T Poštnina oiafana v ootovint Leto L VIK V Utibltonš, v nedelio. dne 24 februana 1929 St. 47 St. 3 Din Naročnina Dneva a izdaja za državo SHS mesečno U Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemsrvo meveino 40 Din nede l»ka izdala ce.ole no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. pefll-vraia mali oglasi po 130 in 2 D. veCII oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 tn 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn veClem g naročilu popust Izide ob 4 zjuirflj razen pondeljka ln dneva do prazniku ureanlitvo Ic v Koptiartevl ulici it. Silil Rokopisi se ne vrača/o. netronklrana pismo se ne sprelemalo tiretinlilva telet on Si. 20.10, upravnlitva it. 2328 Važnost občin Osnovna celica vsega javnega življenja v državi je občina in zato je za razvoj države in za njen napredek naravnost odločilne važnosti, Ikako je organizirana občina. Nad vse razveseljivo jc zato, da so se jugoslovanski listi že lotili vprašanja, kako naj bo izvedena organizacija občin in še bolj razveseljivo je, da je iniciativa podana tako stvarno, da je upati na trajen uspeh. Mislimo tu na »Obzorov« uvodnik, kako rešiti problem samouprave in v prvi vrsti problem občine, kot osnovne samoupravne enote. »Obzor« po pravici polaga največjo važnost na to, da bodo občine oproščene strankarskega vpliva in se tako mogle čisto posvetiti svojim gospodarskim, socialnim in kulturnim nalogam, ki so za občino brez dvoma najvažnejše in sploh jedro vsega njenega dela. V ta namen predlaga »Obzor«, da poslovanja občin ne nadzorujejo več niiti oblasti niti država, temveč edinole upravna sodišča, ki bi se ustanovila tudi za okraje ali županije, kakor bi se že imenovale zveze občin z istim krajevnim interesom. Depolitizacija občin bi morala biti seveda docela izvedena in zato občine in županije ne bi imele nobene zakonodajne naloge, temveč bi samo vršile upravno funkcijo v občini in po smernicah, ki bi jih določila zakonodajna telesa. Namen »Obzora« je torej v glavnem dvojen: oprostiti hoče s pomočjo neodvisnih upravnih sodišč občinsko upravo čisto od vpliva strankarstva in dati občinam resnično samoupravo, da odločuje o svojih upravnih zadevah v resnici sama, ne pa da je žrtev onega pretiranega etatizma, da mora tudi najmanjše vprašanje rešiti samo centralna oblast. Oba namena sta sama po sebi gotovo pravilna. V občini, kjer gre večinoma le za praktična gospodarska vprašanja v resnici stran-karstvo ni samo odveč, ampak naravnost v škodo. Da je šola dobro sezidana, je čisto tehnično vprašanje in če so ceste slabe, potem trpe od tega vsi, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. Jasno pa je tudi, da more prav odločevati v lokalnih zadevah samo tisti, ki je na njih interesiran in ki jih do pičice pozna in je zato čisto napačno, da se odreja vse od zgoraj. Nastane pa druga težava. V naro>dneni interesu je, ca ne napreduje samo ena občina, temveč vse relativno enako in da je tako dosežena homogenost. Kadar pa je občina absolutno sam svoj gospodar, sc more pripetiti, da bodo nekatere občine, ki so obdarjene z dobrimi občinskimi voditelji, res napredovale, druge pa čisto zaostale, ker sc bodo zadovoljile s tem, da vlečejo stari voz naprej. Zato je po našem mnenju vendar potrebno, da je tu neka oblast, ki nadzoruje in tudi vodi delo občinskih uprav, da ena občina izpopolnjuje drugo in da se doseže splošen napredek vseh občin, ne pa samo nekaterih, ki bi samo vlekle stari voz naprej. Zakonodajno telo, ki določa splošno smer občinskega dela, je tudi kot nalašč poklicano v to, da vodi in nadzira občine, ker je ono najboljši tolmač, kaj jc v skladu z zakonom in kaj ne. Obenem pa je tudi gotovo, da bi zakonodajno telo neprimerno hitrejše poslovalo, ko upravno sodišče, kar jc tudi nad vse važno za napredek občin. A še na nekaj je treba misliti. Najmočnejši impulz vsakega javnega dela izhaja vedno iz tekmovanja. Dokler so obstojale stranke, so skrbele one za tekmo, deloma v prid občine, večkrat pa tudi v škodo, kjer so politični vidiki popolnoma prevladovali ali bili celo samo krinka za osebne ali klikarske interese. S pre-stankom političnih strank je tekma med občani za blagor občine postavljena, hvala Bogu, na čisto stvarno podlago iz gospodarskih in socialnih vidikov, ki so povsod kajpada različni. Zato življenje v občini in njaaih zastopih ne more bi.ti uniformno, ampak sc razvijati v zdravi tekmi, v kateri bo vsaka opozicija čisto stvarna, zgolj gosoodarska in bo lojalno pripomogla k zdravim sklepom v obče dobro občine. Vprašanje organizacije občin je gotovo najvažnejše vprašanje in zato treba gledati, da bo to vprašanje čim najbolje rešeno. Jedro države je občina in zato mora biti tudi organizi-' rana občina tako, da ne bo niti ena sila izgubljena, temveč da bo občana pravo zbirališče vseh zdravih sil naroda in da bo zanj njegova prva politična šola in korporacija, kjer se izvrši prva selekcija najboljših. Belgrajske vojaške oblasti so danes pričele z minami razstreljevati led na Donavi, da j bi na ta način preprečile zajezenje ledu ob 1 mostu, ki se gradi med Belgradom in Pan-čevim. Ne vzbujajte pretiranih želj Resen opomin žel. ministrstva, da ne bo nepotrebnih razočaranj Belgrad, 25. febr. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi stalno vzdržujejo vest, da jc v najkrajšem času pričakovati sprememb zakona o državnem prometnem osebju. V svojih trditvah so se povzpeli celo tako daleč, da so našteli po-viške plač, ki jih bodo prejemali železniški uradniki. To pisanje gre zelo nasproti željam, ki jih po pravici povzroča težavno materijalno stanje državnih železničarjev. Mnogi železničarji so si sami ustvarili nadaljnje kombinacije. Ker je bila želja mati teh vesti, so na podlagi tega delali račune. Poudariti je, da jc potrebna največja previdnost, ker so državne finance slabe. Tudi železniška sredstva zaenkrat ne zadostujejo, da bi sc mogla pričakovati kakšna učinkovitejša rešitev tega vprašanja. Zato je svariti dotične uradnike in dotične organizacijo, ki so sklicale seje, da pripravijo posamezne spomenice, oziroma, ki so odposlale ali hočejo odposlati v Belgrad svoja zastopstva. Nadalje je ugotoviti, da je imeti v vidiku tudi to, da ni ničesar na tem, da bi bil pravilnik o delavcih v državnih podjetjih, v kurilnicah itrl,, gotov. Tudi tukaj jc vprašanje velike finančne peze, ki si naj jo država naprti na svoja rame. Res sc sicer to vprašanje obravnava in proučuje ter se mu posveča največja pokornost. Pomisliti je treba, da bi st storilo zelo dobro delo, ako bi se ta sira-1 železniškega vprašanja prva rešila. Kljub t ni;, da je bilo vprašanje pokojninrkega sklada železniških delavcev bivše južne želsznice in državne železnice v območju Slovenije ter dalje pod zagrebškim in sarajevskim ravnateljstvom vsaj delno rešeno, je pokojninski sklad teh delavcev tako rekoč v zraku in je glede na celo državo izmed kardinalnih vprašanf. Nc samo, da ni mogoče trenutno rešiti vprašanja prometnega osebja, tudi ni mogoče urediti vprašanja pokojninskega fonda železniških delavcev. Računa sc, da bo v ta pokojninski sklad prispevala država polovico, delavci pa polovico. Država pa bi finansiranjc vsaj v začetku vzela v svoje roke. Tudi pri izračunavanju se je takoj pokazalo, da bi prišlo do več desetin milijonov, kar bi državo le preobčutno preobremenilo. Obenem se opozarja, kar se tiče zakona o prometnem osebju, da je treba pri pravosodnem ministrstvu, kjer posluje itak stalna komisija za revizijo splošnega uradniškega zakona, najprej urediti vprašanje splošnega položaja državnega uradništva nasproti državi. Nato pride ves tn materijal pred stalni zakonodajni svet. io pa bi sc, če bi to pripuščal materi' položaj države in prometnega ministr: pristopilo k učinkovitejši rešitvi zakona .ržavnem prometnem osebju. K zakonu o državnem prometnem osebju jc izdalo danes prometno ministrstvo to-le uradno obvestilo: »V poslednjem času sc v dnevnem časopisju raznašajo najrazličnejše verzije, da se izdeluje v prometnem ministrstvu nov zakonski načrt o državnem prometnem osebju. Nekateri lisii so objavili tudi podatke o povišanju dohodkov. Da zainteresirana javnost nc bi bila napačno poučena, se posebno uradništvu objavlja to-le: Vprašanje novega zakonskega načrta o državnih uradnikih jc prenešeno na pristojno mesto. Dokler sc nc izdelajo splošna načela tega zakonskega načrta, tudi prometno ministrstvo ne more pristopili lc izdelavi zakona o državnem prometnem osebju. Res pa je, da se posveča osebnemu vprašanju želez-' vtiškega uradnega osebja žc sedaj posebna pozornost.« Iz gozd. ministrstva Belgrad, 23. febr. (Tel. : Slov.«) V gozdarskem ministrstvu je izdelan pravilnik za režijske posle. Po dosedanjih podatkih je znašala režija v gozdarskem gospodarstvu 6% od celotne preliminirane mase lesa. Na gotovih mestih se je šumska režija izkazala kot zelo dobra. Kljub temu pa obstoja v smislu pravilnika namera, da bi se državni režijski stroški čim bolj znižali. Prav tako je treba postaviti vsa državna režijska dela pod iste pogoje, kakor delajo to posamezniki. V gozdarskem ministrstvu se je nadalje izgotovil zakon o rudnikih. Ministrstvo ga je poslalo rudarskim sekcijam in gospodarskim zbornicam v proučevanje. Ministrstvo ima pripravljenih dvojo gozdarskih zakonskih načrtov. Končno besedilo bo ministrstvo -najbrž prepustilo vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Načrt določa, da mora gozdarsko ministrstvo zalagati male žage po naši državi z lesom. Radi tega so v njem določila, da se mora, predno se da dovoljenje za postavitev žage, prositi v gozdarskem mini-stvu za pritrditev. Namerava se, da bi ministrstvo to svojo pravieo pritrditve prepustilo pokrajinskim oblastem in samoupravam. Glede taks, ki pridejo pri žagah v poštev, se je ministrstvo zedinilo na to, da naj ostanejo stare takse. Iz prometnega ministrstva se nam sporoča: Prometni minister g. dr. Korošec je imenoval komisijo za sestavo pravilnika o izplačevanju pristojbin bolnim železniškim dclavcem, V to komisijo so delegirani zastopniki prometnega ministrstva, generalnega ravnateljstva državnih železnic in uprave humanitarnih fondov iz vseh železniških direkcij. Od ljubljanske direkcije je imenovan za člana te komisije oblastni upravnik g. Vari. Z ureditvijo tega res zelo perečega vprašanja jc ustreženo upravičenim zahtevam železniškega delavstva, ki jc za časa bolezni pri številni družini navezano zgolj na prejemke iz bolniškega fonda drž. železnic. Komisija prične z delom 28. t. m. Redukcija srednjih šol V prosvetnem ministrstvu izdelujejo načrt zakona o redukciji srednjih šol, ki jih je zlasti v nekaterih južnih krajih mnogo pre-1 več. Kakor znano, jo bil ta načrt že dostikrat na dnevnem redu raznih vlad, pa so slran-i arfki interesi vedno n> v ~"ri:ili dn bi bilo 1 mogoče to vprašanje tudi l raviluo re.uii. mvoz m izvoz Belgrad, 23. febr. (Tel. 