C. Cdrr. con la Posta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naro Anina:		letno	poiletu	četrtletno
ITALIJA		... Lir	10-40	520	2-60
INOZEMSTVO 		, ...»	1820	910	4-60
Posamezni Izvod 20 cent.
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, II. septembra 1924. — Leto V. - Štev. 213.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Strokovno organizirani delavci naj delajo na to, da bodo njih organizacije res pravo orodje razredne borbe, ki se ne zaključuje z malenkostnimi mezdnimi pridobitvami, temveč z odpravo kapitalističnega izkoriščanja.
Bdite torej, stojte na straži, odbijajte napade vaših sovražnikor - socialpatriotov !
\w
Kom. zveza Julijske Krajine Sodrugom in sekcijam!
Problero obstanka in političnega udejstvovanja je za Komunistično stranko closti bolj težaven ko za druge zlasti nedelavske stranke. To dejstvo naj vsi sodrugi imajo vedno pred očmi in naj se ravnajo po naukih, ki iz tega dejstva izvirajo. Po zakonu Komuni stična stranka sme obstajati. Ker sme obstajati, bi se smela tudi politično udejstvovati v smislu svojega na javnih kongresih sklenjenega programa. Ali zakon je nekaj in vsakdanja praksa je nekaj ^rugega. Kljub vsem zakonom je Komunistična stranka prisiljena, da se skriva. Javnih shodov in večjih zborovanj sploh, komunisti ne morejo prirejati. Javno redno sodelovanje komunističnih društev in organizacij ni sicer prepovedano; pač je o-nemogočeno. Kar zakon dovoli, tega ne dovole oni, ki imajo danes oblast v svojih rokah. Komunistično časopisje izhaja bolj neredno in nad njim visi trajno Damoklejev meč najnovejšega vladnega odloka o periodičnem tisku.
Kljub vsem težkočam si mora proletariat zgraditi sebi in svoji politični stranki potrebne organizme in mora tej svoji stranki dati na razpolago potrebna sredstva, da bo mogoče razširiti veliko idejo med še nezavedne.
Tega mnenja niso, menda, še vsi med nami. Drugače nebi bilo treba pisati večkrat reči, ki bi se jih moralo povedati enkrat samo in za vse enako. Povemo torej še enkrat naloge, ki jih je osrednje vodstvo dalo vsem a zlasti vodilnim sodrugom.
Strankine sekcije morajo skrbeti, da se število sodrugov poveča. V nekaterih zonah pri nas se sodrugi ravnajo po načelu, da je dovoli ako imamo v sekciji le malo proletarsko elito. To ni pravilno. Delavcev se nam ni treba bati in jih lahko sprejmemo med svoje. Seveda morajo biti sodrugi pri sprejemanju novih članov oprezni in ni treba sprejeti nezanesljive ali moralno pokvarjene elemente.
Število strankinih sekcij se mora povečati. Ce danes nismo izvršili nalogo, ki smo jo dobili pri zadnjih volitvah. Še so kraji, ki so dali Komunistični stranki mnogo - glasov in nimajo še svoje Komunistične sekcije. V clotičnih krajih mora dobiti stranka v kratkem svoje celice. Da se to zgodi ni treba, da bi sodrugi vabili v dotične kraje deželne odbornike ali druge so-druge jz Trsta in Gorice. Taka potova-
nja stanejo mnogo denarja, ki ga stranka nima. Poleg tega so povabljeni tržaški in goriški sodrugi preveč osumljeni in torej nevarni mirnemu poteku malih zborovanj, ki so potrebna za ustanovitev novih sekcij. Potrebna navodila dobe sodrugi pismeno iz Trsta ali Gorice. Vsaka sekcija naj ustanovi novo sekcijo v bližnjem kraju. To naj gre potem naprej in v kratkem bomo imeli razpredeno organizačno mrežo čez celo Julijsko Krajino. To velja tudi za sodruge tistih krajev, ki letos niso še oživeli svoje sekcije.
Sodrugi, ki vodijo posamezne sekcije naj vedo tudi, da deželna organizacija s svojim odborom ne živi od zraka. Ako se hoče, da bo vršil deželni odbor svojo dolžnost napram centrali in napram sekcijam, morajo te poslednje prispevati prvemu z denarno pomočjo. Je bilo svoj čas sklenjeno, da plačaj vsak član najmanj 6 lir na leto deželnemu odboru. Letos je izvršilo to svojo dolžnost le nekaj sekcij. Večina se na to ni spomnila. Opozarjamo sekcije tudi na to njihovo dolžnost. Le tedaj, ako bo imela stranka dovolj denarnih sredstev na razpolago, le tedaj bo lahko pomagala sekcijam.
Naposled opozarjamo sekcije še na sledeče :
Osrednje strankino vodstvo, ki je že pred leti ustanovilo osrednji sindikalni odbor, je letos ustanovilo še agrarni odbor, zadružni odbor in izročilo svojemu članu vodstvo odseka rdeče' pomoči. Po nalogi osrednjega vodstva bo deželni odbor ustanovil poleg deželnega sindikalnega odbora in poleg Že obstoječega odbora za politične preganjance, še deželni agrarni in deželni zadružni odbor.
Strankine sekcije so dolžne ustanoviti označenim odborom odgovarjajoče lokalne odbore, ki naj bodo sestavljeni iz treh oseb. Punkcije teh odborov bodo pojasnjene v prihodnji številki lista. Odbori krajevni so podvrženi, kar se discipline tiče, sekcijskim odborom in so ti poslednji sploh odgovorni za redno poslovanje omenjenih odborov.
Sodrugi naj se ne plašijo velikega dela. Le v delu, v vstrajnem delu sc ešejo značaji in si bodo sodrugi pridobili potrebno svoto znanja in izku šer.j brez česar ni mogoče narediti nič pametnega.
DEŽELNI ODBOR.
nju je vstala buržuazija, pa ne same inozemska ,temveč tudi domača, ki je sicer ob drugih prilikah kolikortoliko simpatizirala z ljudskimi gibanji naperjenimi proti tujcem, ker je srnaha-la to njej v korist. Sedaj pa je položaj drugačen Gibanje se razširja in grozi vsem izkoriščevalcem, tudi domačim, ki se sedaj vežejo s »prokletim tujcem*.
Evropski in ameri kanski kapitalisti pošiljajo vojne ladje in moštvo v južna in severna kitajska pristanišča.
Komunistična internacionala je izdala vsemu delavstvu proglas, s katerim ga poziva na boj proti požrešnemu imperializmu.
Socialpatriotje potujejo
Belgijski .minister in socialpatriot Vandervelde si je vtepel v glavo, da proletariat vzhodne Evrope ni dovoij informiran o «blagodatih« socialpa-triotizma in meščanske demokracije. Šel je v Beograd da govori tamkajšnjemu proletariatu o «uspehih» Da-wesovega načrta in slični demokr* tični šari. Beogradski proletariat pa je razumel, da hoče Vandervelde peti slavo demokraciji, temu mazilu ki ima pomagati edinole buržuaziji, ki ji ima pripomoči k uvekovečenju njenega izkoriščanja. In ker je delavstvo vse to razumelo, bil je Vandervelde prav slavno izžvižgan, posebno od omla-d inčev*.
Iz zadnjih vesti sledi, da se Vande ve Ide nahaja sedaj v Sofiji, z namenom, da prepriča bolgarske krvnike predvsem Cankova, o potrebi izročitve vladnih vajeti v roke bolgarskih socialpatriotov, češ, da bi si oni pridobit? simpatije delovnega ljudstva in bi na ta način lažje branili interese buržuu-zije. Cankov je ta predlog odklonil Sf-cer pa bi socialpatriotje itak nič ne odpravili, ker jih proletariat prredobro pozna.
