Dopisi. Iz Istre 4. aprila. = V 8. listu letošnjih „Novic" sem vam pisal, kako revna je plačica učiteljeva v B. (200 gold.) in da se učitelj tukaj zavoljo vojaščine potika. Začasni šolniki letos niso bili oslobodjeni od vojaščine in tukajšnji učitelj moral je pod mero; ker pa ni bil za dobrega spoznan, zato je koj po novočanji šila in kopita pobral— in hajd v svojo domovino! Šola je tedaj sopet zapuščena. Kdo bo zdaj šoloval? Kdo drug kot plovan (fajmošter), dokler sopet kak revček ne prileti v svojej malodušnosti zavetja pred vojaščino iskat! Koliko tako osnovane šole veljajo, to vsakdo lahko razume. Iz Velikovca na Koroškem. /. — Naša mestna občina je vendar zopet pokazala, da hoče za šolo kaj storiti. Izvedela je, da šola ni dobra samo po dobrih uči- 139 140 teljih, dobra po šolski disciplini in dobrih knjigah, temuč da treba tudi učnih sredstev (Lehrmittel). Za to je kupila za našo glavno šolo lep teluri, kteri je za 3. in 4. razred zelo potreben, da se mladini prav očividno pokaže, kako se zemlja okoli svoje osi in okoli solnca suče, pa tudi, kako se luna okoli zemlje in ž njo okoli solnca premika. Drugo, kar je kupila, je globus (krogla zemlje). Potem se je dalje nakupilo živalstvo in rastlinstvo v izvrstnih podobah izdano od Suberta. Za šolo je vse to zel6 koristno in potrebno. — Tudi že nekoliko let zapuščena drevesnica se zopet obdeluje in otroci se podučujejo o sadjereji. Iz Dolenskega 10. aprila. — Da obljubo spolnujem, naznanjam Vam, da v mojem poslednjem dopisu v 15. listu „Novic" omenjena preiskava gimnazijskih učencev zarad konflikta z Višnjegorci je pri kraji. Kakor sem slišal, je sodba ostra. Kader vse na tanko izvem, pošljem vam, da .shranite v predalček „zgodovinski deželnih volitev." Cez 7 let, pravijo, vsaka reč prav pride. Iz Boštajna 4. aprila. — Podpisani predsednik kmetijske poddružnice in župan občine boštajnske si šteje v svojo dolžnost, da se častitemu gospodu vitezu Gutmansthalu, lastniku boštajnske grajščine itd., očitno zahvaluje za veliko dobroto, ki jo je skazal 7 soseskam naše kmetijske poddružnice s tem, da jim je daroval okoli 800 lepih cepljenih jablan mnogovrstnih plemen. Ze so vsa drevesa posajena na svoja mesta. Pa tudi drevesnici naše ljudske šole je podaril divjakov in cepljenih drevesec in tako pripomogel, da bode ta do 150 štirjaških sežnjev velika drevesnica, ki sem jo dal dobro preorati in lepo poravnati, pa trdno ograditi, kaj pripravna za poduk naše šolske mladine, pa tudi na korist sadjereji naši. Napis v sredi bode mimogre-dočim kazal, da tukaj se mladina uči po pravici hvaljene sadjereje. Jožef Drmel, župan. Iz Novomesta 20. aprila. *) (Poprava.) 85. list „Laibacher Zeitg." dne 13. aprila je prinesel iz Novomesta neki dopis pod črko H. C, po kterem razpadajo tukajšnji prebivalci v fanatične stranke, in kteri popisuje tukajšnje socijalne razmere tako, da bi svet lahko mislil, kako sila zloben je značaj mestjanov naših. Treba tedaj, da očitno zavrnemo tako lažnjivo natolcevanje. Da ste se v sedanjih okoliščinah, kakor po drugih mestih na Kranjskem, tako tudi tukaj na dan stopili dve različni politični stranki, to je dan danes umevno samo ob sebi. Da pa bi se bila ta različnost sprevrgla