel mu je prinesel svinčeno srce in mrtvo ptico. »Prav si izbral,« je rekel bog, »zakaj v mojem nebeškem vrtu bo ta drobna ptička večno prepevala in v mojem zlatem mestu me bo srečni kraljevič slavil!« (str. 21) 4 Vsi biblični citati so iz spletne verzije Svetega pisma: Slovenski standardni prevod 3 (Društvo Svetopisemska družba Slovenije, [1996] 2021). 5 Podčrtala M. M. Blažić. Eksplicitna biblijska aluzija na istospolnost in implicitno priznavanje enakovrednosti istospolne ljubezni s sklicevanjem na Biblijo. 343 MILENA MILEVA BLAŽIć Slavček in vrtnica (The Nightingale and the Rose) Wildova antipravljica oziroma pravljica s tragičnim koncem se si- cer navezuje na ironični Andersenovi pravljici Kraljična na zrnu graha in Svinjski pastir. V pravljici Slavček in vrtnica se Wilde intertekstualno navezuje na antični motiv Filomene – lastovice ali slavca. Simbol slav- ca je značilen za pesnike in je t. i. »literarna ptica« (Ferber 2012, 138) od Aristofanovih Ptičev dalje. Srednjeveški minnesingerji in trubadurji so pisali o pesniku slavcu, Keats je napisal tudi Odo slavčku, Andersen pra- vljico Slavec, C. Baudelaire Albatrosa … in slavci oziroma ptiči so pona- vadi samostalniki moškega spola. Wildova pravljica Slavček in vrtnica z motivom trna je srednjeveški motiv. Ko slavček poje vrtnici do spomladi, včasih pritisne prsa na rožni trn, da poveča bolečino (v pesmi). Ferber v slovarju literarnih motivov ta motiv povezuje z Omarjem Hajamom in s perzijskim ptičem »bulbu- lom«, ko ptič bulbul/slavček poje žalostinko vrtnici. 1. In zgrabil je mestne starešine, vzel puščavsko trnje in osat ter z njimi dal vedeti možem v Sukótu. (Sod 8,16) 2. In vsa drevesa so rekla trnove- mu grmu: »Pridi ti, kraljuj nad nami!« (Sod 9,14) 3. Da pa se zaradi vzvišenosti razo- detij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. (2 Kor 12,7) 4. Kot škrlaten trak sta tvoji ustni, / tvoja usta so ljubka. / Njegova usta so sama sladkost, / ves očarljiv je. / Tvoje prsi naj bodo kot grozdi vin- ske trte / in vonj tvojega diha ka- kor jabolka, / tvoja usta kot najbolj- še vino, / ki teče mojemu ljubemu v slast, / drsi po ustnicah spečih. (Vp 4,3, 5,16, 9b–10) 1. Ko je mesec zasijal na nebu, je slav- ček odletel k rožnemu grmu in pri- tisnil svoje prsi k trnu. Vso noč je pel s svojimi prsmi, nabodenimi na trn, in mrzli kristalni mesec se je sklanjal z neba in poslušal. (Wilde 2000, 26) 2. Vso noč je pel in trn je prodiral globlje in globlje v njegove prsi in kri njegovega življenja je odtekala iz njega. (str. 26) 3. Za plačilo pa zahtevam samo to, da boš zvesto ljubil, zakaj ljubezen je modrejša od modrosti, čeprav je modrost modra, in mogočnejša od oblasti, čeprav je oblast mogoč- na. Njena krila so ognjene barve in ognjene barve je njeno telo. Njene ustnice so sladke kakor med in njen dih je kakor kadilo. (Str. 25) 344 ŠTUDIJSKI VEČERI Sebični velikan (The Selfish Giant) Pravljica Sebični velikan je najkrajša Wildova pravljica; tematizira literarni lik sebičnega velikana, ki na začetku vidi, da se otroci igrajo na njegovem vrtu, potem jim to prepove, zato v njegovem vrtu nastopi zima, in na koncu dovoli otrokom, posebno enemu dečku, ki je kristja- nizirani lik izbranca, da se igra in ga celo poljubi (na usta). V tej pravlji- ci so eksplicitni verski motivi, posebej motiv Kristusa. 1. Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval. (1 Mz 2,8) 2. Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega. (1 Mz 2,9) 3. »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« (Jn 20,25) 1. Leta so tekla in velikan se je zelo postaral in zelo oslabel. Ni se mo- gel več igrati, zato je sedel v veli- kanskem naslanjaču, gledal, kako so se otroci igrali, in občudoval svoj vrt. (Wilde 2000, 34) 2. V najbolj oddaljenem kotu vrta je stalo drevo, ki je bilo pregrnjeno s čudovitim belim cvetjem. (str. 37) 3. »Kdo je bil tako predrzen, da te je ranil?« je vprašal, zakaj na dlaneh malega fantka sta bili rani od dveh žebljev in rani od dveh žebljev sta bili na njegovih drobnih nogah. (str. 37) Vdani prijatelj (The Devoted Friend) Vdani prijatelj je pravljica z okvirno zgodbo in osrednjo pripoved- jo o nesebičnem revnem Hansu in sebičnem bogatem mlinarju. Prvi, ki je prispodoba za nesebičen nižji socialni razred, utone, drugi, ki je prispodoba za sebični višji razred, pa cinično ugotovi, da ne bo več »ra- dodaren«, ker je revni Hans, ki bi mu »skoraj bil dal svojo samokol- nico«, utonil, samokolnica pa je že polomljena in mu je »res v napo- to«; Wilde torej tematizira dihotomije (bogat – reven, pristen prijatelj – nepristen prijatelj, sebičnost – nesebičnost ipd.), zato je tudi ta pra- vljica – antipravljica. 345 MILENA MILEVA BLAŽIć 1. Tedaj se jim je pridružila skupi- na hasidejcev, vrlih mož v Izraelu, ki so bili vsi vdani postavi. (1 Mkb 2,42) 2. Obrazu daje podobo človeško srce, bodisi v dobro bodisi v hudo. (Sir 13,25) 3. Bodi velikodušen do reveža, ne puščaj ga, da bi na vbogajme čakal. (Sir 29,8) 4. Sebično oko se ne zadovolji s svojim deležem, hudobna krivičnost mu suši dušo. (Sir 14,9) 5. Značaj lažnivega človeka vodi v nečast in njegova sramota je stalno z njim. (Sir 20,26) 1. Obrazu daje podobo človeško srce, bodisi v dobro bodisi v hudo. Lenoba je velik greh in meni ni prav nič všeč, da bi bil kdorkoli od mojih prijateljev len in malomaren. (Wilde 2000, 47) 2. »Potemtakem je popolnoma jasno, da v tvojem značaju ni prave no- benega sočutja,« je rekel pižmovec. (str. 51) 3. »Kakšne pa so, prosim, po vašem mnenju dolžnosti vdanega prijate- lja?« (str. 38) Imenitna raketa (The Remarkable Rocket) V celotni pravljici oziroma antipravljici – saj glavni literarni lik, Imenitna raketa, na koncu tragično konča – Wilde tematizira »sedem grehov«, predvsem napuh. Implicitno tematizira tudi zvezdniški status, ne le svojega, ampak tudi drugih. Osnovni zaplet, poleg okvirne zgod- be (poroka kraljevega sina), je pogovor med pirotehničnimi literarnimi liki, osrednjim – Imenitno raketo, Bengalskim ognjem in Rimsko svečo. 1. Napuh vodi v pogubo in razkroj, lahkomiselnost te pa pripelje v ponižanje in veliko pomanjkanje, zakaj lahkomiselnost je mati lakote. (Tob 4,13b) 2. Pred razsulom hodi napuh, pred padcem ošabnost duha. (Prg 16,18) 3. Okrási se z vzvišenostjo in veli- častvom, obleci se dostojanstvo in sijaj! (Job 40,10) 1. Edino, kar obdrži človeka vse živ- ljenje na površju, je zavest, da so vsi drugi neskončno manjvredni, in to je občutek, ki sem ga zmeraj gojila. (Wilde 2000, 57) 2. »Slaba raketa? Slaba raketa?« je rek- la, ko se je vrtela v zraku. »Nemogo- če! Slavna raketa, tako je rekel mo- žakar. Slabo in slavno se sliši skoraj enako in pravzaprav večkrat tudi je enako.« In je padla v blato. (str. 61) 3. »To bo odposlanstvo,« je rekla rake- ta in se potrudila, da bi bila videti kar se da dostojanstvena. (str. 65) 346 ŠTUDIJSKI VEČERI Wilde uvaja tudi prvine sodobne pravljice, npr. narcizem, kar pa pre- sega namen obravnave pričujočega članka. Hiša granatnih jabolk, 1959 – The House of Pomegranates, 1891 Pravljice v zbirki Hiša granatnih jabolk tematizirajo umetnika, ki verjame v svoje talente in pomen umetnosti ter izjemnih oseb. Že v naslovu se pojavlja verski motiv – granatno jabolko. Kot klasični filo- log je Wilde dodal še intertekstualnost s Persenofo (Isis), ki jo simboli- zira granatno jabolko. 