380 Slovstvo. -43 L3- SLOVSTVO. >¦¦;.¦ .-¦¦¦¦¦•¦ s- : ' „>,Sy »!\(,i l5J\išj- 4j\g> fr,\6i «- Mrvaško in srbsko slovstvo. (Spisal dr. Fr. L.) »Mrtvi kapitali.« Pripoviest. Napisao Josip Kozarac. U Zagrebu. Knjižara Dioničke tiskare. 1890. 8°. Str. 142. Cena 50 kr. — Ni napačna povest, dejal sem, odloživši knjigo iz rok. Kajpada ni v njej nič posebnega, nenavadnega in novega, a vendar se človek zanima za usodo teh tako različnih značajev. In prav različne značaje je združil pisatelj v svoji povesti. V Matkovičevi-družini sta si mož in žena jako nepodobna, in tudi otroci so se obrnili na različne strani. Najbolj nas zanimata obe hčerki: Anka in Nela. Anka je blaga, mirna, pa krepka deklica, pravi otrok tihe prirode; Nela je pa živahna, ničemerna, vedno hrepeneča po zabavah. Brez posebnih težav dobi Anka moža po svojem srcu, vrlega Lešiea, umnega gospodarja, a Nela, kateri se je poprej vse klanjalo in laskalo, dobi sicer poštenega uradnika za moža, a ta je imel zaradi žene bridke ure in pa dolgove. Jednaka sta bila tudi dva Matko-vičeva sinova različna: Lujo je bil lahkomišljen, slabo se učil in mnogo denarja zapravil, Vinko se je pa navduševal za kulturno-tehnična dela, kakor njegov svak Lešič, ter v tej stroki dobro napredoval. — S tem osebjem nam razkriva pisatelj, kje so »mrtvi kapitali«, t. j. neporabljeni zakladi narodnega bogastva in narodove sreče: te zaklade, katere zakriva priroda, treba je s pridnostjo, umnostjo in uporabljevanjem novejših iznajdeb pridobivati. Pisatelj biča razvade mestnega življenja in slika vabljivo življenje in delovanje na deželi. — Dasi je tu pa tam kaj manj umestnih stvarij, neresničnih trditev in tudi predolgih opisov, vendar je v obče smer povesti dobra, duh še dovolj krepak, podlaga krščanska in narodna. Da bi le nazori o svetu, življenju in o veri bili še bolj zreli in jasni! Veseli pa nas, da kaže tu gosp. Kozarac vzvišene ideje o namenu poezije. »Život svetog Alojzija Gonzage« uzora i zaštitnika krščanske mladeži. Talijanski napisao V. Cepari, Isusovac. Za proslavo tristo-godišnjice blažene smrti Alojzijeve preveo i popunio dr. Josip Lang, duhovnik milosrdnica. Odobrila duhovna oblast u Zagrebu. U Zagrebu. 1891. Tisak i naklada Scholza i Kralja (A. Scholz). 12°. Str. XVI + 416. Cena broširani knjigi 15 kr., trdno vezani v platno 25 kr. — Ako dodam temu, kar sem izpisal iz naslova, da ima knjiga 7 slik in na koncu dve uglasbeni pesmi o sv. Alojziju, moram reči, da je cena tej knjigi res »nezaslišana«. Ta se je pa mogla določiti tako nizko zato, ker je neki »plemeniti muž svojim obilatim darom pritekao u pomoč«, da bi se mogla ta knjiga podati po neznatni ceni. Ne vem, kaj bi rekel v hvalo knjige: ali, da je podala najboljši Alojzijev življenjepis, ali da je prevod lep, gladek in umeven, ali da je oblika lepa in ukusna. Vse to se druži, zato moremo imenovati to knjigo res krasen dar, ki sta ga poklonila prelagatelj in neznani dobrotnik hrvaškemu narodu. Dasi naznanjamo knjigo še le po prazniku sv. Alojzija, vendar jo tudi sedaj Slovencem najtopleje priporočamo: naj ne zamude prilike, da si naročijo lahko umevno in ceno hrvaško knjigo. Dobiva se pri založniku v Zagrebu (Margaretska ulica 6.) in sicer je najbolje naročiti več izvodov skupaj. Omenjam le, da stanejo enake knjige v nemškem jeziku, katere pri nas tako radi kupujejo, vsaj petkrat toliko. »Borba za život.« Nekoliko lepih lističa iz »Gorskog Vijenca« P. P. Njegoša od Petra Despotoviča. Pančevo. Naklada brače Jovano-viča. 1891. 