'Slov.«) Pri našem _ zu' je 1. 1928 sodelovalo 78 držav. Oct teli jih ie bilo le 11, ki so imele več kot 1% vrednosti. Na prvem mestu je Italija z 1.679 milj. t. j. 26.6%, Avstrija 17.90%, Nemčija 12.10%, CSR 8.79%, Madjarska 8.8%, Grška 8.3%, Francija 3.83%, Švica 3.1%, Anglija 1.59%, Poljska 1.38%, Romunija 1.2%. Pri uvozu 1. 1928 v našo državo je sodelovalo 74 držav. Od teh jih je 15 udeleženih več kot z 1 %. Na prvem mestu je CSR z 1402 milj., t. i. 17.89%, Avstrija 17.29%, Nemčija 13.61%, Italija 11.99%, Madjarska6.63%, Anglija 5.7%, USA 4,92%, Francija 4.51%, Poljska 2.7%, Romunija 2.66%, Brazilija 2.66%, angleška Indija 1.62%, Grčija 1.28%, Švica 1.27%, Hc-landska 1.03%. Szplačilo hnponov BStsiirovega posodila Belgrad, 23. februarja. (Tel. »Slov.«) Finančno ministrstvo je odredilo, da se vrši v državi izplačevanje dospeiih kuponov 8% in 7% obveznic državnega zunanjega posojila v zlatu iz 1. 1922, obveznic serije A in B tako zvanega Blaircvcga posojila vsem imetnikom teh državnih papirjev, ki ee nahajajo na ozemlju SHS. Da bi se čim bolj šlo na roke imetnikom teli vrednostnih papirjev v notranjosti države, bo kupone sprejemalo v izplačilo neposredno samo glavno ravnateljstvo za dolgove, dalje pa tudi vse davčne uprave v državi. Po sprejemu kuponov in po izvršenem proračunu bo glavno ravnateljstvo za državne dolgove izdalo Narodni banki nalog, da izplača odgovarjajoče vrednosti predloženih kuponov v dinarjih po tečaju na dan plačila ali prinositelju kuponov ali pa se mu vrednost dostavi po davčni upravi, kjer to se ti kuponi predložili v izplačilo. Zagreb - druga prestoln'c& V zagrebških »Novostih« čitJmo: »Kakor sc jc moglo iz inforriiiranih krogov izvedeti, bo Nj. Vel. kralj šc letos uredil vse, da bo Zagreb druga prestolica Nj. Vel. kralja. Ker se bo v državni upravi izvedla velika decentralizacija, bodo prišle mnoge stvari iz Belgrada v Zagreb in bo tako Zagreb dejansko druga prestolica. Ko se vsa uprava uredi in ko prično novi zakoni, ki sc sedaj izdelujejo, funkcionirali, bo preneseno v Zagreb ka-.acijsko sodišče in tudi mnoge druge državne ustanove. Vsa kraljeva rodbina bo gotovo dobo bivala v Zagrebu. Kakor sc je moglo izvedeti bo Ni Vel. kralj olv ' 1 > Jc|-v. večji del hrval- „1. V« 11S U prava /e v Kopitarjevi ul.4i.tt Čekovni račun: C/ublJana itev. 10.650 ln lO.349 sea Insetale, Šaralevoil.7303, Zagreb St. 39.011. Praga ln Dunal it. 24.797 Načrt interkoniesionat. zakona gotov >Vreme« piše: V verskem ministrstvu je že danes pripravljenih več zakonskih predlogov. Ko je postal dr. Tugomir Alaupovič dne 6. januarja minister za vere, je takoj pričel ponovno proučevati te zakonske predloge. Njegova namera-je, da vse te predloge čim prej uzakoni. Na ta način bi bili dcfiniiivno urejeni odnošaji vseh ver do države, ko tudi odnošaji med posameznimi verami. Ti zakonski načrti se ne bavijo z notranjo ureditvijo cerkev. Prepušča sc vsaki cerkvi, da to uredi z avtonomnimi zakoni. Intcrkonfesionalni zakon. Od vseh sprejetih zakonskih načrtov je najvažnejši interkcnfesionalni zakon, ki ureja odnešaje med posameznimi ccrkvami ko tudi njih odnešaje do države. To je osnovni zakon, v čigar okviru naj se pozneje izdelajo oziroma predelajo zakoni o posameznih cerkvah. Načrt o interkonfesionalnem zakonu je izdelal dr. T. Alaupovič že 1. 1919, ko je bil prvič minister za vere. Od tedaj se ni mnogo storilo na tem zakonu. Bilo je več poskusov, da pride pred skupščino na glasovanje, ali se ni to nikdar posrečilo. Največja težkeča jc bila v tem, ker se ni moglo nikdar dobiti pritrdila zastopnikov vseh veroizpovedi. Tako so zastopniki katoliške cerkve stalno zahtevali, cla se sklene najprej konkordat s papežem in da se šele potem izglasuje intcrkonfesionalni zakon. Želeli so, cla se interkcnfesionalni zakon prilagodi konkordatu in nc obratno. Ma tej svoji zahtevi vztrajajo tudi danes. Ko so bili pred kratkim pri dr. T. Alaupo-viču, so ponovili svoje stališče. Glavno stremljenje dr. Alaupoviča je v tem, da odpravi to težkočo. G. Alaupovič dela to oprezno in polagoma, ker jc mnenja, cla sc verska vprašanja zelo deiikatna in da je narod najbolj občutljiv, kadar gre za vero. Zakon o pravoslavni cerkvi. Načrt zakona o pravoslavni cerkvi je že gotov in njegova uzakonitev se odlaša samo zato, ker še ni rešeno vprašanje interkonfesio-nalnega zakona. Potrebno je, da so skladni zakonski načrti o posameznih cerkvah in da te uzakonijo v kratkih presledkih, cla se tako odkloni možnost pritožb s katerekoli strani, ko da so storjene eni ali drugi cerkvi krivice, in da je dano eni več ko drugi. Obstoji predlog, da odredi država pavšalno vsoto vsaki posamezni cerkvi in da potem uprava vsake cerkve sama skrbi, kako sc porabi la dgnar. V tem primeru ne bi mogli biti duhovniki pod nobenim pogojem državni uradniki, temveč bi jih plačevale samo cerkvene oblasti. To bi, kaker se pravi bolj odgovarjalo avtonomiji cerkve. Zakonsko pravo. Zastopniki vseh cerkev so proti civilnemu zakonu in zahtevajo, da se prizna samo cerkveni zakon. To vprašanje ne more rešiti samo versko ministrstvo in na njem dela posebna komisija pravosodnega ministrstva. Vprašano za mnenje pa bo tudi versko ministrstvo. Cerkveni ko civilni zakon imata odlične pristaše v merc-dajnili krogih. Vse kaže, cla sedaj prevladuje mnenje, cla se dcvolita oba in cla se prepusti zakonski dvojici, cla si izbereta enega ali drugega. Tu pa se pojavljajo tehnične težkoče, ker bi petem morali voditi knjige rojenih in umrlih država in cerkve, dočim so to delale dosedaj ie cerkvene oblasti. S tem bi sc državna uprava obremenila še z novim poslom. Vrhovni zakonodami svet Belgrad, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Kdaj se lx) sestal stalni zakonodajni svet, še ni končnoveljavno določeno. Dr. Perič, stalni referent, jo v teh dneh večkrat konferiral s preds. vlade in pravosodnim ministrom. Dobili smo obvestilo, da se bo zakonodajni svet sestal v začetku marca. Dan še ni določen- Prostori v bivšem predsedništvu vlade, kjer so bile preje vladne seje, se bodo primerno razdelili. Vsi člani zakonodajnega sveta so že dobili uradna obvestila o svojih imenovanjih. O. Župančič v Belgradu Belgrad, 23. febr. (Tel. Namestnik upravnika ljubljanskega gledališča Oton Zupančič je prišel v Beigrad. Bil je v prosvetnem in v prometnem ministrstvu ter jc bclgrajskem Pen-klubu. Namestnik upravnika je zainteresiral prosvetno ministrstvo in svoje prijatelje v Bel-gradu za proračun V blia.iskega gledališča. \ Uradniško vprašanje (Odgovor na članek dr. A. Gosarja.) Gotovo je uradniško vprašanje eno izmed najbolj perečih vprašanj današnje dobe, ki pu je obenem tudi za državo vprašanje biti ali ne biti. Razširjena iu natančnejša uprava, težnja po dvigu izobrazbe državljanov, vedno večje socialne naloge, Izvirajoče iz iudustri-alizma. To »o faktorji, ki vedno večajo uradniške vrste. In bolj ko se bodo ti faktorji izpopolnjevali, vedno več bo uradnikov. Drugo j® le logična posledica prvega. Da pa se je gmotni, u obenem tudi socialni položaj uradništva tako poslabšal, je iska-." ti vzroka v krizah, v katerih so se posamezne države nahajale. To je pač posledica svetovne vojne, ki tudi uradništvu ni prizanesla. Cisto pogrešeuo pa je mnenje dr. Gosarja, da je brezmiselno pričakovati izboljšanja gmotnega blagostanja in socialnega položaja. Za rešitev tega vprašanja je namreč važno, kako so se razne države, oziroma njeni voditelji ' znali vživeli v novi položaj in kako so tudi seveda le s pomočjo svojih velikih mož, sposobnih državnikov, odstranili vzroke in ublažili gospodarsko krizo, a s tem ludi že dvig-. uili soc. položaj uradništva in utrdili državo. To je storilo že več držav, med njimi še celo take, ki morajo leto za letom plačevati milijonske reparacije. Poudarjam pa, da je treba za ublažitev gospodarske krire resnega dela in tega predvsem pri onih ljudeh, ki so takorekoč odločali o usodi naše države in njenih podanikov. Ali ravno tega smo mi zadnje desetletje težko pogrešali. Parlament je stal državo ogromne vsote. Kaj pa je bil rezultat njegovega delo? Vldovdanska ustava, nedostojna ob-3tiu'icija in krvavi 20. junij. Cilj izvestnih velikih strank je bil, ua obdržijo število svojih volivcev na višini, ki so ga potrebovale za svojo izvolitev. Zato so tudi od časa do ča--a iz same demagogije ugodile nekaterim najnujnejšim potrebam svojih volivcev, da so potem lahko, samozavestno se trkajoč na svoja prsa, vzklikale: To smo Vam mi dali.c Gospodarstvo pa je bilo vsled tega vsak dan slabše in s tem je padala tudi finančna moč naše države. Ko pa so državo zadele elementarne nezgode, kakor poplave, pa si te stranke niso vedele drugače pomagati, kot da so že itak slabo plačanemu uradništvu zmanjšale plače. Kakor beremo, bodo odvzete pokojnine vsem onim, ki so prišli do nje samo p» pro-iekciji ali pa so bili nasilno predčasno vpo-kojeni. To je prav, tudi to je donesek k ozdravitvi naših razmer. Treba bi pa bilo izpreme-niti tudi za';on glede ministrskih pepfcii. Čemu med enim in drugim uradniSlvom tako ogromna razlika? Od ministra se zahteva samo 6 mesecev ministrovanja, a drugi državni uradniki pa naj bi morali služiti po 20—30 let, da imajo pravico do pokojnine. Znano je, da je bilo mestnim velikim stranicam, ki so vodile usodo države od prevrata do Pašičeve smrti, v prvi vrsti do tega. da preskrbe svoje ljudi, najprej seveda svoje poslance. Zato se je morala navadno že po 6. mesecih otvo-riti kriza vlade, da so prišli vsi ministri kandidati na vrsto. Nimam nič proti nagradi resnim politikom, ki so svoja najboljša leta žrtvovali resnično le v prid svojega naroda, ali da bi se takim, ki so se le .