v nevaren fanatizem, temu očitanju se ustavljamo naravnost. Nagibi in razlogi dopisnikovi in prav male peščice njegove baze, ki socijalno naše stanje razglaša za pokvarjeno, znani so dovelj. Mi pa zagotovljamo in kon-statiramo pred svetom, da ogromna večina našega mest-janstva, Čeravno ne v vsem istega mnenja, nikdar in tudi o priliki poslednjih volitev ni prezrla potrebnosti vzajemnega sodelovanja o zadevah mestnih, — da se nikakor ni kalila priljudnost in prijaznost med mest-jani vsled različnega političnega mnenja, — da je tisti ,,fanatizem" samo le hudobna izmišljava dopisu-nova, zato je pa tudi njegov članek v „Laibacherci" splošno nejevoljo obudil. Ne bomo popisovali reči, ki jih je doprinašala trohica privržencev tako zvane „nemške" stranke 27. marca vKandii, — reči, zarad kterih mora rdečica oblete ti vsacega poštenega Nemca, — reči, ki se morajo *) ,,Novicam" v natis poslano, ker se je vredništvo ,,Laib. Ztg." branilo, v svoj list vzeti celi ta sestavek, ki tudi „That- sachen" z lučjo resnice razjasnuje. Da je vsa srd onega sestavka merila na narodnjake, to je vsak brž videl, kdor ga je bral; le si. vrednistvo „Laib.u tega ni čutilo! značiti kot djanje razuzdane strasti in divjosti. S temi rečmi pa nima množina mestjanov nikakoršnega deleža, marveč vzročile so pri vseh teh enoglasno nevoljo. Razsodbo teh dogodeb prepuščamo strogi nepristranosti sodniške gosposke, do ktere so se obrnili dotični duhovniki, da se jim zgodi pravica in povrne užaljena čast. Ker pa omenjeni članek menda meri na to, da bi grde tiste reči pokrile se z debelim ogrinalom in da bi se v sum pripravili mirni mestjani, kteri niso nepokoja delali, marveč vzajemno zastopnost ohraniti si prizadevali: čutimo se primorane, v obran resnice tej nameri okom stopiti, in pa še zlasti za hudobno laž to-le očitanje razglasiti: 1. da je 9. dne t. m. na pogorišču nekega skednja ni bilo potrebne pomoči, in da so nekteri celo ljudi od pomoči odgovarjali, češ, da je gospodar za „ustavoljub-nega" kandidata glasoval, 2. da je „narodna stranka" zdražbe delala pri zabavi, ki je bila napravljena v kazini 11. dan t. m. v pomoč revežem. Temu nasproti mora veljati kot kalilec mini le tak človek, ki naše ljudstvo druži s takimi spisi, kakoršen je dopisunov H. C. v omenjenem listu Laibacherčinercu V Novomestu 15. aprila 1867. Marte M oh ar, hišni posestnik in mestni odbornik, Jože Kraus, hišni posestnik. Val. Oblak, hišni posestnik, trgovec in mestni svetovalec«. Vinc. Marin, posestnik, trgovec in mestni odbornik. Jakob Mehora, posestnik in mestni odbornik. Fr. Rinki, zlatar in posestnik. Anton Malčič, trgovec in posestnik. Luka Vidic, hišni posestnik in strojarski mojster. Janez Rozman, hišni posestnik in po gori omenjenem ognji poškodovan. Ferd. Seidl, posestnik in mestni odbornik. Jakob BarboriČ, hišni posestnik in krznarski mojster. K. Rozman, hišni posestnik in mestni odbornik. Dom. Rizzoli, apotekar in mestni odbornik. Fr. D urin i, posestnik in trgovec. Amt. Vertačič, posestnik in mestni odbornik. Sebast. A h čin, hišni posestnik in ključarski mojster. Franc Kastelic, posestnik in trgovec. Kari An dre, posestnik. Jož. Ritzinger, posestnik. Mih. Delhunia, hišni posestnik. Iz