1. Na robu oblačila pa narêdi granat- na jabolka iz višnjevega in rdečega škrlata in karmezina, okrog in ok- rog po njegovem robu, in med njimi okrog in okrog zlate zvončke: zlat zvonček in granatno jabolko, zlat zvonček in granatno jabolko okrog in okrog po robu vrhnjega oblači- la! (2 Mz 28,33–34) 1. Njegovi lasje so temni in kodrasti, njegove ustnice so rdeče kakor gra- natno jabolko in njegove velike oči so sanjave. (Wilde 2000, 16) 2. Ne biseri ne granati je ne more- jo preplačati in niti ni na prodaj na trgu. (Str. 23) 3. Temnordeči metulji z zlatim pra- hom na krilih so se spreletava- li sem in tja ter po vrsti obiskova- li cvet za cvetom, drobni martinčki so se priplazili iz razpok v zidu in se zleknjeni sončili v beli pripeki, granatna jabolka so se od vročine razklala in razpokala ter pokazala svoja krvaveča rdeča srca. (str. 88) 4. Trgali smo z dreves granatna jabol- ka, jih lomili in srkali sladki sok. (str. 128) 5. Ko sem tisto noč ležala v čajnici, ki je v Ulici granatne jablane, je vsto- pila cesarjeva straža in me dopeljala na dvor. (str. 135) Mladi kralj (The Young King) Wildova pravljica o Mladem kralju, ki noče biti kronan na osnovi zunanjih atributov (obleka, krona …), je antipod Andersenovi ironični pravljici Cesarjeva nova oblačila. 347 MILENA MILEVA BLAŽIć 1. Stopil je k njemu in ga poljubil. (1 Mz 27,27) 1. Videli so ga tudi, tako so namreč pripovedovali, kako je pritiskal svo- je vroče ustnice na marmorna- to čelo starinskega kipa, ki so ga odkrili v strugi, ko so kopali teme- lje za nov kamniti most; na kipu je bilo vklesano ime Hadrijanovega bitinskega sužnja. In nekoč je pre- bedel vso noč in opazoval, kako mesečina obliva srebrni Endimio- nov kip. (str. 71) 2. Stal je pred Kristusovo podobo in na njegovi desnici in na njegovi le- vici sta bili čudoviti zlati posodi, kelih z rumenim vinom in stekleni- čica s posvečenim oljem. Pokleknil je pred Kristusovo podobo in velike sveče so svetlo zagorele pri taber- naklju, posutem z dragulji, in dim kadila se je v tenkih modrih kolo- barčkih vijugal po cerkvi. Sklonil je glavo v molitev in duhovniki v svo- jih svečanih oblačilih so se splazili od oltarja. (str. 84) Infantinjin rojstni dan (The Birthday of the Infanta) Wildova pravljica s tragičnim koncem se navezuje na sliko Las Meninas Diega Velázqueza ([1656] s. d.), na kateri je devet bitij, osem oseb in pes. Dve izmed oseb sta pritlikavca na desni strani in Wilde je napisal dvodelno pravljico, v kateri je prvi del posvetil žalovanju Infantinjinega očeta, španskega kralja, za svojo zastrupljeno ženo, ki jo je balzamiral. V drugem delu, ko se pritlikavec sprehaja po sobanah z ogledali in ko se sooči z lastno identiteto oziroma videzom, ob tem tragičnem spoznanju in samouvidu pritlikavec umre oziroma mu »poči srce«. Infantinja na koncu cinično reče, da naj odslej k njej prihajajo le tisti, ki »nimajo srca«. 348 ŠTUDIJSKI VEČERI 1. Potem je zapovedal svojim služab- nikom zdravnikom, naj njegove- ga očeta balzamirajo. In zdravni- ki so balzamirali Izraela. (1 Mz 50,2) 2. Ta je stopil k Pilatu in prosil za Je- zusovo telo. In snel ga je s križa, ga zavil v kos platna in položil v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen. Bil je dan priprav- ljanja in bližala se je sobota. (Lk 23,52–54) 1. Tako neizmerno jo je imel rad, da mu je še grob ni smel zakrivati. Bal- zamiral jo je bil neki arabski zdrav- nik […]. (Wilde 2000, 91) 2. Kraljičino truplo je še zmeraj leža- lo