šli ministre, dajala pokojnina, to je nepravično in neso-eiaino. Obračam se zdaj k načelom, katere zastopa v uradniškem vprašanju g. dr. Gosar. Po njih se morajo uradniške plače kakor delavske mezde držati nekake stalne višine, po nujnih gospodarskih zakonih določene. Ne-glede na to, da to načelo tudi za delavca ne drži (najprej je vsak človek, potem šele od vsakokratne konjunkture odvisen mezdni suženj), je treba pri državnem uradniku upoštevati, da ima čisto poseben položaj, ravno, ker pomaga državo upravljati, to pa je najvišja funkcija v družbi. On mora zato tudi skrbeti, da se v svoji stroki čimbolj izpopolnjuje. Današnje plače pa nam tega ne dopuščajo. Iz tega vzroka je tudi dandanes popolnoma brezpomembno debatirati n. pr. o reformi današnje šole, kajti najprej je treba reformirati naše plače, da nam bo omogočeno nakupovanje potrebnih knjig v svrho samoiz-obrazbe. Z reformo naših plač in položaja bo storjen velik korak k reformi šole. Saj še de-lavec potrebuje za svojo izobrazbo, kaj šele funkcionar države, ki mora biti jurist, filozof, pedagog, in kaj vem še, kaj vse! K temu, da , bomo svojo službo tudi tako vesluo oprav 1 ja-, li, kakor jo čas zahteva, nas nikdar ne more prisiliti možnost po izgubi službe ampak samo možnost svobodnega razmaha in izpopol-nitve naše izobrazbe. Naše delo se ne da razbrati iz papirjev. Mi tudi ne rabimo večjih plač v svrho reprezentance, kakor je to bilo za časa Marije Terezije. Reprezentativne do-klade dobivajo saino najvišji predstavniki državo, nam je dosti, da se nas plača po važnosti naše službe, potrebi izobrazbe in dostojni eksistenci, kakor jo zahteva ugled države. Uradniška zahteva po stalnosti ni ni kaka .«cnt;niontalnost. Brez nje si uradnika niti zamislili ne morem. V slučaju, da bi stalnost ne obstojala, bi bil vsak uradnik vsled borbe za obstanek, prisiljen, da se poieg svoje službe bavi še z drugimi posli, bodisi s samo-izobrnzbo v svrho usposobi jen ja tudi za druge službe n. pr. za slučaj, da ga država odpusti, ali pa bi iskal dohodke še kje drugje, Trocki pride v Češkoslovaško 1 čšl. vlada mu da azil, Trocki pa javnega delovanja - Strah se obveže, da se vzdrži vsakega pred atenfati na Trockega Praga, 28. febr. (Tel. Slov.«) Iniciativa brnskih komunistov, da bi omogočili Trocke-mu bivanje na Slovaškem, je izšla iz samo rodbine Trockega. Govori se, da je soproga Trockega javila, da je zdravstveno stanje njenega moža opasno in prosila njegove pristaše, da storijo vse, da se omogoči njegov odhod iz Turčije. Trocki mora biti operiran. Bolan je na želodcu in črevesih. Turškim zdravnikom ga nočejo stuupati. Poseben odbor, ki se je takoj sestavil v Brnu, da reši Trockega, namerava že danes ali v ponedeljek poslati v Angoro delegacijo in prinesti Trockemu prošnjo za dovoljenje bivanja na Češkoslovaškem ter reverz, s katerim sc Trocki obvezuje, da se bo v času bivanja na češkoslovaškem vzdržal vsakega javnega delovanja iu da bo ostal kot privatnik na Češkoslovaškem zaenkrat samo malo časa, morda en mesec. Odbor je tudi že stopil v stik z ministrskim predsednikom ter z notranjim in zunanjim ministrom. Oblasti nimajo ugovorov proti bivanju Trockega na Češkoslovaškem in so pripravljene, priznati mu kot bolniku »žil- no pravo, ravno tako, kakoi- Vrangiovlm ljudem ih monarhistoui. Odbor se je obvezal, da bo v primeru shirti Trockega skrbel tudi za pogrebne stroške, tako da Trocki nikakor 110 bi bil državi v breme. Včeraj so mu poslali brzojavko, s katero ga prosijo za odgovor, ali pristaja na bivanje na Češkoslovaškem. Č.e na to pristane, o čemer ni dvomiti, bo šla delegacija takoj v Angoro, lako da bo Trocki mogel priti žo prihodnji teden. Njegovo bivanje ha Češkoslovaškem bo strdgo lajno, ker so bojijo atentatov na Trockega* » Trocki obolel na malariji Berlin, 23. februarja- (Tel. »Slov.«) Kakor poroča s> Vonvilrts« iz Carigrada, je zbor zdravnikov ugotovil, da je Trocki akutno obolel na malariji in da so pljuča precej načeta. Trocki hoče, da ga preišče nemški internist, profesor Klemperer, katerega bodo poklicali v Carigrad, če bi se.Trockemu lie dovolilo potovanje v Nemčijo. Nemška vlada poizveduje o zdravstvenem stanju Trockega. Kmečko vprašanje za sovjete vedno težje Moskva, 23. febr. (Tel. »Slov.«) K desetletnici obstoja rdeče armade je Vorošilov objavil v listih izjavo, v kateri označuje kot najvažnejšo nalogo v armadi, da ohrani svojo brambno silo, da mora vodstvo armade s podporo centralnega odbora stranke v armadi energično likvidirati vse škodljive razlike v mnenjih,, kakor tudi .vsako razliko od stroge Leninove Unije,. To jc razumeti tako, da je po likvidaciji Trockega opozicije v armadi ostalo veliko število do-brih poveljnikov, ki so dvo- mili o nadaljnji zanesljivosti armade, v kateri je 66 odstotkov kmetov, če se nadaljuje sedanji izredno ostri kurz proti kmetom. Stalin je prejel tudi od raznih okrajnih poveljstev spomenice v tem smislu. Vorošilov izjavlja ravno tako, kakor vodstvo stranke, da je ostrina kurza naperjena samo proti veleposestnikom, •da so bili v zadnjem letu veleposestniški elementi iz armade odstranjeni in pripuščeni samo mali in srednji kmetje. Rezultat gospodarske konference mate antante O gospodarski konferenci Male antante jc bil izdan ta komunike: Dne 19. in 20. februarja so bile odrejene v romunskem zunanjem ministrstvu diskusije med gospodarskimi delegati držav Male antante s ciljem, da določijo program konferenco gospodarskih strokovnjakov teh držav. Po prijateljski izmenjavi stal'šč ro delegati konstati-rali v tem vprašanji! po lr.o soglasnost " nazorih in .se zedmili,. da bodo predlagali svojim vladam, da stavijo rta dnevni red skorajšnjega sestanka strokovnjakov ta vprašanja: plovni transport, aeronavtični in poslanski odnošaji, poenostavljenje carinskih in upravnih formalnosti, polož?.j tujih podanikov in pravnih oseb v vsaki od treh držav, sklepanje trgovinskih dogovorov, gospodarsko sodelovanje v mednarodnih organizacijah in zbiižanje zakonskih in upravnih odredb na polju trgovinskega prava. V ta namen bo predložen vladam predlog, da prouče možnosti za razvoj vzajemnih gospodarskih odnošajev in da določijo metode bodočega dela. Dan in kraj bodoče konference strokovnjakov bosta določena sporazumno od treh vlad. Diskusij so bile vodene pod predsedstvom Grcogoara Gascuka, gen. tajnika v zunaniem ministrstvu, Romunijo je zastopal gen. tajnik trgovinskega ministrstva Ene, Jugoslavijo dr, Slavko Šečorov, Češkoslovaško pa svetnik v zun. ministrstvu dr. Stangler. Splošna poravnava med zavezniki London, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Chambcrlain je izjavil o angleško-ameriških odnosajih, da je prepričan, da bo mogoče slaviti Združenim državam predloge, da se utrdi prijateljstvo v interesu vsega sveta. Vlada je-tudi poskušala zopet pridobiti zaupanje Francije. Izhajajoč od tesnega prijateljstva z bivšiimi vojnimi zavezniki, bo prišlo do splošne poravnave. Anglija je od početka postavila svojo zunanjo politiko na Društvo narodov, toda ustava Društva narodov ne onemogoča vojne. To se potom Društva narodov nikdar ne bo moglo doseči. Vprašanje nemških anuitet Pariz, 23. febr. (Tek »Slov.«) Predlogi odbora petorlcc v konferenci strokovnjakov, da bi Nemčija plačala y dveh polovicah, za katerih eno bi ostalo transferno varstvo, dočim bt se druga lahko komercializirala, so bili povečini sprejeti simpatično. Vendar gre pri tem samo za etapo v pogajanjih, ne pa za definitiv-no rešitev. »Matln« zahteva, da se mora na vsak način predvsem urediti vprašanje višine : letnih plačil. < • ■ . ■ r r.^c.i-v r-,•»>> tma- t Ameriške čete zapuste Nicaraguo Newyork, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Senat je odobril mornariški proračun in pri tem tudi 12.37 milijonov dolarjev kot prvi obrok za nove križarke. Sprejet jc bil dodaten predlog, ki izključuje porabo proračunskih sredstev za mornariške čete v Nicaragui, če bi življenje in imetje državljanov Združenih držav ne bilo ogroženo z novo revolto, kar pomeni toliko, kot takojšnjo umaknitev čet iz Nicarague. To bi pomenilo tudi poraz Coolidgcjevc politike v Latinski Ameriki. Letna rezidenca papeža Rim, 23. februarja. (Tel. »Slov.«) Papež Pij XI. si je vilo Gandolfo izbral za svoje poletno bivališče. Eksteritorijalnost, ki je tej vili zajamčena po spravni pogodbi, se nanaša tudi na nameravano razširjenje posestva. Namerava se namreč kupiti sosedna vila Bar-berini, ki je bila že svoječasno last papeža Urbana VIII. in ki ima velik park. To posestvo meri 44 ha več kakor' vatikanska država. Prebivalstvo obsoja vstaio Pariz, 23. febr. (Tel. :>Siov.<) »Pariš Midi« objavlja izjavo Primo de Rivere, da revolta v Valenciji in Ciudad Realu ni bila potlačena s silo, temveč samo po soglasni obsodbi prebivalstva. Ves španski narod stoji zn diktatorjem. Dunajska vremenska napoved. Jutri toplejše vreme, na mnogih krajih južno, v gorah nevarnost plazov. Koliko časa bo toplo vreme trajalo, pa ui gotovo. da bi se na tak način zavaroval za vse morebitne slučaje. Zavračam tudi v celoti misel, da bi si potoni nekake tekme državni uradnik službeno mesto lahko prebiral, da bi se čim uspešnejše uveljavljal, kajti premeščati uradnika iz ene stroke v drugo, je nemogoče. Ne morem si zamisliti poštnega uradnika kot učitelja v ljudski .