Brezposelnost na Angleškem narašča
Pod Mac Donaldovo demokratično vlado se godi delavcem vedno bolje... Brezposelnost je narasla do 16. avgusta do enega milijona in 222.000. V kratkem času od 11. do 16. avg. se je število povišalo za 50.357.
Naraščanje draginje na Poljskem
Tudi v tej «narodni» državi narašča vedno bolj brezposelnost, zastoj V. industriji in pomanjkanje denarja. Cene moki in kruhu so poskočile za 20 od sto, mesu pa za 18 od sto.
Obramba narodnih manjšin v Zvezi sovjetskih republik
Ukrajinska Sovjetska viada je odredila, da se ima uvesti moldavski (ru-munski) pouk v moldavskih vasoh v okrajih Dnjestra. Istočasno se bodo organizirale moldavske kmetijske šole.
It 11II. liHN lil K
Poročilo sodr. Manuilskega
i\
„Ako hočeš imeti mir, pripravljaj se na vojno“
(K Ženevski konferenci)
Ta stari izrek rimljanskih zavoje-vateljev je bil primenjen v svojem po polnem smislu na konferenci - v Ženevi, kjer, so se sestali moderni im perialisti iz'takozvanih ((demokratičnih« držav, na vladnem krmilu kojih se nahajajo voditelji «delavskih» strank, kakor Mac Donald in Herriot.
Delovanje socialne demokracije pred vojno in ob izbruhu vojne nami je dobro znano. Na kongresih so se glasovale resolucije proti vojni. In če ni tedanje protivojno delovanje nič zaleglo, če so resolucije ostale čisto navaden kos popisanega papirja, so v tistem času gospodje Mac Donaldi in Herrioti imeli lahek izgovor, češ: «Mi nimamo v rokah vladnih vajeti.«
To se je godilo 1914. leta. Sedaj pa je položaj čisto drugačen. Socialna demokracija je na vladi na Angleškem in v Franciji; poleg tega igra vplivno vlogo v Nemčiji in v Avstriji. Pri vsem tem pa vidimo, da tirajo te so-eialdemokratične vlade ravno tako militaristično politiko kakor prejšnje meščanske.
Labouristična vlada zatira kolonialne sužnje, organizira militaristično spletke na Kitajskem, nadaljuje z oboroževanjem.
Pa vseeno se je gospoda zbrala v Ženevi, v Švici, kjer je bila sklicana konferenca Zveze narodov (pravzaprav Zveza imperialističnih roparjev). Gospodje so si topot izmislili, da je treba razpravljati o «razoroženju» in o nekakih razsodiščih. Mi ne bomo prinašali vseli tez in protitez. Ker takoj na prvi mah je izgledalo dvoje. In sicer, da ali smatrajo gospodje ljudske mase za tako bebaste, da bi verovale v njih odkritost, o njih dobrih namenih, ali pa so se hoteli še enkrat ponorčevati, in to na način, ki je prava krvava razžalitev, vržena v obraz vsemu trpečemu proletariatu.
Ker je v kapitalističnem sistemu ra-zoroževanje nemogoče, so militaristi na tej konferenci prišli do zaključka, da, ako se hoče imeti «trdne garancije«, morajo biti države oborožene. -
Posebno -jasno so to povedali Herriot, belgijski ministrski predsednik Theunis, Beneš za Čehoslovaško (ki je zastopal vso Malo antanto) in zastopnik Italije, posl. Salandra. Eni kakor drugi s<3 peli ene in iste litanije: «Poprej varnostne garancije in potem šele ra-zoroževanje«. In jasno je,'da morajo te «varnostne garancije« obstati le v o-boroževanju.
Ne zaman je pisal iz Pariza poročevalec enega meščanskega lista:
«Koncem koncev stoji Herriot bližje angleški misli, kadar si nadene socialistično kravato, ampak se znatno oddaljuje, kadar obleče zopet obleko predsednika francoskega sveta, kar pome-ni, da če zadovoljuje stranko, ne more popolnoma zadovoljiti naroda. Her-riotova Francija, ravno tako kakor Francija Poincareja in Milleranda, ostane, trdno oklenjena okoli Versaill-skega dogovora.«
Te besede so dovolj pomembne in bil bi popolnoma slep, kdor bi še ver jel čenčam demokratov in njihovih trobil.
Dogodki na Kitajskem
V severnih provincah Kitajske je izbruhnila meščanka vojna, ki se vodi med dvomi vojaškimi tirani. Kakor vedno, imajo evropski in amerikanski imperialisti ob takih prilikah bogato žetev, pretvezo za vmešavanje, ki jo utemeljujejo z zaščito belih trgovcev. Na rt je jasen: staviti Kitajskim vladam talce pogoje, ki bi evropskim in ameriškim kapitalističnim roparjem omogočili intenzivnejše izkoriščanje domačega prebivalstva. Zraven tega pa stremijo tudi za strategičnim ciljem, v kolikor si hočejo na Kitajskem pridobiti tal in pasti v hrbet Sovjetski Rusiji.
Še večjega pomena pa je revolucionarno gibanje v južnih delih Kitajske, ki se nahajajo pod vlado Sun-Jat-Scna, voditelja napredne revolucionarne delavske stranke. Središče tega gibanja je mesto Kanton, ki je eno izmed najbolj neodvisnih od evropskega kapitala. Izbruhnil je veliki štrajk delavcev in uradnikov, ki je ustavil vse delovanje zapadnih izkoriščevalcev.
Proti temu revolucionarnemu giba-
Pogreške kom. strank v narodnem in kolonialnem vprašanju
Neštete pogreške združene s tem vprašanjem in ki so jih napravile razne sekcije Komunistične internacionale, so pripisati dejstvu, da se niso še mnogi naši sodrugi osvobodili od so-cialdemokratične ideologije.
Te pogreške se lahko deli v štiri poglavitne skupine in vse niso nič drugega nego preostanki stališča, v narodnem vprašanju, ki ga je zavzemala II. Internacionala.
Balkan
Prvi tip teh pogrešk je vtelešen v stališču nekaterih jugoslovanskih so-drugov, posebno pa Sime Markoviča. in Milojkoviča, ki se sedaj nahajata v zaporu. Jaz sem vam že navedel številke o narodni sestavi jugoslovanske države, ki so vam pokazali kako ogromen pomen ima narodno vprašanje, za Komunistično stranko Jugoslavije. Kljub temu je, po naziranju, sodrugov Markoviča in Milojkoviča, narodno vprašanje v Srbiji le meščanska iznajdba.
Po mnenju sodruga Markoviča je vprašanje, ako so Srbi, Hrvatje in Slovenci tri narodi ali samo eden, čisto teoretično vprašanje, ki ne bi smelo imeti nikakega vpliva na strankino praktično politiko. Sodrug Milojkovič gre v tem še dalje. On izjavlja, da niso v Jugoslaviji tri različni narodi, ampak le jezikovne razlike. V svoji brošuri: «>Narodno vprašanje v luči mar-xizma«, kakor tudi v celi vrsti člankov, priobčenih v «Radniku», glasilu Komunistične stranke Jugoslavije, zahteva Markovič kot parolo Komunistične stranke boj za revizijo ustave, to se pravi, on postavlja celo vprašanje o samoodločbi narodov na čisto ustavno podlago. Zelo značilno je stališče Markoviča napram makedonskemu vprašanju.
To vprašanje igra na Balkanu ravno isto vlogo, ki jo igra Balkan v Evropi.