na mrtvaškem odru, pregrnje- nem s preprogami, v dvorni kape- li iz črnega marmorja, kakor so ga tja prinesli menihi tistega vetrovne- ga marčnega dne pred skoraj dva- najstimi leti. (str. 91) Ribič in njegova duša (The Fisherman and His Soul) Pravljica oziroma antipravljica Ribič in njegova duša velja za naj- kompleksnejšo Wildovo pravljico. Posvetil jo je Alici, monaški prince- si. Pravljica tematizira ljubezen ribiča do drugačnega bitja – morske de- klice. Če želi biti z njo, se mora znebiti duše. V nadaljevanju oziroma v tretjem poskusu odreže »senco, ki je telo duše«, zato v obsežni pravljici literarni lik ribiča počne grozodejstva, ker nima »duše«. Konec je tragi- čen, saj obe bitji iz tostranstva (ribič) in onostranstva (morska deklica) kot tudi mitična duša na koncu umrejo. To je torej antipravljica, vendar iz njunih teles, sprva pokopanih zunaj »svete cerkvene zemlje«, zraseta cvetova »omamnega vonja«, ki duhovnika prepričata, da »posveti« nju- no ljubezen in ju pokoplje znotraj »svete zemlje«. Besedilo je izjemno kompleksno, tematizira motiv gospodarja in hlapca oziroma ribiča in sence, s številnimi simboli in z večpomenskostjo. 349 MILENA MILEVA BLAŽIć 1. Njegova duša se je navezala na Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je dekle in ljubeznivo z njo govoril. (1 Mz 34,3) 2. Potem je Heberjeva žena Jaéla pograbila šotorski klin, vzela kla- divo v svojo roko, se mu tiho prib- ližala in zabila klin v njegova sen- ca tako, da se je zarinil v zemljo. V trdnem spanju se je stresel in umrl. (Sod 4,21) 3. In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« (1 Mz 1,22) 1. »Mala morska deklica, mala morska deklica, rad te imam! Vzemi me za ženina, rad te imam!« (Wilde 2000, 114) 2. »Tisto, čemur ljudje pravijo senca telesa, ni senca telesa, temveč je telo duše. Pojdi na obalo, obrni hrbet proti mesecu in odreži od nog svojo senco, ki je telo tvoje duše, in uka- ži svoji duši, naj te zapusti, in ona te bo zapustila.« (Str. 124) 3. In ko je [duhovnik] prišel na oba- lo, je blagoslovil morje in vsa divja bitja, ki živijo v njem. Blagoslovil je tudi favne in drobna bitja, ki plešejo v gozdu, in svetlooka bitja, ki kuka- jo izza listja. Blagoslovil je vsa bit- ja tega božjega sveta, in ljudje so bili polni veselja in začudenja. (str. 154) Zvezdan (The Star-Child) 1. »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« (Mt 2,2) 2. Ne maščuj se in ne bodi zamer- ljiv do sinov svojega ljudstva, tem- več ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem Gospod. (3 Mz 19,15) 2. In glej, pristopil je gobavec, se pok- lonil pred njim do tal in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očis- titi.« (Mt 8,2) 1. Z neba je padla zelo svetla in pre- krasna zvezda. (Wilde 2000, 114) 2. In stari duhovnik ga je večkrat pok- lical k sebi in ga skušal učiti ljubez- ni do bližnjega […]. Kdo pa si, da prinašaš bolečino v stvarnikov svet? (str. 159, 160) 3. Pred mestnimi vrati je bil gobavec. (str. 171) Iz preglednice je razvidno, da je Wilde poznal antično literaturo, Biblijo in druga verstva, da je bil izjemno izobražen in tudi izjemno na- darjen. Za njegove pravljice bi lahko rekli, da so homo narrans (Uther 350 ŠTUDIJSKI VEČERI [2004] 2011) in homo ludens (Huizinga [1938] 2003) ter dokaz Paula Armstronga ([2013] 2015): Kako se literatura igra z možgani. Wildove pravljice so sinteza literature in pravljice, vsebine in for- me ter literature in filozofije. Pisatelj je bil izobražen v Oxfordu, v pra- vljicah je inovativno združil tezo (pravljice) in antitezo (antipravljice) v novo sintezo (literarne