šoli, profesorja na davkariji, a davčnega uradnika v gimnaziji, sodnika na železnici'itd. To je "čisto izključeno in nesmiselno. Število, onih, , ki bi se dalo res. s pridom premeščati, to so predvsem politični uradniki, je tako majhno, da ne pride veliko vpostev. Opustitev stalnosti pa bi imela tudi »voje ?0čifilQe posledice-, človek brez stalne služlie je takorekoč brez eksistence, tak človek si tudi ne more zgraditi svojega ognjišča, družino bi mu bilo v življenju le nekaka zavora in njegovo nesreča, skralkn čim težje bo dobiti stalnost, tem globlje rane bo to vseka-valo v človekovo notranje, družinsko, moralno življenje. Dobro iu vestno uradništvo je predpogoj blagostanja in napredka v državi. Tako p« bo ono le takrat, kadar bo vedelo, da mu država zn njegovo delo tudi toliko da, du lahko svojemu stanu primerno živi. Uradništvo se nikdar ni nameravalo od uaroda ločiti in živeti svoje življenje ter tudi ni nikdar ho- | telo, s svojo zahtevo po zvišanju plač narod finančno izmozgati, ampak se je vedno zavedalo svojega poslanstva in skupno z narodom delalo za prospeh države. Verujemo tudi,: da bo sedanja vlada, ki je popravila 2e Jr.iiogo krivic, ludi na uradniško vprašanje znala odgovoriti v korist naroda in države! i Jože Tavželi, učitelj. Mehikansko preganjanje Zadnja poročila iz Mehike — tako piše španski list >E1 Debate«—-so zopet bolj neugodna. Zadnje dni je bilo več atentatov ua vlake, med drugimi tudi ua vlak, ki se je z njim vozil začasni predsednik Hortes 011. Že golo dejstvo, da se je vse to zgodilo skoraj lKtočasno z usmrtitvijo Torala, je bilo zadosten povod za nov nastop predsednika proti katoličanom. Portes Gil je čutil potrebo, da kriv-dyj zvali na katoličane in da jim je zapretil s konfiskacij njih lastnine. Dokaza za obdol-žitev nima nobenega, niti ni mogel navesti nobenih indicij, ki bi katoličane osumile. Zvezna vlada v Mehiki je izgnala iz drŽave več <>ozomcev pod pretvezo, da so se pro-tivno izjavljali o drakonskih naredbah, ki jih je mehiška vlada uporabljala proti katoličanom. Med temi je tudi konzul Bolivije Don Alberto Guataparo.. . _ Dne 15. t. m. so policijski agenti notranjega ministrstva v Mehiki zaprli katoliško šolo »Jeanne Cliezard« ter prepodili 10 redovnic, češ da so živele v samostanski skupnosti, kar je po protiverskih postavah prepovedano. V mehiški zbornici je poslanec Obrego-nove stranke Soto y Gama. odločno nastopil proti poslancu Ganzalo Santos, ki je v govoru napadel bivšemu ministru Valenzuela ter se je takole izjavil: > Mehiško ljudstvo se je naveličalo, da bi še nadalje gledalo to pustolovstvo. Kar vlada počenja, je očividno. hinav-ščima, in toliko livalisano delo za notranje pomirjenio — je le komedija. Edina odkrita osebnost je vprav Valenzuela; njegov pogum in njegova odkritosrčnost znafita novo dobo v politiki Mehike. Le Valenzuela je imel pogum, da je Callesu potem'1 krinko z obraza in svetu pokazal, kaj je ta mož v resnici.« Metliška vlada je dala vojnemu ministru generalu Joaquimu Amaro ukaz, na j, tako j som osebno prevzame poveljstvo nad. vladnimi četami. Vse to smatrajo kot znak, da se prinravlja nova ofenziva, iri nai bi napravila red v krajih, kjer se je dvignil upor. Poročila, ki so naonvednla. dn se je Meblkn zadnje čase pomirila, so tore.i ulso obistinila. Grozodejstva Habib Ulaha London, 23. febr. (Tel. -Slov.«) Kakor poročajo potniki, ki so dospeli v Karachi, pusti Habib Uiah strašno mučiti trgovce in bivše Aman Ulahove uradnike, da izsili od njih denar. Obesijo jih za noge tako dolgo, dokler ne obljubijo denarja, ali pa jih privedejo popolnoma nage in polivajo z vrelo vodo. Habib Ulah potrebuje denarja, da plača svoje vojake, Iti bi mu sicer dezertirali. '■'.".."••'■ . '■* ■■■ TO i"-, Tisočletnica mesta Steyr Dunaj, 23. februarja. (Tel. »Slov.«) Proslave tisočletnice mesta Steyr v letu 1930. se bo na povabilo dunajskega nadškofa udeležilo tudi več kardinalov, med drugimi državni tajnik Gasparri in pariški nadškof Dubois, in kakor se čuje, morda tudi sam papež. Avstrijske katoliške organizacije hočejo sedaj papeža pripraviti do tega, da bi potoval skozi Dunaj in se tam Ustavil. Obenem bi prišli na Dunaj vsi avstrijski škofje, nadškof v Mtinchenu kardinal dr. Faulbaber in madjarski primas kardinal dr. Szeredy, da se naglasi katoliški značaj Dunaja, Drobne vesti Dorlmund, 23. febr. (Tel. »Slov.«) Na glavnem kolodvoru se je pripetila železniška nesreča. Tretji vagon osebnega vlaka, ki je vozil na postajo, se je prevrnil, ko je vozil čez kretnico, nakar sta dva naslednja vagona skočila s tira. Prevmjeni vagon se je popolnoma razbil in pokopal pod seboj mnogo potnikov. Dosedaj so našteli 3 mrtve in 7 težko ranjenih. Kitajski nacionalisti po številu 7000 mož, so pri šefu porazili 26.000 mož broječo vojsko maršala- šangšungš'anga, pri čemur so nacionalisti ubili 200 nasprotnikov, 300 pa ujeli. . V Lyonu je pogorela lov«trna svile, clolga 1200 metrov, z vsemi stroji in velikimi zalogami svile, škoda se ceni na 1 in pol milijona frankov. Požar je nastal radi nepazljivosti dc-lavcev, ki so kadili. Zagrebške vesti Vprašanje preskrbe zagrebškega mesta je rešeno: danes je prispelo v mesto 160 vagonov kuriva in živil. Splitski okrožni urad za zavarovanje. delavcev je imel v 1. 1028 1 milijon primanjkljaja. To je največji primankljaj, ki ga je imel kak okrožni urad za zav. delavcev v državi. Dubrorniški oblastni komisar je imel konferenco z, referenti radi znižanja oblastnega proračuna. Predvsem so se znižale, oz. črtale postavke, ki so se nanašale na osebne izdatke. Seja novega zagrebškega občinskega sveta ?e bo zopet vršila v sredo. Na dnevnem redu so volitve raznih odsekov in vprašanje najetja investicijskega posojila. Občina ima v načrtu zgraditev nove klavnice. Z uresničitvijo načrta pa ne more pričeti, dokler si ne zagotovi zadostnih denarnih sredstev. Vdovi Pavla Kadita je zagrebški veliki župan izročil sliki prestolonaslednika Petra in kraljeviča Tomislava. Ali delavstvo potrebuje vere in cerkve Pri g. prelalu dr. Slaviču v Češkoslovaško hatol. učitetjstvo — jugoslovanskemu katoL učiietjstvu Tudi žrtev poledice. Nesreča ga je doletela, kot smo poročali, na letošnjo svečnico, ko je bil po opravkih v Trbovljah. Vračal se je od trboveljskega g. župnika, ki je predsednik odbora za zidanje cerkve v Hrastniku. V trenotku, ko je hotel stopiti v avtobus, da bi se odpeljal na kolodvor, mu je na poledenelih tleh spodrsnilo in je padel. Spahnil si je levo roko in si jo zlomil v rami. Prvo pomoč je gospodu prelatu nudil vodja rudniške bolnice v Trbovljah, gosp. dr. Jenšterle. Sedaj se zdravi v Leonišču v Ljubljani, številnim obiskovalcem, ki vsak dan prihajajo k njemu, se je pridružil tudi naš poročevalec. Našel je bolnika v drugem nadstropju, v sobi št. 43. Gospod univerzitetni profesor je sedel v naslanjaču ob postelji in se baš pripravljal, da bi s prosto desnico segel po koščku pomaranče, ki je ležala pred njim na majhnem krožniku na belo pogrnjeni mizici. »Klanjam se, gospod prelat. Od »Slovenca« sem. Prišel sem, da Vas vprašam po Vašem zdravju in še kaj drugega.« »A, tako, tako. Hvala vam! Gre že na bolje. Upam, da bom v par dneh zdrav. Te dni mi bodo vzeli roko iz gipsa. Ce je zaceljcna, bo dobro, če pa ne, jo bo treba pač šc nekaj časa takole pestovati.« »Želim Vam, da bi je ne bilo treba.« »Bog naj vas usliši!« »Res, gespod prelat, v Trbovljah ste bili radi cerkve v Hrastniku. Kako pa je, prosim, s to zadevo sedaj?« »Hrastnik šteje okoli 5000 duš, ali približno 1000 rudarskih družin. Ker nimajo lastne cerkve, morajo hoditi v poldrugo uro oddaljene Trbovlje k maši in sv. zakramentom Če bi vsi Hrast-ničani hodili v trboveljsko cerkev, bi bila ta premajhna; saj je še za Trboveljčane tesna. Pa ne hodijo vsi, ker je predaleč in zlasti v zimskem času slaba pot. Tako so Hrastničani odtrgani od verskega življenja. Veliko jih je, ki se ne odtegujejo namenoma izvrševanju verskih dolžnosti, ampak radi ovir, ki sem jih' prej omenil. Sčasoma pa postanejo ljudje na ta način versko mlačni in zelo popustljivi. Posledica je podivjanost, ki se izraža potem v slabih družinskih razmerah, nenravnosti, pijančevanju in splošnem pešanju morale.« »Kdo je dal iniciativo za zidanje cerkve v Hrastniku?« »Delavci sami v Hrastniku. Prihajali so k trboveljskemu župniku in na lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru ter prosili, naj bi se oživotvorila akcija za zidanje cerkve v Hrastniku. Enake prošnje so prihajale tudi na ljubljansko organizacijo'katoliških shodov. Na poziv delavca Arnška sva šla lani poleti 2 univerzitetnim profesorjem dr. Rožmanom v Hrastnik, da si ogledava krajevne razmere. Nato je bilo ustanovljeno stavbno društvo za zidanje v Hrastniku. Odbor, čigar predsednik je trboveljski g. župnik, je začel takoj zbirati prispevke. 9li si gradite lastno stavbo? Preskrbite si, preden oddaste zgradbo stavbeniku, načrte tn proračune od nas, na podlagi katerih razpiSete dela in jih oddaste najcenejšemu ponudniku. Da se bo stavba res solidno gradila, nadzo-ruiemo mi strokovnjaSko vsa dela VaSe stavbe. Informacije dobite v Tehnični pisarni »TEHNA«, družba z o. z. — Ljubllana — Mestni trg 25/1. Telefon 25—80. Domačini sami so se prvi odzvali; eden je celo ponudil stavbišče, kjer naj bi se postavila cerkev. Trboveljska premogokopna družba je podprla akcijo z večjim zneskom kot odškodnino za neko podružnično cerkev, ki jo bodo porušili, ker bodo pod njo skopali rudniške rove Vseh sredstev je društvo nabralo doslej 25—30 ti6oč dinarjev. Tudi škofijski ordinariat v Mariboru je razposlal vsem župnikom okrožnice s pozivom, naj zbirajo prispevke za cerkev v Hrastniku. Znano Vam je, da je sklenjeno, pokloniti novo cerkev, ki bo posvečena Kristusu Kralju, sv. očetu v dar ob priliki njegovega zlatomašui-škega jubileja. Načrt za cerkev izdeluje arhitekt profesor. Vurnik. " »Kaj pravite k ugovorom, ki so se čuli in brali proti zidanju cerkve v Hrastniku?