Kakšno je torej stališče Markoviča nasproti temu nacionalnemu gibanju? On izraža v svojih člankih mnenje, la makedonsko vprašanje ni nikako balkansko vprašanje, pač pa eno evropsko vprašanje in zatorej ne more biti rešeno končnoveljavno, predno ni evropski proletariat popolnoma premagal buržuazijo.
Kakšen pa more biti rezultat, ako se vprašanje postavi na tak način? Nič drugega nego pasivno zadržanje Komunistične stranke napram enemu najbolj perečemu vprašanju, ki spravlja v gibanje najrazličnejše narodnosti na Balkanu. \
Sledove Markovičeve teorije najdemo v pojmovanju nacionalnega vprašanja potom «znamenite» avstrijske šole (Otto Bauer in Renner). Avstro-marxistična šola je nastojala na tem, da se morajo za vsako cepo vzdržati meje bivše Avstrije.
Sodrugi ! Mi vemo, da je naša ruska šola v tem vprašanju napovedala avstrijski šoli boj na nož. Kljub temu pa smo priče zopetnega oživljenja nazorov avstrijske šole 'med jugoslovanskimi sodrugi.
H«
Govornik žigosa nadalje postopanje drugjh strank, v zadevi kolonialnega vprašanja in navaja nekoliko karakterističnih slučajev, kot n. pr.:
Pred enim letom je Komunistična internacionala izdala apel, naslovljen na kolonialne sužnje. V tem apelu jih je pozivala, da naj se uprejo proti zatiralcem. — Ena francoska strankina sekcija v Alžirju (Sev. Afrika), pa je glasovala resolucijo, v kateri naravnost proklinja take pozive, ki jih izdaja Komunistična internacionala na narode drugega plemena.
Kje so vaše izjave in manifestacije — pravi Manuilski — s katerimi se potegujete za osvoboditev kolonij od francoskega imperializma? Vi imate, sodrugi iz Francije, 800.000 urojencev ki delajo v Franciji. In vas vprašam, kaj ste storili, da organizirate delavce, zato da napravite iz njih revolucionarne agitatorje za kolonije?
Ali mislite, da boste zmagali v vaših stavkah, v vaših bojih, ako si ne pridobite črnce na vašo stran, ako ne vršite med njimi, in posebno med vojaštvom, propagandno delo?
aN mejklic francoskih sodrugov, da je bilo propagandno delo izvršeno, odvrne Manuilski, da to ni res in citira celo drugi slučaj, kako da je Komunistična internacionala ob neki priliki naslovila na francoski in na kolonijski proletariat en poziv. V ponatisu istega, v organu francoske Komunistične stranke «Humanit,e» pa so bile izpuščene besede «in na kolonialne narode«.
Manuilski končuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da je ruska revolucija zmag-ala, da se je utrdila Zveza Sovjetskih republik potom pripoznanja pravice do ločitve narodnih manjšin, kar je imelo za posledico razorožitev vseh nacionalističnih rovarjev.
Nadalje obračam pozornost naših sodrugov iz tujih dežel — pravi govornik — na eno zelo zanimivo določbo naše ustave. Ta določba govori, da vsaki narod, pripadajoči k nacionalnim sovjetskim republikam, lahko v vsakem trenotku izstopi iz nje. Ta določba ni nikakor zapletena v kdoveka-ke formalnosti, temveč je to zelo jasen akt.
Stvoritev naše zveze mora biti v rokah naših evropskih strank eno mogočno propagandno sredstvo, v kolikor jim daja možnost, da primerjajo metode za rešitev nacionalnega vprašanja v Sovjetski Rusiji, z metodami ki so v rabi v meščanskih državah. To je razlog, radi katerega mora postati naša skušnja last celokupnega evropskega proletariata.
Jaz bom zaključil svoj govor s tem splošnim raamotrivanjem in sem prepričan, da bo komisija, ki bo izbrana na V. kongresu, zato da se bavi z nacionalnim vprašanjem, v stanu najti praktične rešitve, takšne, ki bodo gnale naprej nacionalna gibanja v različnih deželah in ki jim bodo dale revolucionarni značaj.
Prešel je čas, ko so se izdajale izjav^ splošnega značaja. Mi imamo pred nami dobo ustvarjajočega, revolucionarnega dela v kolonijah in med narodnimi manjšinami. Ako bomo izvršili to nalogo, bomo veliko pripomogli k temu, da bomo zagotovili uspeh mednarodni revoluciji, kateri mi služimo in za izvedbo katere čuva in bdi, v imenu svetovnega delavstva, —r Komunistična internacionala. (Burno pritrjevanje).
Konec.
Domače vesti
..Novicam
<(
ni prav, da se s. Rakovski obrača z noto za osvoboditev balkanskih zatiranih narodov na ono angleško vlado, ki ima pod seboj 429 milijonov kolonialnih sužnjev. Kakor da bi Rakovski ne vedel tega, da s svojo noto ne bo niče sar dosegel. Kar je s tem hotel doseči, je bilo to: pokazati zatiranim narodom, da je Sovjetska Rusija edina sila, ki se tudi diplomatsko zanje poteguje in na drugi strani prisiliti «socialista» Mac Donalda, ki je ravno danes ministrski predsednik države, ki ima pod seboj 429 milijonov kolonialnih su žnjev da pokaže svojo pravo barvo: ali je on le v besedah, ali tudi v resnici z n mir in svobodo narodov. Mi sicer teg>* ne razlagamo vam, neumni gospodje okrog uNovic«, ampak našemu delavcu in kmetu in vam to povemo, da se slučajno ne boste čutili preveč počaščeni.
Glede <isvobode» v Jugoslaviji, ki su jo deležni tamošnji narodi ni tvba, da natančneje pišemo. Opozarjamo le naše ljudi, da stojijo «Novice» kakor tudi njihova stara mati «Edinost>> v službi Pašiča in Pribičeviča, ki sta dajala požigati in rušiti cele vasi in mu-sta po Macedoniji in po albanskem Kosovem polju, ki sta dala poklati tisoče in tisoče ljudi med njimi žene, starčke in otroke in vreči v ječe deset tisoče tamošnjih prebivalcev — zakaj? Ker so se borili za svoje narodno osvo-bojenje! In tudi današnja vlada lij v tem oziru nič boljša. Ona dela z istimi sredstvi in na isti način kakor prejšnja. Pravijo celo, da je proglasila v Macedoniji obsedno stanje, česar prejšnja vlada vendarle ni storila. — Kaj je z Nemci in Madžari? Njihovi voditelji se prodajajo sedaj eni s-daj drugi vladi, kakor delajo pri nas slovenski narodnjaki in klerikalci. Podpirali so Pašiča, ko je začel pihali d’ in, veter in ga niso več, jim je ta razpustil vse organizacije, gospodarske, kulturne in politične, in še nagnal nanje orjunce. Da ne omenjamo n. pr. d j-stva, da Madžari, ki jih-je okrog pol milijona v Jugoslaviji, nimajo volilne pravice in da je do lani tudi Neme niso imeli. — Slovence in Hrvat? pa si .^kuša srbska buržuazija podvreči gospodarsko in politično, da bi bi naprti-vila iz njihovih krajev tako kolonijo kot je tu n. pr. Južna Italija. Tako iz gleda narodna svoboda v Jugoslaviji in vsled tega je posredovanje, revolucionarno posredovanje potrebno, silnt potrebno. Jugoslavija je danes, ravno taka temnica narodov, kot je bila a-ristična Rusija ali Avstro-Ogrska, iri vsled tega jo je treba razbiti. Ne mislimo, ne, gospoda pri »Novicah«, di je pri nas vse lepo in dobro, tudi v narodnem oziru ne. Toda mi ne lazimo po trebuhu okoli buržuaznih in fašističnih vlad, kakor vi, ampak se borimo, kajti edino z dejansko borbo si bosta slovenski in hrvatski dela vec in kmet Julijske Krajine priborila svoje gospodarske, politične in narodne pravice, toda brez vas, in proti vam. gospoda orjunci, Pašičevi in Mussolinijevi podrepniki, pri «Novicah» in «Edinosti». Zapomnite si le, da je naj boj namenjen tudi vam !