pravljice). Kot pravljičar je hkrati kritik in ume- tnik – umetnik kot družbeni kritik, posebej v pravljicah, ki so za Wildov krog veljale za paraliterarno vrsto. Avtor v vseh pravljicah združuje bi- narnosti, ki temeljijo na modelu ljudske pravljice (Propp. [1928] 2005), vendar jih inovativno združi v novo sintezo. Njegove pravljice so par excellence inovativen most med modelom ljudske in sodobne pravljice; literarna pravljica je sinteza protislovij ustne in pisne tradicije, besedil za otroke in za odrasle, ljudskega in avtorskega. Metoda Za pričujoči članek sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in me- toda literarne analize devetih Wildovih pravljic v slovenščini, ki jih je iz angleščine leta 1959 prevedel Ciril Kosmač. Na koncu članka je potreb- no omeniti dve izjemni ilustratorki Wildovih pravljic. Leta 1993 je izšla v zbirki Velike slikanice Wildova pravljica Srečni kra- ljevič z ilustracijami Marije Lucije Stupica (1950–2002), ki je leta 1976 di- plomirala na ALU. Leta 2000 sta izšli obe zbirki oziroma integralna ver- zija devetih Wildovih pravljic z ilustracijami Alenke Sottler. Zaključek Wildove pravljice so predmet številnih raziskovanj, ne le s stališča verskih in drugih motivov, vendar se je bilo v pričujočem članku pot- rebno osredotočiti na verske prvine v pravljicah. V avtorjevih pravlji- cah se pojavljajo tudi motivi, motivni drobci in slepi motivi iz svetovnih verstev, npr. Apolon, Armenec, bakreni prstan (Gigesov), bazar, bengal- 351 MILENA MILEVA BLAŽIć ski ogenj, bičanje s trnjem, derviš, divan, duhovnik s poševnimi očmi, Egipt, evnuhi, gong, Indija, Izida in Oziris, Jutrovo, kaftan, Koran, leo- pard (leopardove šape), levje kože, malik, Meka, Nil, Nubijci, opij, pa- viljon, piramide, poganska bitja, rimska sveča, Samarkand, Sirijci, slon, srebrni polmesec, suženj, tempelj, tiger (tigrove šape), turban, votlina, Židje idr. Wilde v vseh devetih pravljicah opisuje verski motiv mučeništva, pre- ko biblijske prispodobe mučeništva (trpljenje in žrtev), zato so njegove pravljice antipravljice, saj imajo nesrečen konec – pravljični lik umre, njegova ideja pa preživi. Ker so antipravljice, bi se lahko iz Wildovega na- slova preimenovale v implicitni naslov, npr.: Srečni kraljevič v Nesrečni kraljevič, Slavček in vrtnica v Mučenik in prevzetnica, Sebični velikan v Nesebični velikan, Vdani prijatelj v Nezvesti prijatelj, Imenitna raketa v Neimenitna/Prevzetna raketa, Infantinjin rojstni dan v Smrt pritlikavca, Ribič in njegova duša v Ribič brez duše, Zvezdan v Brezdušnost – duša. Mladi kralj ali Pristni kralj zavrne kronanje in želi biti kronan s trno- vo krono, imeti lilije in skromno platno okoli pasu. Wilde opiše motiv sončne svetlobe, ki pomeni tudi razsvetljenje ali spoznanje prisotnih v cerkvi, ki ugotovijo, da je sam bog kronal Mladega kralja in ne insigni- je (zlata krona, plašč iz hermelina itn.). Čeprav je danes dan mojega kronanja, jih ne bom nosil, ker so moje ob- lačilo na statvah žalosti stkale blede roke trpljenja.[…] Ali naj radost nosi, kar je trpljenje izdelalo? (Wilde 2000, 81, 83). Wilde v pravljicah preko glavnih literarnih likov, ki so hkrati mu- čeniki (trpljenje in žrtve), tematizira svoje življenje in življenje umetni- ka/zvezdnika v biblijskem, slovesnem in vznesenem slogu Visoke pesmi. Poanta njegovih pravljic ali antipravljic je, da daje prednost »[B]ogu, či- gar ime je ljubezen« (str. 153) in ne bogu v cerkvi. Zato tudi duhovnik ali Wildov alter ego začne govoriti o bogu, čigar ime je ljubezen, in blagos- lovi »vsa bitja tega božjega sveta« (str. 154). S tem pisatelj po eni strani afirmira vero, po drugi strani pa jo negira in postavi boga ljubezen nad boga v cerkvi, češ da je potrebno slaviti ljubezen in različne vrste ljubez- ni, tudi med različnimi bitji (ribič in mala morska deklica). 