« Čudim se, tla so ugovori vobče mogoči spričo zadeve, ki jc docela cerkvenega in verskega značaja. Imamo žalibog še vedno ljudi, ki istovetijo cerkvene verske ukrepe in akcije s politiko. Politika vendar nima popolnoma nobene ingcrence na organizacijo verskega življenja, kakor cerkvi ni do tega, kakšnega političnega naziranja je kdo, samo da je dober katoličan in da živi po načelih vere. Taki napadi (saj čital jih nisem, ampak samo čul sem o njih) so, hvala Bogu, vedno redkejši pojav, ker je tudi resna svobodomiselna žurnalistika jela opuščati vcrsko-kulturni boj. Pa pustiva to! Vidite, gre za poglobitev verskega življenja med delavstvom. Po vseh državah se čuti močno versko gibanje med pro-letarijatom. V velemestih, kjer je zaposlenih na najrazličnejših krajih na sto tisoče delavcev, zavzema v tej dobi vprašanje verskega življenja aktualen značaj. Delavec, ki je v svoji duši preprost, tak, kakor ga je vzgojila mati, je v srcu religiozen, četudi je njegovo svetovno naziranjc časih v nasprotju z verskimi načeli. Zato n. pr. iščejo dunajski socialistični delavci bazo, na kateri bi mogli zagovarjati tako načela socializma, kot svojega verskega prepričanja. Znamenje, da se delavstvo ne želi oddaljiti od svoje vere in da uvideva potrebo, urediti družinsko življenje in vzgojo otrok po načelih katoliške vere, ki je edina zaščitnica prave človeške morale. Če je torej z delavstvom, ki živi v velikih kulturnih centrih tako, se torej ni čuditi, da rudarji rudniškega revirja na deželi, ki so po večini kmetski ljudje z religiozno osnovno vzgojo, pogrešajo prilike, da bi mogli zadostiti svojim verskim dolžnostim. Naloga cerkve in njenih predstavnikov pa je, da uredi dušno pastirstvo tako, kot zahteva dušni blagor katoličanov. Na Francoskem jc n. pr. cerkev bila prva. ki sc jc pobrigala za delavce, prihajajoče iz province in zaposlene v okolici Pariza. Zgradila jim je cerkev. zavetišča in zbirališča. V Nemčiji zidajo velopodjetja svojim delavcem stanovanja, cerkve in javna zbirališča. Pa ni treba v tujino po primere. Predilnica v Tržiču na Gorenjskem je že pred leti dala postaviti za svoje delavke zavetišče s kaj>elo. Tudi na Vodah pri Trbovljah nameravajo graditi cerkev in zavetišče za delavski naraščaj. Vsi v resnici napredni, svobodoumni in v bodočnost gledajoči duhovi priznavajo, da je tudi prava delavčeva vzgoja mogoča le po načelih etike in verske morale. « Nekdo je potrkal. Duhovni sobrat gospoda prelata je prišel na obisk. Nisem upal bolnika več nadlegovati. Zahvalil sem se, se poslovil in šel. P r a g a , 20. febr. 1929. Naglo sc nam bližajo slavnosti dragega nam češkega svetnika, raučenika in ustanovitelja naše lOOOletne države: sv. Vaclava. Tudi katoliško učiteljstvo se zaveda pomena, važnosti in veselja teh dni. Tudi naše učiteljstvo ima odgovornost za razvoj razmer v državi in ni mu vseeno, v kateri smeri sc razvija nravnost ljudstva. Smatramo za našo dolžnost, da se zanimamo za življenje v občinah, v narodu, v državi, ljudstvu — moramo razumeti valovanje duha, ki hoče prožeti življenje naših družin, otrok, naraščaja, ljudstva. Vsaj imajo družina, občina, narod en in isti veliki cilj: da se uveljavljajo in pomagajo pri veličastni stavbi, katere vogelni kamen je Kristus, koje zidovi in stolpi se pnd vedno višje do sfer večnosti, v katere prostorih naj bi se zgrinjalo ljudstvo očiščeno, popolno, da bi na celem krogu zemlje živelo dobre volje pod blagoslovljeno vlado božjega zakona in izpričevalo dejansko ljubezen v vsakem, malem in velikem življenskem krogu. Ko se jc čsl. katol. učiteljstvo odločilo, Statistična karta, izdelana od Marcelu Mu-truchot, ki predočujc naraščanje, oziroma padanje prebivalstva v Franciji po kantonih od I. 1900 do 1928. Kantoni so medseboj razmejeni po debeli črni črti. Kjer so bele lise, tam je prebivalstvo nnrastlo, povsod drugod je padlo in siccr tembolj, čimbolj so lise stopn jevaje da priredi svoje zborovanje v svetovaclavskih dneh Orlovstva (S. D. O.) v Pragi, kjer bo toliko katoliške mladine manifestiralo, si je reklo: tudi telesna vzgoja mora biti negovana v mejah božjega zakona in služiti z vsem svojim delovanjem Najvišjemu. Vas pa, naše sestre in brate, drago nam jugoslovansko učiteljstvo, vabimo na to zborovanje kar najbolj prisrčno! Pridite pogledal in sodelovat pri proslavi našega sv. Vaclava. pridite spoznavat čsl. katol. učiteljstvo in sc ž njim .razgovarjat o potih in sredstvih verske šolske in organizatorične vzgoje. V teh veselih slavnostnih dneh želim* doseči in dokazati, da ima čsl. in jugosl. katol. učiteljstvo jasen pogled na razmere naše dobe, da nastopa v njenih zmotah in zablodah vselej in povsod s popolno gotovostjo, ki jo daje združenje ž Njim, ki je pot, resnica in življenje! Na svidenje v Pragi v S. D. O.! Ružena Budčlovska, strok. učit. in tajnica deželne zveze katcV učit. na Češkem. črne, Čisto črne pege označujejo okraje, kjei jc prebivalstvo v prvih treh desetletjih 20. stoletja padlo za 40 odstotkov; v menj črnili lisah je padlo stopnjevuje do nujbolj svetlih v razmera: 35%. 25%. 18%, 10% in -■>%. Pač silno žnlostna slika! Kako prebivalstvo Francije pada David Haek: Morskih vatov šumenje (Prevel Finec.) Sinje nebo se je pelo nad morskim kopališčem Helbingen. Razigrana se je izprehajala množica letoviščarjev ob obali, ne da bi jo motili solnčni žarki, omiljeni od rahle pomladanske sape, ki je vela z morja. Nekateri so se rajši umaknili vrvežu ter posedli na mehke pletene stolice prav blizu obrežja, kjei ob času plime srebrno se peneči valovi v divjem zagonu oblivajo svetlo sipino. Tu je sedela priletna, že nekoliko osivela dama; k njej se je privijala ljubka plavolasa glavica, deklica s svctlomodrimi očesci, ki so uzrle menda komaj osem pomladi. V svoji levi je otrok držal lopatico, kakršno rabijo za kopanje sipinskega peska. Mala v tem mirnem položaju ni dolgo vzdržala; s krikom je odhitela na breg, kjer so se igrale njene tovarišice. Komaj je še čula prijazno opominjajoči glas priletne dame, ki ji je iz oči sijalo več kakor materinska ljubezen. In bila je v resnici — otrokova stara mamica. Kmalu je zopet pribrzela nazaj. Lopatico je držala pod pazduho in v vsaki roki jc imela po eno veliko morsko školjko. »Poglej, stara mamica!« je zaklicala. Smehljaje je dama prikimala. »Morska školjka!« je otrok ponovil. »In veš, siara mamica, kaj je tamle Frida rekla?« »No kaj, ljuba Elzica?- »če jih pritisneš k ušesu, slišiš, kaj šume morski valovi. Da, da, včeraj ie čula, ko je to ujeni sestri pravil neki gospod.« »Vem, otrok moj.« »Tudi ti veš to? Pa mi vendar nisi še nikoli nič povedala.« Stara mamica je molčala in tiho razmišljajoč zrla predse. »Poglej, zdaj slišim, kaj šume morski valovi!« jc čez nekaj časa zopet zaklical otrok in pritisnil školjki na ušesa. »No, kaj so ti povedali?« ga jc šaljivo iz-praševala. »Da — da si ti tako dobra.« »Samo jaz?« »Ne, očka in mamica tudi, ampak ti bolj kakor vsi.« »Pojdi, norček!« »Stara mamica,« — je mala kmalu zopet pričela. »Kaj že spet, ti nemirnica?« »Glej, še ti si vzemi eno školjko.' »Kaj pa naj počnem ž njo?« »Poslušala boš, kaj šume morski valovi.« »Punčka, pa to ni zame. Za to sem že prestara.« »Prestara!«- je mala ponovila, nekoliko po-molčala in se zamislila. Očitno je opazka presegala njeno pojmovno bopastvo. Vendar ji to ni delalo preglavice, zakaj že v naslednjem trenutku jc po otroški navadi preskočila k prejšnjemu pogovoru: »Le vzemi, stara mamica, prosim le, vzemi!« Popustljivo, kot to more le ljubezen stare mamice, je ona zdaj vzela v roko školjko in jo dela k ušesu. »Kaj pa slišiš?« Nič, tnoj mali srček." » Nič? — O že vem, kaj moraš napraviti, je vzkliknila deklica, ki jc bila malone uverjena, da ima prav, »spominjati se moraš svoje mladosti.« Presunjena od ich otroških besed, pomembnejših kakor jc to mala sploh kdaj morda mogla domnevati, je dama spustila roko in je prav začudeno zrla svojo vnukinjo, potem pa je razmišljujoč zrla predse. Videti je bilo, kakor da ji drsi pogled preko gladke morske površine, ki se je kot siika neskončnosti razgrinjala pred njenimi očmi. »Torej čuj vendar, moja ljuba stara mamica!« se ji je mala dobrikala. »Le deni školjko prav tesno na uho.« Ni se zmenila za otrokov klic, ampak v misli zatopljena je voljno pustila, da ji jc mala naravnala roko in ž njo dvignila tudi školjko k ušesu. Precej truda je bilo in deklica je ponosno zrla, ko se ji je bilo to slednjič posrečilo. »No, ali sedaj slišiš?' jo jc nato vprašala. Nič odgovora. Toda stara mamica je sedaj res prisluškovala — šumenju morskih valov. Kakor iz silne dalje ji je zveneče, v pritajenih glasovih in skoro božajoče šepetalo na tiho: »Ali še pomniš! Živela je nekoč deklica mlada in lepa, zelo lepa! — vsi ljudje so tako govorili. Bila je od mnogih ljubljena in ljubila je samo enega. Se še spominjaš? Edini ljubljeni pa je bil reven. Ona ni pri tem videla nobene ovire za zakonsko zvezo, pač pa njeni starši, ki sicer tudi niso bili imoviti, a se jim je vendar hotelo prijetnega življenja in so mnogo obože-vanemu otroku želeli bogatega moža. Tedaj si jokala in tožila — sc šc spominjaš?« »Povej no, kaj slišiš?- jo je izpraševal otrok. V tisti dobi je mrzlični pohlep po pridobivanju zlata okužil prekomorske dežele in pre mamil tudi Evropo Kot mnoge druge je tudi njega prevzelo; v neutešenem hrepenenju za teboj jc tudi on šel čez morje. Mimo smo ga nesli tja, in potem — ga nikoli več nismo prinesli nazaj. »Deklici je krvavelo srce, menila jc, cla mora umreti, in čc sc jc izprehajala ob reki. vi-joči se skoz njen domači kraj, ji jc bilo večkrat iket da iz tihega šumenja naših bratcev čuje zaupno vabljivo pesem. Šc šc spominjaš?« »Kje so tisti časi!... fn prišel je priden, dober mož, bil je bogat, očetu se je bil priljubil in materi, in še ona bi ga bila vzljubila, da njeno srce ni drugače govorilo. Izprva je odklonila. Oče jo je pregovarjal, mati prosila, on je bil tako nežen in obziren — in po dolgem oklevanju je slednjič pritrdila. Spoštovala je svojega moža, in iz spoštovanja in dolžnosti je vzcvetela ljubezen. Ne naenkrat kot popje v majskih nočeh, a tem globlje in prisrčneje.« Redila je deklico, nadvse ljubko in malone angelčku podobno, imela je njegove poteze. In — o čudo srca! delila jc svojo ljubezen, a v vsakem delu mnogo večjo kot prej. — Življenje je prineslo mnogo radosti, a ji vendar ni prihranilo trpljenja. Drugi otrok jc po treh mesecih umrl; a tretji, krepak deček je bujno do-raščal...« »Kaj slišiš?« jc inala zopet vpraševala, to pol že nestrpneje. Vendar tudi zdaj ni dobila odgovora. Najstarejša je doraščala in bila vsem v veselje. Kipela je v mladosti in lepoti, poročila st je z možem, ki ga jc res iz srce ljubila. Pobož no je mati sklenila roke k molitvi in zahvalila Boga, da hrepenenje dekletovo ne nasprotujt želji njenih staršev... Se še spominjaš?« »Nato so prišli težki, težki dnevi! Zavratna bolezen je priklenila cčeta v njegovih najlepših dnevih na posteljo. Ni je več zapustil. Umrl jc. Žalujcč so šli za njegovo krsto vdova, njen sin, ki naj bi prav tedaj odšel na vseučilišče, in njen zet. Hčerka je ostala doma; ni mogla za po greboin, kajti blizu, zelo blizu jc bila ura, ko naj postane mati.