Opozicionalni blok in naši klerikalci
Vsakomur je znano, da stranke, združene danes v opozicionalnem bloku, od liberalcev do reformistov in maksimalistov, nimajo v Julijski Krajini skoro nikakih pristašev, ako izvzamemo n. pr. tržaške republikance, ki pa imajo za seboj le organizirano maso male buržuazije. V Julijski Krajini predstavlja namreč Komunistična stranka najjačjo protifašistično skupino in tudi edino proletarsko stranko. Kajti niti reformisti, niti maksimali-sti niso dosegli ne v organizaciji, ne pri volitvah najmanjših uspehov. Vsled tega gre opozicionalni gospodi v Rimu resno po glavi vprašanje, na koga bi se v Julijski Krajini oprli, da ne bi ostala izolirana. In tako so — zdi se — našli pot do slovenskih klerikalcev. Rimski listi so poročali, da je opo-zicionalni blok sklenil pakt z na.šini klerikalci — za ceno Gentilijeve šolske reforme. Ne vemo, koliko je na tem resnice. «Edinost» je zase stvar takoj dementirala, češ, mi smo narod in kot tak sodelujemo z vsako vlado, ne vmešavamo se ipa v italijanske notranje zadeve. Klerikalci o stvari prev d-no molčijo, iz njihovega zadržanja’ iz posameznih dejanj posl. Besednjaka, se pa da sklepati, da bo na tem vondrr nekoliko resnice.
Tako torej. Naši klerikalci, ki so se poprej prodajali Mussoliniju in še poprej Facti in drugim, se danes proda-jejo Amendoli, Sturzu in Turatiju. Nočemo moralizirati. Opozarjemo le naše
sodruge, naše delavce in kmete na nevarnost, ki jim s te strani preti. Vlada Amendole bi bila ravno tako bur-žuazna in kapitalistična, kot je danes Mussolinijeva in kot so bile poprej vse druge. Pojasnili smo že v prejšnjih številkah splošno stališče, ki ga zavzema stranka napram današnjemu položaju sploh in napram opoziciji posebej. Recimo, da bi taka vlada tudi držala svojo besedo in odpravila Gentilijeve naredbe. Mari je to najhujše zlo, ki tare danes našega delavca in kmeta? Mari nimata ta dva drugih, večjih nadlog? Naše ljudstvo ne trpi gladu, se ne zadolžuje, ne plačuje tako o-gromniii davkov in se ne izseljuje le vsled Gentilijeve šolske reforme. In vseh teh bremen bi taka nova viada ne mogla, ne hotela odpraviti, ravno, ker bi bila kapitalistična.
Slovenski delavec in kmet nimata torej nikakega interesa vpregati se v voz današnjih opozicionalnih strank, ki so ravno tako kapitalistične, kot fašisti. Le ramo ob rami z italijanskim revolucionarnim proletariatom, organiziranim v Komunistični stranki Italije, je njegovo mesto. Ne sme si delati torej nikakih iluzij v kako ((boljšo« vlado, ki bi jo sestavil Amendola ali kdorkoli in ki bi jo podpirali naši klerikalci. Kakor se bori danes proti fašistom, se bo moral pozneje boriti ptoti nji. Edino z zmago nad kapitalizmom, z zmago nad fašizmom in današnjo o-pozicijo si bo priboril proletariat Italije in tudi naš delavec in kmet izboljšanje svojega položaja, svoje prav. .e, svojo vlado in svojo boljšo bodočnost. Danes se treba na ta boj pripravljati in prvi predpogoj pri nas je — zapustiti narodnjake in klerikalce, vstopiti v vrste razrednozavednih, revolucionarnih delavcev in kmetov vsega sveta. Krepiti organizacije, vsestransko se pripravljati na borbo — to je naša naloga, ne pa paktirati z opozicional-nimf strankami.
Napad socialpatriotov
na Zvezo del. zbornic Jul- Krajine
Po dolgi periodi mrtvila, se je pričelo prebujati tudi strokovno gibanje v Julijski Krajini, kakor sploh v celi Italiji.
Delavske množice so dobile pogum in se organizirajo. Razume se pa, da lo ni prav vsem tistim, ki «želijo dobro« ljudstvu: policiji in socialpatrio-tom. Prva pošilja svoje organe k del. zbornici, ki se sedaj nahaja v ulic-Maiolica št. 10 in delajo preiskave 'er ustavljajo delavce z namenom, jun odvzeti pogum. Toda delavci se smejejo.
»Prijateljem delavstva« tudi ni prav, da se je to gibanje oživelo in da.se delavska zbornica nahaja v rokah komunistov. Gospodje pri Spl. delavski Zvezi so spali tedaj ko je divjala reakcija, st daj pa so se opogumili, ne zato, da bi pomagali delavstvu, ampak zaio, da bi pomagali buržuaziji udušiti po tret. Poslali so namreč v Trst nekega ((inšpektorja«, ki je revidiral vse delovanje in izjavil, da je gibanje razveseljivo. Kljub temu pa m.u ni bilo po volji, da je Zveza delavske zbornice v vom. rokah. Zato je zbral okrog seoe nekaj socialpatriotov in ti so naperili s\oje strupene osti proti našim sodnikom.
Splošna del. zveza je par dni poten-proglasila tržaške organizme nelegalne, pod pretvezami, ki so prav neumne.
Omeniti moramo še, da se je zvrt.c-lo, da so baje soc. patriot je dobili od oblasti zagotovilo, da bodo imeli vse iste pravice, ki se sedaj odrekajo ko munistom.
Eh gospoda, prav po izdajalskem smradu smrdite, kjkor smrdijo vsa vat a dela!
Proletariat pa vam bo prestrmo! vaše nakane. Sveti del. organizacij v Trstu so glasovali resolucijo proti razpustu svojih organizmov.
Faiistovske bandite spuščajo na svobodo
S prihodnjim oktobrom bo spuščen na svobodo Hitler, eden izmed organizatorjev ponesrečenega fašislovskega državnega prevrata na Bavarskem, ki ga je obsodilo monakovsko sodišče.
Mac Donald si želi razorožitve...
Mac Donald — «pacifist« obrača, Mac Donald — militarist obrne... govtv. ri in govori o razorožitvi, praktično pit naročuje vojne igračke. Po odredbi angleškega vojnega ministrstva se sedaj gradijo nova letala, od katerih bo vsako v stanu vzeti seboj 50 oboroženih vojakov, — Živel torej mir, živela razorožitev !...
Naročniki, poravnajte nemudoma val dolg upravi 1
X. mednarodni mladinski teden
(7. - 14. sept.)
Mladim delavcem Italije!
Nova velika vojna izzvana od kapitalistov in od fašističnega militarizma je pred durmi. V vseh deželah se bori proletariat z vsemi silami proti vojnim nevarnostim.
V Italiji je delavski razred uklenjen v verige zločinskega fašizma, ki mu lioee odvzeti vsako prostost akcije. Treba razbiti te verige in se vreči z vso energijo na propagandno delo proti vojni nevarnosti, na agitacijsko delo med mase mladih delavcev proti onim, ki so odgovorni za imperialistično in hujskaško politiko. Delavska mladina mora stati v tem delu na prvem mestu, kajti njo bi zadelo, kakor vedno, tudi sedaj, največje zlo ki ga vojna prinaša, ker bi morala iti vsled vojaške dolžnosti v okrvavele jarke za kapitalistične interese. Odgovornost za strašno vojno, ki je divjala štiri leta, pade na one, ki danes vladajo in nas vsak dan hujše pritiskajo; tudi današnji opozicionalci so vmes.