12°. Str. 83. Cena 40 kr. (V cirilici). — Težko je prav označiti namen te knjižice. A mislim, da nismo slabo zadeli, ako pravimo, da ima spis namen, ne samo nekaj lepih lističev iz »Gorskega Vijenca« podati, ampak tudi pokazati, kako izraža ta pesniški proizvod Darwi-novo načelo: Borba za život — življenje. Zaradi tega pač govori naš pisatelj v začetku o Darwinu in njegovih imenitnih naukih; zato pravi, da so vsi veliki geniji slutili in deloma učili isti nauk, kot Darvvin (n. pr. Gothe); zato razkazuje, kako opeva P. P. Njeguš ta boj narodov za svoj obstanek. Petar Petrovič-Njeguš, ki je bolj znan z imenom vladike Rada, dal je 1. 1847. na Dunaju tiskati znameniti spev: »Gorski Vijenac«, ki je »kamen dragi« v književnosti srbski. Pisatelj naš ne razkazuje tega umotvora čisto objektivno, ampak po svojih modroslovnih nazorih, in zato se nam zdi, da je tu pa tam marsikaj po svoje zasukal. Kakor se to delo ne odlikuje po posebno novih mislih, tako tudi ne moremo odobravati namena: razkazovanje Darwinove podmene na takem vzgledu. Ali bi se ne bil pesnik sam takemu početju upiral? V obče sodimo, da hodi srbsko modroslovje po čudni in nevarni poti. Vsaj ta knjižica priča, da je pisatelju v modroslovju marsikaj nejasno. Te hibe ne more poravnati dovolj lep jezik in navdušena beseda. — Ako bi nam kak prijatelj našega lista opisal znanstveno in verstveno stanje pri Srbih, bili bi mu jako hvaležni. P ESKO SLOVSTVO. »Ottuv Slovnik Natičnv«, ki izhaja v Pragi v bukvami J. Otta, namerava biti češkemu narodu popolna enciklopedija politične „DOM IN SVETS' 1891, štev. 8. 381 in kulturne zgodovine češke, zraven tega tudi rodoslovja (genealogije) in mestopisja (topografije) vseh dežel kronovine češke. Pa tudi na druge slovanske narode se skrbno ozira. Zastopani so namreč v njem vsi slovanski narodi z življenjepisi, zgodovinskimi in zemljepisnimi doneski. Delo izhaja v posameznih snopičih po 36 kr. Jako rabno je za vsakega omikanca; celo kmet in rokodelec nahaja v njem pouka za svojo stroko. Zato je kulturni pomen tega dela za češki narod velik, ž njim se bode splošna omika celega naroda povzdignila na višjo stopinjo. — Ako pregledujemo kazalo vseh sotrud-nikov slovnikovih, nahajamo v njem imena mož res osivelih v vedi, celo vrsto pisateljev na slovstvenem polju zaslužnih in celo legijo novih nadepolnih močij. Seveda, kakor ni nobeno človeško delo popolno, tako tudi ni »Ottuv Slovnik«. Dosedaj so izšli trije deli. in sicer šteje prvi del 1000 stranij (7 gld. 20 kr.), drugi del 1141 (9 gld.) in tretji 950 stranij (7 gld. 20 kr.) z mnogimi prilogami in podobami. > Sebrane spisy Al. J iraška.« Po raznih časopisih raztreseni spisi najboljšega češkega novelista Al. Jiraska izhajajo sedaj v posameznih zvezkih. Slovenci so že brali nekoliko o tem pisatelju v »Spomeniku slovanske vzajemnosti« leta 1886. Dodati nam ni treba nič drugega, kakor, da spisi Jiraskovi so prešinjeni z ljubeznijo do domovine in da se odlikujejo z nežnostjo v pisavi in gorečnostjo za zgodovino češkega naroda. Dosedaj je izšlo 47 snopičev (a 15 kr.) in sicer v 5 delih: I. del »Malomestske historije«; II. »Vek«; III. »Za boufe a klidu«; IV. »Skalaci«; V. »Poklad«. »Velkostatkar< (Veleposestnik), drama v treh dejanjih. Spisal Pr. Ad. Šubert. Jako zanimivo in lepo delo! Snov je povzeta iz modernega življenja češkega, iz 1. 