« »Izjjolnilo se je! In ti — ti si šla k njej, v trpki bolesti vdove in neugnani radosti stare mamice. Novi zemljanček je plavolaska ob tvoji strani.« Se še spominjaš? Življenje ti je naklonilo polno mero sreče, čiste in neskaljene. Pač se kdaj še prikrade bolestna misel v nasmeh, ki sedaj krasi tvoji ustnici, toda mimo in brezskrbno lahko zreš v preteklost. Vse tvoje življenje te niti za hip ni obšla misel: -»Ali bi drugače bilo mar boljše?« Misel toga trenutka pa je tudi le bežen sen. Sreča u! prišla nagloma. Tiho te jc obi- Za zaluterk in za iuiino Je na.bjIJ zdrava ln najdraoocenelša hrana »ako ja otroIn nisi nič slišala?« »Pač, marsikaj,« je odgovorila, boij v mislih kakor za mato. »Ampak ti tega še ne razumeš.« »Ali bom razumela, ko bom večja?« Stara mamica ni odgovorila. Ljubkujoč je privila k sebi vnukinjo in tiho rekla: »Da bi le nikoli prav ne razumela, kaj so mi — šumeti morski valovi.« Koledar Nedelja, 24 februarja — 2. postna. Matija (Bogdan), Sergij. — Ljudska vremenska pro-rokba: Svet Matija led razbija. Pondeljek, 25 februarja. Valpurga, Vikto-rin. — Solnce vzide ob 6 52 in zaide ob 5.36 — V torek;. Matilda, Aleksander Viktor, Marjeta Kortonska. Cenjenim naročnikom! DanaShji izdaji »Slovenca« smo priložili položnice. Vie p. n. naročnike, ki so še v zaostanku z naročnino za februar, in vse, ki Še niso poravnali naročnine za marec, prosimo, da se jih poslužijo in nam naročnino nakažejo. Mesečno stane »Slovenec« 25 Din. Kdor pa je naročuino že plačal, naj položnico shrani za drugo priliko. Prt tej priliki pa opetovano nujno prosimo, da nam pošiljate naročnino le po naših »Slovenccvih« položnicah Št. 10.650, ker je sicer nevarnost, da nastane nered pri vknjižbi plačil in pošiljanju lista. UPRAVA »SLOVENCA«. Stoletnice in petdesetletnice Paglovlc Franc Mihael je bil rojen 20. jul. 1679 v Kamniku ih je bil v mašnika posvečen 1. 1702. Najprej je bil kaplan v Kamniku, potem vikai v Smartnem v Tuhinju 1. 1705 in od leta 1708 župnik Umrl je 1. 1759. Sezidal je novo žtiprib cerkev, popravil vsč podružnice in bil najmarljivejši slovenski pisatelj, v prvi polovici 18 veka. Izdal je 1. Evangelja inu branje na nedele inu praznike čež celu letu 1741. Knjiga otsega zanimiv predgovor, evangelije in liste ter katekizem Druga izdaja te knjige je izšla šele po njegovi smrti 1. 1764. — 2. Zvesti tovarš 1745. Knjiga vsebuje: a) katekizem, b) zgodbe mladega Tobiia, c) masne in druge molitve — 3. Thomasa Kempensaria Bukve 1745 Str. 496 + 14+6. - 4. Sveta vojska. 1747. Str 250. -Paglovic je pisal tudi kroniko svojega časa, ki je pa, žal, prekratka. Bil je dober gospodar in socialni delavec. Parapat Janez, zgodovinar, je bil rojen v Ljubljani 1. 1838. postal mašnik 1. 1864 in bil kaplan v Stari cerkvi pri Kočevju, v Semiču, v Podbrezju, na Vranji peči in je umrl kot župni upravitelj v Zagradcu na Dolenjskem 7. aprila 1879 Kakor vsi tedanji pisatelji se je tudi Parapat udejstvoval na raznih poljih. Objavljal je pesmice, povesti, zlasti prevode iz španščine, največ pa se je trud;l z zgodovino slovenskega ozemlja. V knjigah Družbe sv Mohorja, v Leto pisih Slov. Matice, v Zori, v Slovencu in Danici je priobčeval svoje članke. Najbolj se je proslavil s spisom: Turški boji v 15 in 16 veku s posebnim ozirom na Slovence. 159 str Izšel je ta spis v Letopisu Slov. Matice 1. 1871. Glad In mraz vsled zime Sv. Miklavž 2. febr, 1929. Take žimo, kakor io imamo sedaj, lanske jeseni ni nikdo pričakoval Zato ie bila tudi priprava nezadostna, kar se danes opaža brez izjeme povsod. Kuriva primanjkuje relo v hišah, katerih Gospodarji imajo gozdove. V viničarskih kočah pa je položaj naravnost obupen. V taki bedi reveži že dolgo niso bili. Številne družine nimajo niti drv, niti potrebne obleke Zmrzujejo rtarci in otroci. Mnoge je pa zadnji čas zadel še hujši udarec Zmanjkalo jim ie jedil, zlasti moke. Ponovno se primeri slučaj, da gredo otroci v tem neznosnem mrazu lahko oblečeni od hiše Jo hiše prosjačit za košček kruha ln s solznimi očmi tožilo, da nimajo doma :nič jesti«. Najhuišo pri stvari je, da radi visokega snega počiva vsako delo in si tako ti reveži ne morejo ničesar zaslužiti. Ker mraz ne popušča, marveč je ravno danes zopet začel brlti mrzel sever, bo beda še neznos-nejša. Ni čuda. da mnogi £e obupujejo, ker nc morejo najti izhoda iz težkega položaja. Velika lakota po svetu V Hercegovini jedo kruh iz lesa — na Kitaj- skem pa travo. Po nekaterih krajih Hercegovine vlada lakota, da je groza. Predsednik in podpredsednik hrvatskih kmet. zadrug dr. Čabrajič in dr. Andrič sta na svojem potovanju po Hercegovini videla strašne reči. V selu Ljubotiče v okolici Mostara sta dobila kruh iz lesa. Pri tej priliki sta v hiši kmeta Marijina Galiča vzela seboj cn kos takega kruha, spečenega iz lesnih odpadkov Kei je dr Čabrajič zdravnik, je ugotovil, da je tak ktuh škodljiv za želodec in za telo, posebno pa za čreva Na drugi strani pa poroča mednarodni pomožni odbor v provinci San-Si na Kitajskem ,da tam vlada nepopisna lakota Ljudje se hranijo s samo travo. V nekih kleteh so našli nad 200 ljudi, ki so umirali od lakote. N« mučite svollH otrok s ribjim oljem, marveč dajajte jim Jemali morete tajali v vseh slučajih, kjer je potrebno jemsiti ribje olje. tioblva se v vseh leknrnah v malih zavitkih po Din 28'—. In v velikih zavitkih po Din 42"—. DIŠAVE SLON Lokalni promet z motornimi lokomotivami Kdor je le kdaj imel priliko v jutranjih ali večernih urah opazovati na glavnem kolodvoru veliko množico ljudi, ki se vsuje ali pa vstopa v vsak osebni vlak, ki vozi do Kranja Kamnika, Logatca, Vrhnike ali Zidanega mosta, ta se je gotovo že čudil temu, »kaj ne vozijo na teh progah vlaki bolj pogosto. Saj vlada v teh vlakih, ki vozijo že seaai, vedno strašna gneča Iti so Vsi vagoni prenapolnjeni. Te dni, ko je bilo mnogo vlakov na vseh teh progah radi mraza in pomanjkania premoga ukinjenih, pa je še hujše. Na daljše razdalje se vozi siccr še vedno ie malo potnikov in potujejo le tisti, ki res morajo. Vzrok ie pač mraz ln pa slabe, negotove zveže. Vlaki na kratkih progah pa šo kljub mrazu vsi prepolni. Tu potujejo listi, ki sc vozijo vsak dan v mesto, in sicer so to delavci, nameščenci in dijaki. Promet je tu vsak dan veČM. Železniška uprava se bavi z mislfo, da bi v prihodnjih mesecih na teh progah uvedla več vlakov, dasi donaSajo ti -vlaki Železniški upravi prav ma'o dobička. Vozijo se z tijlmi le oni, ki imaio ali znižane ali pa brezplačne vozovnice. Po drugih mestih vozijo taki vlaki v presledkih po tri minute, pri nas pa bi bili potrebni v jutranjih In večernih urah vsaj v presledRih po četrt ure. V poštev bi prišle za Ljubliano proge do Kranja, Kamnika, Vrhnike ter tudi do Logatca in Zidanega mosta. Za Maribor pa proge do Prager-skega, Ptuia, Dravograda in SI Ilja. Sprožen je bil tudi predlog, nai bi se na teh progah in na progi od Krškega do Zagreba uvedel promet z motornimi 'okomotivami. To bi olajšalo ves ta promet vse do tedaj, dok'er se železnice ne e'ektrificlra'0. na kar pa zaenkrat nI misliti, vsaj v bližnji prihodnjosli ne. Z uvedbo motornega prometa na progi pa bi znatno padel avtobusni promet, kajti Železnica bi delala z manjšo režijo, točnejše in kar je glavno — tudi cenejše. Volčji strah Ceaanjovcl pri Ljutomeru. 21. febr. 19211. Kaj bi v teh dolgih zimskih večerih počeli na deželi, če bi ne imeli sosedov? Od dolgega časa bi nam najbrž tezikl ohromeli. Tako pa posedamo drug orl drugem, govorimo 0 unegu in mrazu, si prorokujemo boljše čase tn za spremembo rečemo kalero tudi o — volkovih. »Kobilica se mi je postarala, in sem jo moral nrepiistiti konjskemu me«nrju.< je ' 'vivedoval sosed. »Brez kljuseta pa uil Zopet ne kaže biti Odločil sem se. da torei kupim drugega. Takega, ki bo za silo vlekel in ki ne bo veliko pojedel, zakaj nimam veliko denarja In tudi krme ml primanjkuje, ker te bila lani velika suša, zima oa |e dolga. Tako sva se odpravila z žen;co v Ptuj na sejem. V vlaku sva nale'ela na mešano družbo potnikov. V nekem kotu je sedel lovsko oblečen človek tn pripovedoval neki svoj sveži doživljaj Vsi so ga z naneto pozornostjo poslušali. »Pa niste imeli lovskega nr>ia pri sebi. ali estrib naboiev za puško?« ie poizvedoval nek lo. vSaj vam pravim, da sem se bil namenil na zajca.« je pojasnjeval lovec »Zajca pa vendar ne bom streljal s kroglami. Nu. in potem sem srečU tisti dve mremi Sprva sem mislil, da sta psa, toda kratka, pokoncu stoječa ušesa, povešena reoova in zelenkaste oči. vse to me je takoj poučilo, da imam pred seboj volkova. Razdalja med menoi ln zverinama se ie vedno bolj krčila Volkova sta se mi bližala počasi, premišljeno Kaj sem hotel? Streljati s šibrami za zajce? To bi bilo živali samo raz-dražilo. Ozrl sem se okoli sebe. V bližini je stalo drevo. V skoku sem bil pri njem in začel v smrtnem strahu plezati uanj. Z drevesa sem opazoval, kako sta zveri krenili v nasprotno smer in se zgubili v gozdu.« >Vas je bilo strah, ko ste lezli z drevesa?« je zanimalo postaruo ženici, ki ie sedela lovcu nasproti. »Mati. tako me je bilo groza, da sem pozabil na zajca in na vse in sem jo, kar najhitreje je šlo, ubral nazaj proti domu.« sCudno saj pri nas ai bilo nikoli volkov, kar pomnim.« je opomnil nekdo »Jih ni bilo, ne. Tudi jaz v toh krajih še nisem videl volka. Letos pa sla jih huda zima in glad prignala z Ogrskega. Ni varno hoditi po samotnih gozdnih potih v tem času. Ljudje naj bodo previdni!« je svaril lovec. >Če bi znal vsak tako dobro plozati. kot vi, bi še šlo,« sem zinil in neverjetno pogledal moža v lovski obleki. s> Bi vam ne privoščil strahu, ki sem ga užil,« je resno odvrnil. Na sejmu je bilo dokaj živine, kupcev pa malo. Kakor nalašč zame, sem si mislil ln upal, da bom lahko poceni dobil konja Pa sem si šele popoldne Izbral enega. Po sklenjeni kupčiji smo šli »llkof« pit. potem pa domov. Žena z vlakom, jaz pa s konjem peš. ker šivali ne morem Jemati s seboj kot prtljago, žene pa ne seboj na konja. Krenil sem po cesti preko Sv. Tomaža proti Ljutomeru. Dolga in slabo razhojena kol |e to. Nekaj časa sem jezdil, ko pa sem videl, da žival težko gazi visoki sneg in me je zeblo v noge, sem raz-jalial. Ilotel sem se med hojo ugreti. S tesnimi občutki sem se bližal gozdu, skozi katerega je peljala cesta. Malodušnosl se me je jela lotevati. Bližal sem ae kraju, kjer je nedavno padel pod zločinsko roko 19 letni fant Podplatnik od Sv. TomaŽa. 