Spomnite se!
Ako se hočete, mladi delavci Italije resnično boriti proti vojni nevarnosti, evo vam dveh najhujših sovražnikov : fašistični in imperialistični kapitalizem in pacifistična in izdajalska socialna demokracija !
Mi vas kličemo v boj !
Vas milijone mladih delavcev in kmetov v vseh deželah, in bratje v kolonijah, zatiranih in izkoriščanih 1 v boj!
Položaj je resen kot še nikoli. Zadnjo vojno smo plačali z milijoni mrtvih, z milijoni pohabljenih, z našimi najboljšimi leti, z našim zdravjem.
Spomnite se! Buržuazija je napravila neizmernih dobičkov iz naše krvi in iz našega pot >, vodila je proti nam divjo borbo, pomorila je naše najboljše sodruge, spravila nas je v najhujšo bedo, napadla nas je divje s pomočjo fašizma. Spomnite se !
Nova vojna, nova reakcija in izkoriščanje bodo mnogo strašnejši od prestanih_
Boste li to dopustili?
V imenu IV. svetovnega Kongresa Komunistične mladine, v imenu enega milijona organiziranih revolucionarnih mladih delavcev in kmetov, vas pozivljemo, da stopite odločno z nami v ta boj.
Ne sme se dopustiti, da bodo kapitalisti in generali ponovno vrgli delovno ljudstvo v novo in še strašnejšo vojno. Ne sme se dopustiti, da bodo mase, kot l. 1914. še enkrat iznenadene in prevarjene. Ne sme se dopustiti, da bodo novi napadi in načrti izkoriščanja bolj in bolj slabšali položaj delavskega razreda in delavske mladine. Ne sme se dopustiti, da bo fašizem izvajal vedno večjo diktaturo nad delavskim razredom. Sovjetska Rusija, ki je danes močnejša, svobodnejša in mogočnejša, kot kedaj prej, nam kaže pot. Samo proletarska revolucija nas za-more rešiti pred vojno, pred bedo, pred fašizmom.
Vstopite za le zahteve v boj I Deset in deset tisočev mladih delavcev je ob desetletnici izbruha svetovne vojne demonstriralo skupaj z odraslimi delavci. Toda posebna demonstracija vse delavske mladine naj dovede do izraza voljo do borbe širokih množic mladih delavcev vseh dežel.
Vsled tega udeležite se lO, Mednarodnega Mladinskega dne! Sodrugi1
Z eno samo, četudi mogočno demonstracijo in manifestacijo ni še vse doseženo. Treba napraviti več.
Lenin,
veliki voditelj delavstva celega sveta in voditelj proletarske revolucije Lenin, ustanovitelj Komunistične Internacionale, je pomogel delavski mladini ustvariti enako organizacijo za obrambo in borbo,
Komunistično Mladinsko Internaoieuaio.
To gibanje, ustvarjeno že pred vojno od najboljših elementov delavskega gibanja n. pr. Liebknechta, je predstavljajo med vojno, junaško in revolucionarno skupino delavske mladine; sedaj je postalo to svetovno gibanje. IV. kongres Komunistične Mladinske Internacionale, ki se je pred kratkim vršil v Moskvi, je mogel konstatirati, da šteje v svojih vrstah Se
en milijon
mladih delavcev in kmetov, mladih revnih kmetov in vojakov.
Mn milijon
mladih borbenih proletarcev v mestih in vaseh, v delavnicah in tovarnah, na poljih in v vojašnicah, v vseh deželah vseh delov sveta, združenih v močno in železno organizacijo zavezanih, da bodo vodili boj do končne zmage proti imperialistični vojni in za osvobojenje delavske mladine I Toda to, sodrugi, ne zadostuje ! Mnogi milijoni mladih delavcev so še vedno izven naših vrst, ali indiferentni, ali v vrstah svojih razrednih nasprotnikov. Vsled tega na delo, sodrugi I
Zberite široke množice delavske mladine, vzbudite jih in jih pripeljite v njeno organizacijo, v Zvezo Komunistične Mladine Italije.
Mladi delavci in delavke, ali hočete postali nezlomljiva falanga, ali se hočete braniti pred udarci buržuazije?
Vstopite v vrste Komunistično Mladine !
Mladinska internacionala se bori za delavsko mladino na vseh poljih. Njen zadnji svetovni kongres je postavil vrsto zahtev delavske mladine proti vojni, v armadi, v sindikatih, za gospodarsko borbo, proti fašizmu, proti belemu terorju, na deželi, za osvoboditev mladine, zatirane v kolonijah in na polju organizacije. Vse njegovo delo je bilo navdano
z Leninovim duhom.
Njegov duh je doslej vodil delavce v borbo in tudi mi borno v njegovem duhu vodili naš boj. In zmaga nam bo zagotovljena !
Kličite skupno z nami:
Proč z reakcijo !
Dol z izkoriščanjem in s kapitalistično diktaturo ! ■
Dol s hinavstvom in izdajstvom soc demokracije !
Živela Komunistična Internacionala!
Živela Komunistična Mladinska In ternacionala !
Živela Sovjetska Rusija !
Živela svetovna revolucija !
lzvrševalni Odbor Kom. Mladinske Internacionale, lzvrševalni Odbor Zveze Kom. Mladine Italije.
Zveza Komunistične omladine
Jul. Benečije
Sodrugi/
Pridružujemo se tudi mi v letošnjem X. mednarodnem mladinskem tednu (7.—14. sept.) klicu naše Internacionale in našega Izvrševalnega Odbora o Rimu. Naj bo pri nas letošnji teden, kot je bil tudi lanski, posvečen predvsem notranjemu utrjevanju in širjenju organizacij. Sekcijski sestanki, agitacijski izleti v sosednje kraje, razšir-jevanje «Dela» posebno med delavsko-kmetsko mladino, nabiranje prispevkov itd. — To so glavne naloge mladinskega dne (14. sept.) pri nas.
Vsled močnih zaprek pa nam ni bilo mogoče izdati priobčenega manifesta kot posebnega letaka. Naj se torej današnjo številko «Dela» primerno razširi med delavsko-kmetsko mladino. V to svrho dobijo te številke po nekoliko več izvodov.
Deželni lzvrševalni Odbor.
PISMA KMETOV
Politična in gospodarska reakcija na deželi
. Fašistovsaa normalizacija po deželi se nadaljuje dan za dnem v smislu najlojalnejših eksponentov in najzvestejših čuvarjev kapitalistične državotvorne sile, ki so napovedali boj vsemu, kar znači upor delavca in kaneta proti obstoječemu družabnemu redu. Zdi se, da prehaja zadnje čase fašistična reakcija tudi na podeželske vasi, v katerih je pokazal kmečki razred hrbet klerikalno-liberalni gospodi, ter začel, opirajoč se na skupno razredno borbo z mestnim delavcem, sam z lastnimi možgani promatrali obupne gospodarske razmere. Direktni in indirektni davki, preoblaganje davčnih moči, izpreminjevanje kmečkih občin v čisto navadne kapitalistične izmozgavalne stroje, na drugi strani obsežna politična reakcija, o-bupni izgledi v bližnjo bodočnost, neizogibni pogoji za nove vojne konflikte, brutalno nadaljevanje kapitalistične politike, vse to je zgrabilo osrčje delavsko-kmečkega razreda in vzrojilo revolucionarno zavest mase do vrhunca. Letos grozi velikanska žitna kriza. Italija porabi 80 milijonov kvintalov žita, medtem ko ga je pridelbla letos samo 48 milijonov. Militaristične vlade obvladuje medsebojna anarhija interesov. Vsi tirajo svojo politiko po geslu nadutih fantalinov in trebušnikov: Ko te vpraša delavec po kruhu, daj mu svinca.