Borovnice 16. apr. R. — Od samega veselja se širi človeku srce v prsih, ko vidi, kako marljivo se je tukajšnje ljudstvo sadjereje poprijelo. Kodar koli je za to pripraven prostorček, ga z cepljenimi drevesci nasadijo. Vso čast in slavo pa zaslužijo v tej zadevi za povzdigo sadjereje jako vneti blagi gospod župnik Ju-govec, ki ne samo v vsaki priliki z besedo vedno budijo ljudstvo, temveč tudi z djanjem velike hvale vrednim, ker so sami en cel hribček, kterega je nedavno še zanikrno grmovje zarašalo, se stotinami po-žlahnjenih drevesec raznih plemen obrodili. — O tej priliki naj še omenim, da naši gaji, v kterih razne ti-čice že delj časa veselo popevajo svoje svatbe obhajajo, so jeli zeleneti. Že se ogrinja bukva (Fagus sylva-tica; L.), breza (Betula alba; Za), leska (Corveus Avellana; L.), razne vrbe (Saliees) česminjejBerbe-ris vulgaris; L.) itd. se zelenim listjem. Črni trn (Prunus spinosa; L.) črešnjevo drevo (Prunus eera-sus; L.), hruševo drevo (Pyrus), slivovo drevo (Prunus domestica; L.) se razcvetajo, kot bi je bil mladi sneg opadel. Mimo brezštevilnih raznih cvetlic se v čarobni krasoti razcveta Primula Carniolica (Jacq.) po skalnatih razpokah ter je čudo lepo kinči; med nizkim grmovjem pa Daphne Laureola (L.) in Ruscus Hvpoglossum (L.), ktere cvetke se ne dobivajo za vsako ograjo. Lastovke (Hirundo urbica; L.) švigajo že nekaj dni okoli in danes smo prvikrat 141 slišali kukovico (Cuculus eanorus; L.) kukati. Kogar naravoslovje, zlasti rastlinstvo veseli, naj dojde v tukajšnjo okolico nabirat; z bogato nabirko raznih in znamenitih cvetic se zadovoljen povrne od tod. Iz okolice ljubljanske. F. S. (Hvala,, komur hvala gre!) Veselo je videti, da se našemu Golovcu, ki je sploh na glasu nerodovitnosti, počasi gola rebra zakrivajo, in to na severni strani s zasadbo sadnega drevja. V tem moramo s posebno pohvalo imenovati g. Primaža Padarja v Kurji vasi (hiša njegova je ravno nasproti Štepanovemu mostu). V malo letih je na tistem delu Golovca, ki je njegova lastnina in od ceste gori prav strmo do grebena Golovčevega leži, veliko tisoč cepljenih sadnih dreves zasadil, ki se tako lepo sponašajo, daje veselje, in to posebno češnje in slive. Tudi jablane in hruške sp lepe. Gosp. Pa dar z izurjeno in srečno roko cepi divjake iz bližnjega gozda, in na sredi hriba si je naredil drevesnico, iz ktere bi rad še veliko drevesec zasadil. G. Padar je že star mož, pa vendar to veliko in težavno delo sam opravlja. Ne le otroci in nasledniki njegovi mu bojo za lepi kapital hvaležni, ki ga jim bode zapustil, ampak tudi Ljubljančanje morajo s pohvalo to spoznati, da lepša dozdaj goli hrib s sadunosnicami, ktere tudi njim na dobro pridejo. Ako bi vsi lastniki Golovca posnemali Padarja, gotovo bi v 6 do 10 letih zginil goli hrib, in Golovec moral bi se prekrstiti v Sadunosnik, in kar je zdaj prazna goličava, bilo bi rodovitna zemlja. Proklete naj so tiste roke, ki so zlasti na sosedni južni strani polomile več dre-vesic, ki so bila z veliko težavo sajena in so prelepo rast kazala! Za takega hudodelca res da bi ne bila kazen prevelika, ako bi ga krvava sodba obesiti dala na prav očitnem kraji Golovca, da bi ga gledali vsi, kteri v sebi nosijo hudobijo, da nedolžna, človeku toliko koristna drevesa vničujejo! Iz Ljubljane. — Današnja „Wiener Zeitg." naznanja, da c. kr. deželni glavar kranjski baron Bach pride za deželnega glavarja v Trst, na njegovo mesto v Ljubljano pa bivši c. kr. podpredsednik tržaški pl. Konrad od Eibisfeld. Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora.) 18. dne t. m. je imel novi deželni odbor prvo sejo. Pred sejo se je podal vreduto, da ondi pregleda, kako bi se dala vrediti dvorana za deželni zbor^in kar še sicer deželni zbor potrebuje prostorov. Ce tudi se pri tem ogledu ni še vse popolnoma dognalo, je vendar to bilo kmalu gotovo, da za zbornico in vse druge zborove potrebe je v redu t i prostora dovelj, — da brez veličin stroškov se bo dalo vse v red djati, da bojo poslanci in poslušalci lože dihali v novi zbornici, — in da vse sobe, kjer je dozdaj na „lontovžu" bil deželni zbor, se bode lahko dalo v n a j e m in tako deželni denarnici naklonil precejšen dohodek. — Po tem ogledu je bila seja deželnega odbora. Najvažnejša stvar, ktero je odbor obravnaval, bila je novica, ki jo je vladni časnik „Laib. Zeitg." prinesel, namreč ta, da se ima pregledati (revidirati) kataster kranjske zemlje. Gosp. dr. Ko sta, nanašaje se na to novico, misli, da deželni odbor pri tako važni stvari, kakor je nov kataster in nova cenitev zemljiščinih pridelkov, ne sme rok križema držati, ker odgovornost ga čaka velika nasproti deželnemu zboru in vsej deželi, ako ne bi se ganil o pravem času. Na ta predlog se začne prav živahna razprava, in ves odbor je edine misli, da je potreba silna, da se deželni odbor brž obrne do visoke c. kr. vlade in jo prosi, naj mu pove: ali se bo samo na Kranjskem kataster predelal ali tudi drugod? — kaj je namen nove katasterske revizije, na kakošni podlagi in po kterih vodilih se bode vršila? — kteri vpljiv bode na to katastersko delo imel z as top deželni in soseskin? Odbor je vsa ta vprašanja za živo potrebo spoznal, ker vse obravnave zavolj pre-velicega zemljiščinega davka na Kranjskem v deželnem zboru 1. 1863. in 1866. so se zedinile v tem, da vseh tožeb o zemljiščinih davkih je kriva katasterska cenitev, ki je bila ukazana po najvišem patentu od leta 1817. Ta patent sicer sam po sebi nikakor ni te nesreče kriv, ampak le to je krivo, da to, kar omenjeni patent ukazuje, je bilo napačno izpeljano, in tako je žalibog prišlo, da — ker niso ne tadanji deželni stanovi ne soseske imele pri katasterskem delu zdatne besede vmes — so dohodek revnih naših zemljišč tuji merilci cenili veliko više kakor sosednih dežel na Štajarskem in Koroškem, in so namesti 12 od sto katasterskega čistega dohodka postavili 16 odstotkov za podlago zem ljiščnemu davku. Že leta 1843. so deželni stanovi s tehtno besedo prosili pomoči zoper krivično cenitev, in leta 1845. je bilo res ukazano, da se kataster pregleda (revidira); al ta pregled je obsegal le bolj dolensko stran; na Gorenskem in Notranjskem se je pregledavala le cenitev pašnikov in gozdov. Vsa ta revizija tudi deželi ni veliko pomagala, kajti po prvem katastru se je čisti dohodek zemljišč kranjskih cenil na 3 milijone in 838.130 gld. kon. den., po reviziji se je znižal na 3 milijone in 366.889 gold. Ako se ima zdaj