2e sem se odloČil, da zlezem zopet na kobilo, da bi prišel brž odtod. Ker pa nisem imel sedla tn tudi primernega mesta ni bilo nikjer, odkoder bi se bil pognal živlnčetu na hrbet, »om moral nadaljevati pot peš. Polotil se me je čuden nemir, ki sem ga opazil tudi pri kobili. Nehote se ozrem, tn. o, strah in groza I Kakih 30 korakov za nama sem opazil dvoje lakih zveri, kot jih jc opisoval oni lovec med vožnjo. Volkova! Prav taka. kot sem lih videl v Karpatih. Vroče mi Je postalo, na Celo so mi kljub silnemu mrazu stopile znojne kaplje V vojni aem bil, zato nisem hotel zgubiti poguma. Zuč-nem se dreti nad kobilo tn jo priganjati k hltreišl hoji. Orožja ntsem imel nobenega. Se palice ne. Bil sem torej v slabšem položaju kot oni lovec Pot skozi gozd ae (e vlekla v neskončnost. Naposled vendar uzre m pred seboj luč. Bližal sem se človeškemu bivališču. Se bolj pospešim korake in kobila tudi. DospevSl v bližino hiše, sem hotel vdreti vanjo in klicati na pomoč. Toda, glej t Pošasti sla — Izginili. Poleg hiše je stal voz. Konja polenom /.raven, stopim na kolo In se poženem živlnčetu ns hrbet. V diru je šlo proti domu. Neznansko tne je bilo strah.« »Si dobro pogledal, sla bila resnična volkova?« sem vprašal soseda. »Je bila sicei tema, toda volkova sta bila.« »Ce nI bil samo volčji — strah ...?« , >Pa nikar ne verjemi. Če nočeš. Ampak mene in kobilo |e po le bilo strnh ? Spomini na nekdanje zime Od Pohorja. O snegu in mrazu se danes nemalo govori in IMŠe, objavljajo ae zimski spomini iz že pozabljenih časov. Naj so pridružim še jaz, ki sem v Svojih 77 letih doživel ravno toliko zim. človek si vroča ali mrzla leta bolj natanko zapomni le v slučaju kakšnega osebnega in posebnega doživetja. Tozadevno pisec teb vrstic lahko določno reče, da je zimo t.1879S0 bila huda »koz tri mesece. Zadnja dva dni v novembru in prvi dan decembra je zapadel sneg. Potem se je nebo uvedrilo in dne 3. decembra smo v Kotu imeli mraza za —15 stopinj (to je —19 stopinj Celzija), v odprtem Vojniku pa —17 stopinj R (—21 stopinj Celzija.) Približno 7—10 stopinj '! je vzdržalo skoz celi december in januarij, pa Le v februarlju Le okoli iSpreobr-njenja sv Pavla« smo Ti dni imeli upanje, da se bo spreobrnilo vreme Toda ne. Tistikrat sem krožil po polju ob Muri. Hodil sem tudi po Pohorju. Po hribih krasni solnčnl dnevi, po nižavah zgoščeni zrak. Savinjska dolina s Celjem ln Vojnlkom v meglenem morju In v srežu Solnce ni imelo nobene moči do snežne odeje. Še dva doživljaja. Leta 188(1 koncem februarja je snega ležalo za en meter na visoko. Na to me spominja slučaj- V gorski župniji so imeli mrliča, pa ga niso mogli spraviti k počitku do domače cerkve, prometna zveza po snegu je bila primernejša do groba v sosednji nlž|e ležeči župniji. In še eno. Dane« koledar kaže 20. dan februarja. Tega dne leta 1901 je dopisnika veter prinesel v Celje. Snega je ležalo skoro do kolena, a živo srebro je kazalo —25 stopinj Celzija pod ničlo. Ce šo pristavim: Dne 29. februarja 1877 sem se tudi mudil v Celju. Istega popoldne Je padel prvi tneFranc-Jomf«-vodfl posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva se v lekarnnb. <*••'» gerijali in snerostaja nam poroča, da jo znašala včeraj minimalna temperatura v Ljubljani —15.4" C, v Mariboru —12° C, v Zagrebu —13° C, v Belgradu -11°C, v Skoplju -14"C, v Splitu -1° C. Stanje barometra je bilo v Ljubljani predvčerajšnjim 780.9, a včeraj 765 0. V Mariboru 761.8, v Zagrebu 764.4. v Belgradu 764.6, v Skoplju 769.8, v Splitu 764.8. Oblačnost precejšnja. Pričakovati je južnega vremena. — Verjetno je, da bomo dobili 'tZ * Šolski poduk naj se poleti podaljša! Iz Cer-kelj ob Krki: Tekom dolge zime smo se že kar nekako na vse privadili. Ampak človek se boji posledic zime. Med mnogimi nesrečami je brez dvoma občutna nesreča tudi to, da ni šole! Vse materijalne zgube se še bodo nekako dale nadomestiti, a zamujenega nauka v šoli ne bo nadomestil nihče! Ko bodo sedaj šoloobvezni otroci stari 14 let, bodo nehali hedili v šolo, ne da bi kdo vprašal, če res tudi kaj znajo! In kako naj znajo, če je pa že cele tedne vsled mraza šola zaprta, a jeseni jih nt bilo v šolo, ker so jim bile trgatvene počitnice (to niso velike počitnice) prekratke! Mnogo zamud in mnogo počitnic — prostovoljnih ali neprostovo jnih, — to mora naš rod uničiti. Saj vemo, da je nevednost najdražja — pa tudi najbridkejša stvar na svetu. Naša misel je ta-le: Ko tako radi povdarjamo, kako lju- ir Dobrodelna akcija krajevnega odboru Rdečega lcriža. Kakor smo poročali v časopisih, zbira od nedelje 17. februarja dalje krajevni odbor Rdečega križa prostovoljne prispevke za gladu joče in po kruti zimi prizadeto sloje. Revščina in pomanjkanje, ld jo morajo nekatere družine prenašati v tem času, je tako obupna, da bi bila vsaka beseda preslaba, ako bi jo hoteli opisati. Bolezen, slabo stanovanje, majhen zaslužek, pomanjkanje tople obleke, prezebavanje, vse se je nagromadilo na tc uboge reveže. Ni ga srca, ki se ne bi omehčalo ob pogledu na te izstradane ljudi. Hitimo jim pomagat, da jim bomo mogli nuditi vsaj nekoliko podpore. Denarna sredstva sprejemajo iz prijaznosti upravništrva Slovenca, Jutra in Slov. Naroda. Da pa ne bo pri upravi kakih pomot, prosimo vse darovalce, da pri pošiljatvah točno označijo, da je znesek namenjen za Rdeči križ. Po končanem nabiranju bomo imena vseh darovalcev objavili v časopisih. ir Shoda pri Sv. Primožu v Kamniških planinah na tretjo postno nedeljo letes radi obilega snega ne bo. Ostaneta pa shoda na sredpostno in na tiho nedeljo, na kar se opozarjajo vsi častilci sv. Primoža. Ti dve nedelji bo ob 10 sv. maša s pridigo in z darovanjem za cerkvene potrebe. Ce ne bo novega snega, se jx>tov nt treba bati, so dobro utirana. Želeti bi bilo le, da bi število romarjev narastlo spet na tisto višino, kakor je bilo to v navadi v predvojnih letih. ir Nove orgije v cerkvi v Št. Vidu pri Lukovici so blagoslovili dne 27. januarja 1929. Orgije ,prvovrstno in izredno lepo delo, je izvršil znani mojster g. Anton Dernič v Radovljici. Pomagal mu je tudi g. Ivan Dernič. Vsi občani smo imenovanima strokovnjakoma za uspešen trud zelo hvaležni in ju pri nabavi orgelj vsakomur priporočamo zlasti glede cenenega dela. Gg. glasbenike in organiste pa vabimo, da se na licu mesta prepričajo^ 0 izborni kakovosti izdelka, ki mu v preciznosti nt" lahko najti para. — Ključa ji. ir Gibanje prebivalstva v Belgradu. V letu 1928 je umrlo v Belgradu 2932 prebivalcev, rodilo pa se jih je 3792, porok je bilo skupno 1998. od teh je bilo 1235 pravoslavnih, 344 katoliških, ostale poroke pa so bile med pripadniki drugih veroizpovedi. k Sožalje mesta Dubrovnika k smrti kneza Liechtensteina. Mestna občina v Dubrovniku jo sporočila svoje sožalje v dvorno pisarno pred kratkim umrlega kneza Johanna II Liechtensteina. Pokojni knez je bil star prijatelj mesta Dubrovnika, ki ga je redno vsako leto obiskal in to celo med svetovno vojno. Posebno je ljubil polotok Lopud, kjer je sezidal več hiš. ir Potres v Brodu. V noči od torka na sredo je močan jx>tr9sni sunek 55 po polnoči prebudil prebivalstvo. Smer sunka je bila od seveda proti jugu. Sunek se ni ponovil, škode radi potresnega sunka ni bilo. * V Zagrebu ic bilo v petek zjutraj —27° C mraza. i? Orkani v južni Dalmaciji. V noči od četrtka na petek ie divjal -iad vso južno Dalmacijo in nad Dubrovnikom velik orkan, ki je povzročil cgromno škodo. Po polnr^Si je padlo živo srebro v toplomeru na —1 0 C, dasi kaže podnevi +40 C v senci, na solncu pa +16° C. Radi viharja so imele zamude vse ladje, ki imajo redno zvezo z Dubrovnikom, oziroma z Gružem. ostali promet pa je radi tega ludi mnosro trpel. •k Povodnji v grški Macedoniji. V grški Macedoniji in v Traciji so nastale velike poplave. Pokrajini izgledata kot kaka dežela pri polarnem morju. Nad 100.000 hektarjev zemlje je pokritb z vedo, po kateri plavajo ledene ološče. V vaseh je večinoma poginila vsa živina, pod ledom in snegom pa leži gotovo še mnogo ljudi. Grške oblasti so pričele izpraznjevati posamezne vasi. Pri tem si na meji zelo pomagajo turške in grške oblasti. V var-: darski dolini voda še vedno narašča ter je poplavila že nekaj vasi. Strumica ie podrla vse nasipe. k 18 oseb aretiranih radi ponarejanja me-j nic. Policija v Velikem Bečkereku je aretirala 18 1 oseb, ki 90 ponaredile več menic ter z njimi ogo-| ljufali mestno tanko za 30.000 Din. Glavni krivec je neki Joca Martinov. Na menicah so bili podpisani ljudje, ki so že zdavnaj umrli. ir Nov slovenski list v Ameriki. V Milvvau-kee, Wisconsin v Združenih državah jc pričel izha-j jati slovenski tednik »Jugoslovcnski Obzornik"!: me. sto bivšega tednika »Vestnih. -Ar Novi slovenski ameriški državliani. Dne 25. januarja je dobilo v Združenih državah 16 Slovencev ameriško državljanslvo. Skupno je letos do-' sedaj 27 Slovencev dobilo ameriško državljanstvo. | ic Trgovci, obrtniki se opozarjajo, da vlože i prijavo dohodkov od podjetij (pridobnina) do 28. fe-i bruarja, ker sicer izgube po zakonu pravico do pri-i živa in zapadejo kazni. Potrebne tiskovino ima v 1 zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, in sicer: j Prijava dohodkov od podjetij (pridobnina) stanu j pola 1 Din, Pripomoček za sestavo davčne prijavo j za pridobnino komad 2 Din, Prijava za pavšalno ! plačevanje poslovnega davka in slučajne opravljenega prometa 1 Din. Prijava dohodkov, Iti so zavezani davku na rente pola 1 Din, Prijava dohod-| kov o l zgradb pola 1 Din. ir »Dom«, stavbna zadruga drž. nameščencev nam javlja: Da rešimo vsaj deloma za Slovenijo ; prispevke, ki jih moramo državni uslužbenci po I uzakonjeni uredbi od 5. decembra 1920 o Nabav-ljalnih zadrugah drž uslužbencev in Zvezi nabav- ★ OPOZARJAMO na oglas Spodnještajer-slcc Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega Usta. k NAJBOLJŠE DANAŠNJE ČTIVO so brez dvoma Fižgarjevi Zbrani spisi, sa katere ja založnica Nova Založba oskrbela novo opremo. Ti spisi in spisi Ivana Cankarja bodo v krasni novi vezavi kmalu občinstvu na razpolago, na kar ie danes opozarjamo. Ta vezava bo posebno primerna kot darilo za vse mogoče prilike. k ZNIŽANJE CEN V KOPALIŠČU OUZD. Da se bodo kopališča OUZD lahko posluževali najširši sloji, je urad določil za torke, srede in četrtke od 8. do 12. ure znatno znižane cene: k a dne kopeli Din 8.