Mi smo se kot izraziti revolucionarji oprijeli širšega pokreta. Gospodarski problem Julijske Krajine je le člen v verigi pojavov kapitalističnega razvoja. Radi tega promatramo mi komunisti to vprašanje kakor vsako drugo vprašanje, da pod kapitalističnimi pijavkami za nas ni obstanka, ni življenja.
Zato doživljamo reakcijo krajevne politične oblasti v sporazumu z vsemi reakcionarnimi strankami ki hočejo na vsak način zatreti revolucionarno gR banje med kmeti s tem, da prestrašijo naše malodušne sodruge, uničijo vse organizacijske vezi, ki so podlaga in pogoj nadaljnemu utiranju komunistične ideje med proletariziranimi kmeti in da s sistematičnim zasledovanjem naših sodrugov onemogočijo naše delovanje v poedinih krajih. Naša organizacija in naš pokret doživljata
periodo revolucionarnega vrenja med širšimi masami, ki se bo skozi ognje-vse preizkušnje reakcije povzpelo v kremenito stavbo naše ideje, ki bo pod pritiskam izločilo vse maloverne-že, oportuniste in koristolovce, za katere pri nas ni prostora. Reakcija bo dvignila razredno zavest našega kmeta do one povprečnosti in višine, ki jo ima organiziran delavec v tvornici in bo obadva usposobla za edini izhod izpod kapitalističnega jarma: ustanovitev proletarske države.
Za nas v buržuazni državi ni zakona. Država uporablja naš denar proti nam, še več, država, ki jo komandirajo kapitalisti, hoče popolnoma zlomiti odporno silo delavsko-kmečkega razreda, delavcu brezposelnost, kmetu brco čez prag, da bi morali potemtakem zares postati še večji sužnji, še večji gnoj. Toda mi smo tul Ideja proletarske revolucije si osvoji kmeta na pobju in delavca v tvornici. Naprej do zmage /	Zavedni	kmet.
DELO
Na mesto egoizma naj zavlada med j in tržiško okrožje odbor za pomoč po-delavstvom sveži, družabni-zadružni- litičnim preganjancem, ški duh, pijančevanju naj sledi trezno, ekonomično življenje in mesto nazadnjaških plesov, naj se med mladino razvijejo razne panoge športa, organizirajo izleti in pomnožijo naše kulturne prireditve.
Le taki izkristalizirani, trezni in zdravi armadi je zmaga zagotovljena.
J.-iČ.
Podedovane bolezni...
Proletariat, kot pravni dedič, neozdravljivo bolnega očeta-kapitalizma, je po njem podedoval najrazličnejše, nalezljive bolezni, katere so čestokrat vzrok in velika ovira, da svoje energije ne dobijo tistega razmaha, katerega bi v nasprotnem slučaju gotovo dobile. Izmed mnogoštevilnih naj navedem samo tri poglavitne, katere so za delavstvo pravcata epidemija.
Sebičnost
ali v tuji besedi egoizem je za delavstvo in njega gibanje, ter sploh za celo človeško družbo, nedvomno najnevarnejša boležen, katera se žal prijemlje tudi komunistov. Ta bolezen razsaja odkar so bile uničene prvotne komune in so vpeljali takozvano »lastninsko pravo» in bo dotlej, dokler ne bo proletariat vse te družbi škodljive privilegije odpravil, ali z drugimi besedami: dokler ne bo svet socijaliziral in komune zopet vpostavil. Egoist ne pozna nobene meje, obzirnosti, potrpe žljivosti, usmiljenja; on gleda, hoče in mora doseči svoj smoter, pa naj pri tem ugonobi lastnega brata, sovaščana, sodeželana, ali pa celo celi narod; on hoče, da svoj lastni «jaz» zakralju-je nad vso družbo. Egoistu ni pristopna nobena ideja in gorje društvu, ali stranki, kamor se vrine.
Pijančevanje
je druga, ogabna in tembolj uničujoča bolezen, katere se kapitalizem v veliki meri poslužuje, s privlačnimi, narodnimi etiketami v svrho, da v proletarcu ubije poslednji čut razredne in človeške zavesti.
Ni treba, da brskamo po bogzna takšnih meščanskih statistikah, da ugotovimo zle posledice, katere pušča a bolezen; dovolj je, da si vsak napravi malo analizo v svojem, domačem okrožju in dobil bo žalostno, da, pre-žalostno sliko. Mož —• družinski oče, kateri se vda pijančevanju, pozabi na vse dolžnosti napram družini, kakor tudi v obče napram človeški družbi in nje institucijam sploh. Pijanec ni sposoben za nobeno resno »kcijo, svoj idealizem» prodaja po zakajenih gostilnah, nima pojma o vrednosti dela in dela morda zadnje dni v tednu samo zato, da si prisluži, da v nedeljo zopet pije in pije.... Alkohol ne uniči človeka-individua, koji ga zavživa samo moralno in fizično, ampak ga ugonobi tudi duševno, njega in svoje potomce. Smelo rečeno: alkohol je najusješnej-še sredstvo kapitalizma, da delavske mase uspava, ter jih tako odvrača od boja, katerega bodo morale biti prej ali slej. No, vlade so mu vse enako prijazne in naklonjene, pa naj se še stokrat menjajo; one bodo že poskrbele, da vsako najmanjše selo, pa naj sestoji tudi samo iz par zadolženih ,koč, dobi svoj kulturni dom-gostilno, raz katerega bo vihrala trobojnica, kjer se bo narod zbiral...
In tretja pri nas zelo razširjena bolezen o kateri mislim govoriti so :
Plesi
Le-la od kapitalizma vsiljena nam razuzdana navada škoduje delavskemu pokretu tembolj, ker leži kot mora, ne samo nad sedanjostjo, ampak tudi nad bodočnostjo, to je nad najdragocenejšo generacijo človeštva — nad mladino.
Brez upa v prihodnjost si ne moremo misliti življenja! Ali si pa moremo misliti bodočnost brez mladine? In kakšno bodočnost naj pričakujemo od moralno pokvarjene mladine? Suženjstvo in večno suženjstvo. Mladenič-plesalee bo celi teden štedil na ustih in hranil, v nedeljo pa trdo prisluženi, tedenski prihranek razkošno razsipal na plesišču. Ne oporekam da nima tudi proletarska mladina pravice do razvedrila in zabave; privoščimo si pa take zabave, da bo našemu stanu primerna in razredu koristna, da nas usposobi vršiti naloge, katere nam čas nalaga, ne parna od meščanstva vrinjenih nam plesiščih se sami sebe gospodarsko, telesno in duševno ugo-nabljati.
Komunistična stranka, voditeljica delavskih mas in edina stranka bodočnosti mora začeti oster boj, ne samo proti zunanjemu sovražniku, ampak tudi proti notranjemu; proti bacilom-razširjevalcem proletariatu škodljivih, kapitalističnih razvad,
Goriški okrož i odbor „Za politične žrtve“
Z namenom da se olajša moralno in materialno trpljenje proletarskim žrtvam buržuazno-fašistične reakcije, se je ustanovil za Goriško, Gradiščansko
Mnoge so žrtve, ki jih je ustvarila fašistična reakcija med proletarci v teh okrožjih, mnoge so tudi potrebe teh sodrugov. Naj žrtvuje torej vsak delavec nekoliko, naj prispeva k nabiranju za prizadete, ki so bili krivi le tega, da so ljubili in širili stvar proletariata. Vsi sodrugi in delavci brez razlike morajo začeti z resnim propagandnim delom in z nabiranjem v prilog sodrugom, prizadetih po reakciji.