1872., iz časa, ko je tako imenovano društvo (banka) »chabrus« v svoje zanjke lovilo vse češke veleposestnike. Banka je hotela z zvijačo in spletkami prisiliti češke veleposestnike, da bi prodali svoja posestva in izgubili svojo veljavo. Kdor je padel v roke »chabrusa«, ta je moral ali izdati svojo narodnost in skrbeti za svojo lastno gmotno brambo, ali darovati se v korist narodni stvari in sebe pa družino gmotno uničiti. In v takih kritičnih okoliščinah je bil junak drame, Dr. Svoboda, profesor na Dunaju, rodom Ceh, ki je imel na Češkem veliko posestvo. — Tehnična stran tega dela je gladka in prijetna in kaže izkušenega in izurjenega dramatika; posamezni prizori so polni dramatične živosti. Osebe so naslikane živo in nekako vzorno. Samo v drugem dejanju je razgovor, recimo — dija-lektični boj o narodnosti, humanizmu itd. med junakom te drame in njegovo soprogo neumesten, ker v jednakem kritičnem položaju se nihče ne razgovarja o takih rečeh. Konec je nekoliko nedosleden. V prvih dveh dejanjih se kaže junak kot velikan, plemenitega značaja, ki se ne da upogniti z nobeno stisko in nevarnostjo, a namah opeša in išče, izgubivši imetje, radi očitanja nesrečne družine, tolažbo in mir žal — v smrti, obupu! Drama »Velkostatkar« je bila igrana v »Narodnem gledališču češkem« v Pragi z velikim uspehom. »Obrazy z kulturnich dej in češkych. I. del. — To delo Josipa Svatka moremo priporočati vsakomu, ki se hoče poučiti o napredku češke kulturne zgodovine v tem stoletju. Pisatelj je nabiral trideset let tvarino po različnih bele-trističnih in političnih čeških časopisih. In ker je imel zarad osebnih razmer priliko, da je preiskoval arhiv c. k. namestništva češkega pa tudi druge praške arhive (mestni in muzejski), zato je njegovo delo, kolikor možno, tudi popolno. Pisano je povsem v prijetnem, lahko umevnem narodnem zlogu. V celem spisu (v I. delu) se kaže temeljito znanje vseh kulturnih razmer in pojavov. Ž njim v jedni in tisti stroki, pa po drugem potu, delujeta dr. Sigismund Winter in dr. C. Zibrt. — Prvi del je razdeljen v 10 oddelkov in šteje 318 stranij. »Dejiny Gech a Moravy nove doby.« Spisal dr. Anton Rezek, profesor na c. kr. češki univerzi v Pragi. 1891. — To delo pripoveduje zgodbe češkega naroda od smrti češkega kralja Ferdinanda II. do sedanjega časa. Delo se odlikuje posebno s tem, da se pisatelj nič ne ozira na svojo domovinsko ljubezen in na svoje lastne nazore, ampak odkritosrčno pripoveduje resnico. Ta hvalevredna-nesebična lastnost zgodovinarja dr. Rezka se kaže že v prvem njegovem delu: »Deje Čech a Moravv za Ferdinanda III. až do konce tficetilete valky (1637—1648).« Nove češke pesmi. V kratkem času se je prikazalo na površju češke poezije mnogo proizvodov. Znani jako plodoviti pesnik Jaroslav Vrchlicky je izdal v najnovejšem času: »Freskv a Gobeliny«, »Chyt«, »Po ukončeni pfekladu Goethova Fausta«, »Chazel«, »Niobe«, »Andel smrti«, »Houslistka«, »Jarni svmfonie«, »Tfišt«. Čitatelji naši so že večkrat slišali o njegovih pesmih. Tudi tukaj velja o nekaterih, kar je bilo zapisano v 2. št. tega letnika: »Vrchlickega pevanje je cesto frazovito in bombastično.« Drobne pesmi so izdali češki pesniki: Bohdan Kaminski, K. Kučera, Fr. Kvapil in drugi. Posebno pozornost čitateljev obrača na se zbirka pesmij Josefa Kuchafe z naslovom »Cestou životem«. Milo, prijetno je človeku, ako te pesmice prebira. Pevec se spominja svojih srečnih otroških dnij v revni, preprosti, osameli rodni koči. Spominja se, kako je bil zadovoljen pri svojih ljubih stariših. Zimski čas, kadar je bila kočica in vsa okolica zametena s snegom, vstaja mu v spominu. Takrat ni bilo naše življenje prepreženo z oblaki skrbij, naš obzor ni segal daleč, pa vendar smo bili tako srečni, mirni. »Dejiny umeni vytvarnych« (zgodovina utvorne umetelnosti). Izšel je te zgodovine prvi del in sicer »Stara doba«. Delo je pričel dr. Miroslav Tyrš —, žal, ni ga končal, ker je prezgodaj umrl. Dela se je lotil in je z velikim uspehom nadaljeval Karol B. Madl. V prvem zvezku popisuje utvorno umetelnost v Egiptu in sicer pod