352 ŠTUDIJSKI VEČERI viri in literatura Andersen, Hans Christian. 1998. Pravljice. Prev. Silvana Orel Kos, ilustratorka Marija Lucija Stupica, uvodna beseda Polonca Kovač. Zbirka Veliki pravljičarji. Ljublja- na: Mladinska knjiga. –––. 2005. Pravljice: druga knjiga. Prev. Silvana Orel Kos, ilustratorka Suzi Bricelj, spremna beseda Milena Mileva Blažić. Zbirka Veliki pravljičarji. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. Armstrong, Paul B. (2013) 2015. Kako se literatura igra z možgani? Nevroznanost umetnosti in branja. Prev. Igor Žunkovič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozof- ske fakultete. Dović, Marijan. 2012. »Model kanonizacije evropskih kulturnih svetnikov.« Primer- jalna književnost 35 (3): 71–85. Grimm, Jakob, in Wilhelm Grimm. 1993. Pravljice 1. Prev. Polonca Kovač. Ljubljana: Mladinska knjiga. Holland, Merlin, in Rupert Hart-Davis. 2000. The Complete Letters of Oscar Wilde. New York: Henry Holt. Huizinga, Johan. (1938) 2003. »O izvoru kulture v igri.« V Teorije igre pri Johanu Hui- zingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku, ur. Janez Strehovec, 7–137. Ljubljana: Štu- dentska založba. Juvan, Marko. 2014. »Karizma teorije.« Jezik in slovstvo 59 (2/3): 199–207. Killeen, Jarlath. 2005. The Faiths of Oscar Wilde. Zbirka Palgrave Studies in Ninete- enth-Century Writing and Culture. London: Palgrave Macmillan. Kümmerling-Meibauer, Bettina. (1999) 2004. Klassiker der Kinder- und Jugendlitera- tur: Ein internationales Lexikon 2; H–P. Stuttgart in Weimar: Verlag J. B. Metzler. Lüthi, Max. 2011. Evropska pravljica: forma in narava. Prev. Alenka Veler. Ljubljana: Sophia. Propp, Vladimir. (1928) 2005. Morfologija pravljice. Prev. Lijana Dejak. Ljubljana: Stu- dia humanitatis. Uther, Hans-Jörg. (2004) 2011. The Types of International Folktales: A Classification and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson 1–3. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia = Academia Scientiarum Fennica. Wan, Marco. 2011. »A Matter of Style: On Reading the Oscar Wilde Trials as Literatu- re.« Oxford Journal of Legal Studies 31 (4): 709–26. Wilde, Oscar. 1919. Pravljice. Prev. Alojzij Gradnik. Gorica: Narodna tiskarna. –––. 1921. Pravljice. Prev. Milan Jaklič. Ljubljana: Slovenska socialna matica. –––. 1959. Pravljice. Izbor in prev. Ciril Kosmač, ilustrator Vladimir Lakovič, spremna beseda Josip Vidmar. Ljubljana: Mladinska knjiga. 353 MILENA MILEVA BLAŽIć –––. 1993. Srečni kraljevič. Prev. Ciril Kosmač, ilustratorka Marija Lucija Stupica. Lju- bljana: Mladinska knjiga in Delo. –––. 2000. Pravljice. Prev. Ciril Kosmač, ilustratorka Alenka Sottler, spremna beseda Julija Uršič. Zbirka Veliki pravljičarji. Ljubljana: Mladinska knjiga. spletni viri Linder, Douglas. S. d. »The Trials of Oscar Wilde: An Account.« Famous Trials. https:// famous-trials.com/wilde/327-home Sveto pismo: Slovenski standardni prevod 3 (SSP3). (1996) 2021. BIBLIJA.net. Dru- štvo Svetopisemska družba Slovenije. https://www.biblija.net/biblija.cgi?set= 2&id13=1&l=sl&q1=1 »The Trial of Oscar Wilde, Printed in 1906.« S. d. Britisch Library. https://www.bl.uk/ collection-items/the-trial-of-oscar-wilde-printed-in-1906 Velázquez, Diego. (1656) s. d. »Las Meninas.« Museo Nacional del Prado. https:// www.museodelprado.es/en/the-collection/art-work/las-meninas/9fdc7800- 9ade-48b0-ab8b-edee94ea877f