Tozadevne pole bo Odbor razposlal zaupnikom v raznih krajih. Gotovi smo, da bodo vsi sodrugi in delavci,, brez razlike, znali in mogli k stvari
ODBOR
od
Glasovi z dežele
Iz Ajdovščine
Drago «Delo !» V naši ijuni Ajdovščini je vse po starem. Nova je samo velika hiša trgovca Repiča na glavnem trgu. Seveda je ta hiša samo plod »poštenega truda« in «velike pridnosti« gospoda trgovca, o tem se ne sme dvomiti. Kak delavec bi hotel tu ugovarjati, češ, da saj tudi on pridno dela in še več časa kakor gospod Repič, toda kaj delavec ve: mora se imeti tudi »srečne roke« in «znati se mora«.
Torej tako je začela rasti gosp. Repiču na trgu velika hiša, pa seveda ne sama od sebe. Graditi so jo začeli zidarji in malovarji, pa zopet ne sami. Mora biti tudi kdo zraven ki kasira, in to pot sta bila podjetnika Trčela. In ta dva gospoda, posebno pa gosp. Angel zna dobro kasirati. Pri tej zgradbi se je vršilo to kasiranje celo tako-le : Najetih je bilo 10 zidarjev in 10 malovar-jev, ves čas sta jih podjetnika gonila kot črno živino, posebno malovarje, ki so morali vse do zadnjega kamna na rokah znesiti ter so delali od 7. ure zjutraj do 8. zvečer z eno uro odmora Hiteli so delavci, da je bila zgradba kmalu pokrita, veselili so se na toli krat obljubljeni «likof» in na plačo, ker niso za vse tri zadnje tedne dobili nobene. Prišel je «likof», obstojal je iz malo sira, 3 cigaret in 3 kozarcev vina, a pri plačilu je začel g. Terčelj jamrati, da nima denarja in je utrgal malovarjem' vsakemu po 1 liro na dan, tako, da ima škode 18 Lir, ki jih je g. Angelj poštena kasiral v svoj žep, poleg druzega mastnega dobička. Danes, ko ni delavstvo organizirano in je na tleh, si kajpada gospoda tudi take stvari lahko dovoli.
Novo bi bilo tudi, da se je preteklo soboto oglasilo mnogo delavcev za sprejem v tovarno/ od katerih je g. ravnatelj precej sprejel in sicer po večini komaj šoli odrasle otroke. Sploh delajo danes v tovarni po večini ženske in otroci in z grozo se človek vprašuje, kaj bode iz vseh teh mladih deklet, ki jih v najbolj opasni starosti izmozgavajo stroji in zastruplja fabri-ški vzduh. Gotovo tega ne pomišlja g. ravnatelj, najzvestejši sluga svojega gospodarja, ki najraje sprejema na delo otroke, a ga odreka odraslim možem.. Seveda, saj sta nam že Marx In Engels pravila, da izkoričša kapitalizem najrajši otroke za svoje profite. Sploh so pa plače ajdovskega delavstva v tvornici zelo slabe in vlada splošna nezadovoljnost.
Toliko za danes. Mogoče se prihodnjič še kaj oglasimo.
Ajdovski delavci.
Iz Lipe kod JelSan
Na zapadnoj strani našega sela stoji crkva sv. Jelene, koja je podružnica Jelšanske župe. Kako je poznato, četi-ri godine plamsao je rat, zato je za vreme te četiri godine došla austrij-ska buržuazija u škripac radi želje-znog materijala, stoga je rekvirirala zvona, a ta je sudbina zadesila i naša na tornju sv. Jelene. I tako je naše selo ostalo. Zvonova, koje su naši djedovi platili svojitmi žuljevima, ni ne pomi-šljajuči da če taj isti inaterijal ubijati njihovu djecu radi tudjih interesa, a na tornju da če ostati samo dve prazne «Škulje«.
Pred nekoliko vremena dobili smo novog župeupravitelja u osobi M. Huša. Čim je stigao, odmah je počeo la uvadja medju nama neke nove metode, kao upostava «Marijine družbe«, bičao je sa propovjedaonice sve žene radi mode itd. jer smo mu se vidjeli svi premalo pobožni. No nije ostao samo kod toga. Bacio je svoje orlovsko oko i na te dve «Škulje« koje su prazne na našemi tornju. I toni je gospodi-nu palo na misao da treba tu metnuli opet zvona, a kad ih nema, valja ih kupiti, ali on nije ni rekao da če ih možda on kupiti od svoje masne plače koju dobiva mesečno, te kojoj moramo i mi dodati svoj deo putem po-reza, taksa i drugih nameta. Mora da ih kupi selo gde se nulazi i crkva, ako žele ljudi da čo jednom stupiti u raj nebeški, moraju to učiniti Bogu na čast i diku. — Tako mišljaše taj go-spodin pop. Ali mu otvoreno kažemo da neče vidjeti tako brzo opet zvona na našem tornju jer nismo tako ludi da bi ih apel kupili na svoj teret, a u slučaju rata nestalo bi i tih, te bi se opet iz njih učinili topovi za ubijanje nas i naših nedužnih drugova, i to za umazane gospodske ciljeve. Tu si misao neka izbije iz glave, te ako ih želi
vidjeti neka ih kupi sam, jer mi nismo protiv toga, da ih netko kupi pa da metne gore, ali smo protiv toga da ih se kupi na naša ledja i to još na dug, jer selo nema gotovine. A našeg crkve nog starješine Mikulovca, bila bi duž-nost da mu reče u kakvom se stanju nalazi selo, pak da jednom prestane nagovaranjem neka se kupe zvona, jer ljudi se nalaze u teškoj brigi kako če zaslužiti koru kruha, da prehrane svo ju obitelj, stoga bi bilo ludo da u takviim teškirn prilikam nakapaju sebi na ledja duga za zvona koja nam nisu ni najmanje potrebna. Zato drugovi Lipljani ! Svakomu tko vas dodje na-govarati da kupite zvona, pokažite mu vrata, pa bio to župnik ili tko mu drago. Toliko za sada.
Lipljan komunista.
Vrtovin na Vipavskem
Po volitvah so nam grozili pritepeni in nepritepeni fašisti, naj si ne pričakujemo nobenih dobrot več od faši-stovske vlade, ker smo ji z glasovi dali nezaupnico. Ubogi reveži! Kakor da bi poprej na pernicah ležali in kakor da bi nam svetopisemski vrani nosili iz rimskega kotla jed. Kdor ni z nami je proti nam ! Zadosti so nas slepili, da je vlada od boga postavljena in da je božji duh poosebljen v naših višjih. Pred desetimi leti smo šli v klavnico za naše višje, za vero, cesarja in domovino, danes nismo več gospodarji na naši zemlji. Mnogi se še spominjamo, kako je obračunal ruski delavec s svojimi pijavkami, saj smo bili saimi tam in na lastne oči videli razmere pred in po revoluciji. Mi smo se bili za kapitalistične interese, kakor ovce so nas gonili iz fronte v fronto. Danes vidimo, da smo bili prevarani. Delavstvo se je med sabo klalo, namesto da bi udarilo po kapitalistu. Edino Rusi so imeli toliko poguma, da so poklali svoje grofe, ki so delali s kmeti, kakor delamo mi z lisicami po jazbinah. Za zahvalo, da smo se klali, iztiska kapitalistični režim poslednjo kri iz delavstva. Mi smo na robu prepada. Kdo bo padel, mi ali kapitalistične pijavke? To je odvisno od nas samih ! Vsi smo prišli do prepričanja, da za nas ne ostane nobene druge poti, kakor obračun, ki se bo zgodil s proletarsko revolucijo, edino rešitvijo za našega kmeta. Nas ne bo rešila stranka, ker smo stranka mi sami.