kataster nanovo pregledati, je treba, da se deželi zgodi pravica, kakor že od leta 1843. želi in prosi deželni zastop. Nihče ne more zahtevati, da bi od zemljišča svojega ne plačeval davka, ker davek mora biti, da se drži država in dežela; al mera, po kteri se davek odločuje, mora biti vsem pravična, in ne, da bi ktera dežela v primeri z drugimi bila preobložena, in t o je krivica na Kranjskem. Zato je napovedani pregled katastra važen za našo deželo; zato pa je tudi nastopila dolžnost deželnemu odboru, da ob pravem času pozve, kako in kaj. Vigilantibus jura! — „Primorec" v zadnjem listu donaša važno novico, da tista zibelka v mestni porodnišnici, v ktero so devali nezakonske otroke (Findelwinde), neha s 1. oktobrom 1.1. Od tega časa bode posebna urad-nija v bolnišnici sprejemala take otroke. — To je pravo na vsako stran, kajti gotovo je, da v to zibelko, v ktero je, kdor koli je hotel, položil otroka, so tudi zakonske matere oddajale svoje otroke, čez nekoliko dni pa so prišle v hišo in so svojega otroka na rejo vzele za plačilo. Tržaška mestna gosposka je en del teh stroškov, ki so jih prizadjali v zibelko položeni in potem na deželne stroške izrejani nezakonski otroki, hotla tudi kranjski deželi zarajtati. Leta 1863. je dr. Bleiweis, kot zastopnik deželnega odbora, v tej zadevi šel v Trst, kjer se je ta reč obravnavala. Tržaška mestna gosposka je odštela kranjski deželi več tisoč gld. stroškov na račun te zibelke. Dr. Bleiweis se je temu zahtevanju na vso moč ustavil. „Ker imate zibelko tako narejeno, da se otrok nag ali v srajčici položi v njo brez vsacega druzega znamnja in nihče ne praša po imenu in od kod je, kako morete, gospoda, je rekel, vedeti, da toliko in toliko otrok je od kranjskih mater v zibelko položenih ?" — Mi računimo —-so mu dali odgovor — en del na Trst in Tržaško, drugi del na Istro, tretji del na Kranjsko, četrti na Goriško — in to po primeri prebivalcev vsake dežele. — Lepa hvala za tako razmero ! mi imamo že v Ljubljani svojo hišo najdencev, ki požre vsako leto veliko tisoč goldinarjev! In Kranjska dežela je odbila stroške tržaške zibelke, ki se tedaj zdaj popolnoma odpraviv Trstu. Dobro! Dotično oznanilo ravno zdaj tržaški magistrat razpošilja po deželi v laškem, slovenskem in nemškem jeziku. — Kdor ima kakošno nadlogo s svojimi zobmi in želi pomoči od dobro skušenega zdravnika dr. Tan-cer-a, naj se podviza, ker v četrtek gosp. doktor zapusti Ljubljano, kamor ga do jeseni več ne bo. — Danes (v torek) seje začela nabira vojakov za mesto ljubljansko in okolico ljubljansko, v mestu so jih danes vzeli 39, tedaj skor vsacega druzega. Nabira traja še dva dni. — Kakor slišimo, se distriktni šolski nadzornik prečastiti gosp. dekan Grabrijan poteguje zato, da učitelj g. Kapun ostane v Vipavi, ker se pri volitvah za deželni zbor ni ukrivičil nikakoršnega pregreška. — Kakor se pripoveduje, gosp. profesor dr. K lun res zgubi službo pri dunajski trgovski akademii zato, ker je poslanstvo prevzel v kranjskem deželnem zboru. Ako se to zgodi, je rodoljubni gosp. doktor mu cenik tako silno hvalisanega „nemškega liberalizma"!!! — Kupčijska in obrtniška zbornica je imela sejo 18. aprila, o kteri bodemo poročevali prihodnjič. 142