Še nekaj. Črniške orožnike in sploh oblasti zelo srbi naš komunizem. Naj si le zapomnijo, da naše ideje ne vdu-šijo nikdar. Ponosni amo, da se zamo-re imenovati naša vas boljševiška zgradba v Vipavski dolini. Naša revolucionarna ideja za osvoboditev delavca in kmeta izpod kapitalističnega jarma bo plamtela vse do zmage proletariata.
Kmetje ! Oklenimo se našega edinega glasila, razširjajmo in podpirajmo ga, da bo postal še lepša zastava naše ideje, da bo postal še večje žarišče revolucionarnih kmetov v Vipavski dolini!
Podgora
Vsem naročnikom Usta »Delo«.
Propagandni odbor za proletarsko časopisje javlja vsem naročnikom lista »Delo«, da je naročnina, ki so jo plačali v teku zadnjega izdajanja lista «Delo» potekla ravno z dnem ko je bilo »Delo ustavljeno in to dne 15. maja t.
1. Zato poživljamo vseh da plačajo naročnino v naprej, ki bo veljala za nas od 31. julija do 31. oktobra t. 1. To naj si vsi naročniki zapomnijo in naj ne spravljajo v svet nepotrebnih in škodljivih besed. Kdor v naprej ne napravi svoje dolžnosti, se mu bode list brez nobenih prerekanj ustavil. Zato sodrugi, naše geslo naj velja vedno: Na delo za «Delo» !
Propagandni odbor
za proletarsko časopisje.
Za smrt — žetva.
Za gavrane — gozba.
Za crkve — svečanost.
Za narod — dugovi.
Za pravilu — ništa.
Za pur ko ve — spomenici ubica. kamena ili bronze.
Za sveštenike — divlje podstrekiva-nje za klanje.
Za bankare — menice, interesi, komata.
Za irulustrijalce — veliki poslovi, korist, profit.
Za trgovce — «dobra vremena».
Za liferante i zabušante — pljačka.
Za čuvene političare, propovednike, vaspitače, novinar e, za sve ove vetre-njaste, koji propovedaju herojski o ratu, koji pričaju herojski o zastavi; koji pričaju fino o narodnoj časti i pričaju, pričaju, puno pričaju o slavi bitke — za njih je rat dobra ladovina iz koje se dreči i larma, ali ih nikad nema medju prostim vojnicima i pe-šadijom na bojrioj liniji, gde bi dobili to icuživanjeu da njihovo nježno nami-risano tjelo bude raskida.no na komade...
Dakle — rat je pakao za radni narod.
Radni narode, nedaj da hude rata.
Dole sa ratom !
Rat ratu I
mse
100.—
53.—
2.40
29.50
15,—
25.40
Tiskovni sklad
Prej izkazanih L. ži>b<s.ad Nabrano v Rojanu : P. J., D G., S. D., L. G., A. C., G.
A., L. S., G. C., N. J., W. L.
N., W. L. N., J. Novi, V. T.,
K. F., J. Sedmak, Sedmak S. J. 1884, M. Štoka po' 5,—•
C. Mislej 10.—	>
Nabrali ajdovski delavci	>
N. N. Dekani	>
Nabrano na Katinari na bloke	>
Nabrano v Boljuncu na bloke >
Nabrano v Dolini na bloke »
Nab. pola štev. 58 (S. Anton):
V. Kavrečič ID; S. Jakomin,
J. Novak, krojač po 5; lv.
Bordon, Iv. Bordon, Iv.
Škergat, II. Bernetič (Marezige, Iv. Sabadin po 2; J.
Vatovec, N. Vatovec, A. Vatovec, K. Valentič po 1;
Štefan Koterle 20	>:
Nab. pola štev. 915 (Konto-velj) :	A. Gerlanc, K. Ger-
lanc, J. Daneu, J. Štoka, E.
Starc, J. Starc, J. Štoka,
Vladi G. Matteotti po 5; D.
Daneu 3.40; Blaž 2.40; J.
Štoka, A. Andrejevie, Ve-lejin Drago, A. Ukmar, M.
Starc, Pertot in sin po 2;
K. Guštin 1.35; A. Regent,
Veleja, Fr. Kalc, K. Cibic,
J. Starc, A. Cjak, Konte Nebodigatreba, Boštjano v Starc, J. Štoka, Luccio, E.
Štoka, E. Štoka po 1; A.
Starc —.80; A. škerk —.70 »
Nabrano v Boljuncu na bloke L. 68.50, špacakaminar Bianco 10.—	,,
Nabrano v Renčah :	Vesela
družba pri Arčonovih 34.15; v gost. pri Lukežičih 25.35;
G. Vižintin, Al. Arčon po 2; P. Arčon, Fr. Arčon, Fr.
Vičič, Iv. Ožbot, N. N., J.
Lukežič, R. Gatnik, St. Lu-kežic, Ant. Lukežič, M. Pre-gilj, E. Pahor, G. Pregilj po 1	»
Anton Pahor iz Novevasi sedaj v Franciji 1 frank	»
Nab. pola štev. 4 a (Solkan);
Vesela družba, vsled nepričakovano došle, vesele novice 10; Perklo 4, bastonato dai carabinieri 3.30; Avgust M., Habakuk po 2; Semar 1.70; pri mladini 1.50; Ko-nin, Lede Fr., Agnes A.,
Hlemar, Piri, Zvertanik, Ga-vri E., Batiste	»	32.50
Nab. pola štev. 168 (istotam) :
Ferdo, A. Kleindienst, J. Kodelja, Elvira Kodelja po 5;
«za staro pravdo« Dentea-sano, A. Srebernič, Zapiši,
I. Komel, Orehovec po Fik-fak 2.50; Joškovi«, Val.
Vuga, P. Perko, «za novo svetovno naziranje«, železničar, proti sv. trojici, J. Makuc, PodCahalčki, Zavrta-nek Janez, A. Jug, Iv. Ba-šin po 2; S. Bone 1.15; Butalo Fr. Bitežnik, R. Jug,
A. Vižin, And. Vižin, Fr.
Prijali, Percunkula, osupo 1; A. Brezigar —.75	»	72.40
Žerjal Sv. Križ	»	2.—
72.45
78.50
75.50
1.19
*
Skupaj L. 3.566.74
Sekcija v Sekcija v
Stalni mesečni prispevek
trstu
S. Križu pri Sežani
L.
50.-
52,-
Skupaj L. 102.
Rat ratu!
Rat je samoubistvo radnivke klase na veliko, pod komandom ekonomskih i politiČkih gospodara —‘ buržuazije.
Rat je:
Za domove radnog naroda — pustoš.
Za majke radnog naroda — bol.
Za žene radnog naroda — očajanje.
Za decu radnog naroda — sirotova-nje, glad.
Za najbolje sinove naroda — smrt ili onesposabljanje za rad.
Za čovečanstvo — varvarstvo.
Za mir — poraz.
Proletarski tisk
je tisto orožje, ki ga morajo delavci in kmetje naperiti proti vsemu meščanskemu aparatu laži.
To orožje pa ga je treba vzdržavatl in izpopolnievatl.
Stalna pomoč
je naj izdatnejša. Zato se morajo somišljeniki potruditi z nabiranjem novih naročnikov in prispevkov za Tiskovni sklad.
proletarsko orožje se moralno izpopolnjuje z zavednim sodelovanjem.
Odgovorni urednik: Vekoslav Rovan. •trt. Tip. a. apuzal — TrlMt«