—, pršne kopeli Din 4.— vštevši perilo in milo. — Parna kopel stane vedno Din 11.50 s perilom in je odprta za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od 14. do 19. ure. Masiranje stane Din 5.—. * NEKAJ BESED 0 VALOVIH. V starih dobrih časih, ko so ljudje še malo vedeli o napredku in znanosti, se je mnogo pelo in govorilo o morskih valovih, poznali pa niso svetlobnih in zvočnih valov. Danes skoro vsak pozna radio, ki s pomočjo valov prenaša glasbo iz najoddaljenejših krajev. So pa tudi drugi valovi, ki so nam manj prijetni, kot n. pr. vročinski valovi, ki so nas mučili lani v juliju in avgustu, in mrzli valovi in končno tako zvani valovi hripe. Hripo imenujemo tudi špansko bolezen, ki okužuje v Španiji okoli 400.000 ljudi. Upamo, da pri nas ia bolezen ne nastopi v toliki meri, toda biti moramo vsekakor oprezni. Kako se najbolje obvarujemo pred to boleznijo? Panflavin-pastile — Aspirin-tablele so najzanesljivejše obrambno sredstvo ozir. najboljše zdravilo pri hripi. Naj bi jih ne pogrešali v nobeni hiši! ir SADJARJI, ki pričakujete v svojih sadovnjakih obilno in zdravo letino, pomnite, da je to danes nemogoče doseči brez temeljitega škropljenja in mazanja drevja z »AR BORI N-om. — »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. ★ STROKOVNA ZADRUGA ZIDARSKIH MOJSTROV IN STUDENČARJEV za ljubljansko oblast v Ljubljani opozarja vse člane, da se sigurno udeleže občnega zbora zadruge, ki se vrši v nedeljo 3. marca 1929, ob 9 zjutraj v pritlični dvorani Zbornice TOI, Beethovnova ulica 10. k DRUŠTVO ZOBNIH ZDRAVNIKOV 'ZA SLO VENI JO vabi svoje člane in druge gg kolege k mesečnemu sestanku v petek, dne 1. marca 1929 ob 20 v stranski sobi restavracije Emona. Dr. G. Rodoschegg demonstriru praktične zobozdravniške instrumente, dr. F. Logar zanimive slučaje iz zobne rentgenolo-gije. Ljubljana Nočna služba lekarn. Dnevno in nočno službo bodo opravljale: 1. Bahovčeva lekarna na Kongresnem trgu. 2. Ustarjeva lekarna na Sv. Petra cesti. 3. Ho-čevarjeva lekarna v Šiški. — V noči od 25. febr. na 26. febr. bosta imeli nočno službo: 1. Sušni-kova lekarna na Marijinem trgu in 2. Kural-tova lekarna na Gosposvetski cesti. »Žaba" ljalnih zadrug drž. uslužbencev (Službene novine j himn ivof narod letošnjega šolskega leta ne kon- štev. 292 od 30. decembra 1920) odnosno njenih iz- i ITii em ampa< prostovoljno nadaljujmo premembah in doponitvah od 12. maja 1928 (Služ-eaiino z junijem.ampaK j _ _J bene noville štev. 107 od 12. maja 1928) plačevati | od svojih službenih prejemkov »Zvezi nabavljalnih zadrug« v Belgradu zaradi osnovanja kreditnih ozi- , roma stavbenih zadrug v državi, namerava »Dom«, ■ stavbena zadruga državnih nameščencev in upoko- i jencev, r. z. z o. j., v Ljubljani, preosnovati svoja šolo še v'juliju! Bo že morda malo vroče, a lažje renašali ;žni, ker se pa ... boje bodbčnosti svojih otrok. Pa tudi otroci bodo bomo prenašali to, kot sedanjo strupeno zimo. Starši nant bodo hvaležni, ker se pametni starši ze sedaj ok. hvaležni, ko se bodo zavedali vrednosti znanja. Prepriča'11 sem, da se bo našlo tudi med učiteljstvom 1 , , ■, , • __ .„ n.n^l/irt tlrt hi", 7ftp 1 11*»- mnogo tekih, ki se jim ta predlog nc bo zdel ne- zadružna pravila ter tako ^^njMogojih spameten. — Učitelj. j- ^votirvpm^ ^tMuf^*- ®TW0Z GROSUPLJE se dobi po originalnih tovarniških cenah v TOVARNA MOTVOZA N VRVARNA d.d. GROSUPLJE pri Ljubliani in n enih komisijskih zalogah: FRaNC PALME, Ljubi ana. Gosposvet. 7 Telefon št. 2376 FRANC PALME, Ceije, Cankarjeva ul 7 Telef n S..38 FRANC PALME. Maribor, Koroška c. 8 Telefon St 86 prevzeti funkcijo »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj« v okvirju imenovane uredbe. — V ta namen sklicuje stavbena zadruga »Dom« svoj redni občni zbor za soboto, dne 16. marca 1927 ob 19.30 v zadnjo sobo »Narodne kavarne« v Ljubljani z dnevnim redom: 1. poročilo načelstva; 2. poročilo nadzorstva, 3. letni rač. zaključek ter absolutorij načelstvu in nadzorstvu; 4. izprememba pravil; 5. event. volitev članov načelstva in nadzorstva; 6. slučajnosti. — Ker smo na tem vprašanju interesirani vsi drž, uslužbenci in upokojenci, se upravičeno nadejamo. da bo udeležba občnega zbora naše stav- Sai ga poznate, gotovo ga, Žabo neugnano. s Med mesarskimi stojnicami ga boš dobil, ali pa pri Včinkoletu«, če ga boš bolj zgodaj zjutraj iskal. Tako so mi povedali, ko sem rekel, da bi rad govoril z njim. Med mesarji torej. Kar pri prvi stojnici sem vprašal po njem. Mlad, močan mesar je bil, ki sem se mu bil približal. »Karmenatelček, gospod, ali prsni kos za ju-hico?«, je hitel in se pripravljal, da bi mi postregel. »Zabo iščem.« Mesar se mi je široko zarezal in me.šegavo cšvrknil z očmi. Zasmejal som se in ponovil: »Res, Zabo iščem« Fant je pogledal ob stojnicah navzdol in pokazal z roko: >Glejte ga, tamle je!« Pa sem mislil, da ga bo treba loviti po vsem mestu, pretakniti vse žganjarije, preden ga bom dobil. Pri četrti, peti stojnici ie stal, široko razko-račen, oblečen v oguljen, zmečkan površnik, v predolgih hlačah. Obilna mesarica v belem predpasniku se mu je na ves glas smejala. Ves majhen In neznaten se mi je zazdel ob mogočni mesaričini postavi. Moj mesar, ki je nekaj čas smejo opazoval »Dobro, zakaj ne. Ampak lukajlc ne bova stala. K »Činkoletu« stopiva!« »Pa pojdinrak In sva šla. Sem hotel v drugo sobo, da bi bila bolj sama. Pa uii jc takolo povedal: »Jaz bom tukaj, "i pa lahko greste tja. Tam ni za barabe Ta mali golaž bom jedel, pa en »štam-perlček« ga bo prinesla. Grem kaT naročit.« Odmotovilil je v kuhinjo in se kmalu vrnil. Sedla sva k mizici v kot. »Zabat se je junaško lotil golaža, ki sem mu ga od srca privoščil. Počakal sem, da je zadevo pospravil vase. Ostanke kruha, lci ga je bil nadrobil v papricirano omako, je kar s prstom nosil v brezzoba usta. Izpraznil je v dušku merico žganja, me lokavo pogledal in vprašal: »Kua bi pa prav za prav rad od mene, ti — mrlič?« S tem pokloncm je pokazal, da se je pripravljen razgovoriti z menoj. Vljudno vprašanje in »Za-bino« bratsko razpoloženje je vsekakor kazalo, da sem si pridobil njegove simpatije. Gost, ki je sedel v bližini, se je zasmejal in mi mežiknil. »Zabi« pa to ni ušlo. Hipoma jc izleg-nit roko, pograbil lepo oblečenega gospoda za vrat in siknil vanj: »Kua se pa smeješ, ti — Caruga?« Gospod je imel svež ovratnik in se je »Za-bineT roke napol nejevoljno (/tresel. »Kdo j>a si, prav za prav »Žaba-, in od kedaj s-trašiš po Ljubljani?«, sem vprašal. Ponosno se jc vzravnal, segel po drugem kozarčku hrušovca, nato pa jel pripovedovati: »Jaz sem mesarski sin, harduš! Na Martinovi/ cesti smo imeli »kšeft«, pa so ga pognali. Veste, kaj se pravi, če je vrag pri hiši?« Tu je na izviren način opisal domače razmere, ki jih itak rad navaja kot vzrok svoji usodi. Z očetom je odšel na Kras v Dolino, kjer je oče začel mesarijo in trgovino s kranjskimi klobasami. »Tam smo delali kranjske klobase, jaz sem jili pa s šimelnom »fural« v Trst. So je dobro zaslužilo. In italijansko sem se naučil, kakor sem neumen. Ampak naše »krainor-lunganike«, te »o -Sinekale* Tržačanom! Io era sempre bariago, mi digo, e com-pari anehe. Sma ga fajn žehlal. 1'a znam nemško tudi, če hočete?i »Govoriva rajo po naše-, sem predlagal. »Astn, dobro, pa po naše! Šest let smo delali klobase, ker je bil oče dober zame. Če bi babe ne bilo, bi jih morda še danes. Nalezla se je pri mojem očetu soldov, pa jo z nekim drugim mesarjem »po-durhala« v Ameriko in sc tam omožila. Potem jc bilo pa kmalu tudi naše klobasarije konec. Oče je umrl, jaz pa sem se vrnil v Ljubljano.« »Kje sc pa kaj držiš?« »Kjer hočeš, me dobiš. Nisem nikomur nič dolžan, kar vprašaj, kogar hočeš. Spim pa, kjer me vzamejo j»od streho. »Meldunge« nimam nobene, me tako vsi poznajo. Semintja jx>magam pri mesarjih. Pravim: boš dal srajco, baš dal čevlje, hlače, suknjo, boš dal za »kratkega«, pa bom nesel meso, pa bom plohe pomil, kože nasolil, vola gnal in kar bo treba Mo imajo radi, veš, »sam liecaja se rad z mani«. » »Sunil« nisi še nobenemu ničesar?« «Kua, jaz »sunil«?« Od ogorčenja mu je zatri-palo slepo oko. Pričakovel sem, da mo bo — udaril. Pa me ni. Ampak je povedal tole: »Šest in trideset tavžent kron sem nekoč nesel od enega mesarja k drugemu. V rokah sem jih tiščal. Pa srečam tistga Pepela. Ga poznaš? Šlapa je, veš, Slapa brez para. Mule mi je rekel in zaušnico mi je prislonil. Kar na lepem, harduš. Imel sem palico k s seboj, tako, z železno žilo v sredi. Pa sem začel mlatiti po njem, da se jo kar kadilo iz njega. Ves je bil krvav. Veš. Pepe je velik politikant. Je mislil, da se mi bo spesnil kak bankovec iz rok in da ga bo cn potem pobral. Pa mu ni »rataloc. Ko jc prišel |K>licaj mirit, sem mu rekel: Dajte no tole jetilto kam »lifrat«. Štiri dni je dobil na 9odniji, jaz pa nič. — Boš še en »glažek« plačal?« j Boni, če boš zapel?« »Tisto pa šo zmirom. Kar poslušaj! ucjiiiiivj, ^ ""v""" 'toi« i"«" | "*«j ... . ---, . , , bene zadruge izredno mnogoštevilna. — Načelstvo. ' tuncšni prizor, je tedaj prislonil roki k ustom, na- ... ...............___I..I... i___1.:,' I.. f.w.,nt,n ..aL-lii-nl • r. 'r. -»'.si ir Nove šmarnice! »Najlepši pozdrav najboljši materi«, spisa' J. M. Seigerschmied. se že dobe v Prodajalni KTD (H. Ničman). Cena 16 Din, po pošti 1 Din več. ir PRI SLArGKRVNOSTl po preslr-i TEŽKI BOLEZNI, uživajte samo Chinoferrin. Dobi se v vsaki lekarni. •k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, Wolfova 12, prosi vljudno milodarov. ir OPOZARJAMO na današnji oglas nove konfekcije Drago Gorup Se.j jo use glih. Astn. kua jo zdej? »Nekaj bi rad govoril z vami. Zahai. Barab ljubljanskih sem glavar, vse mesto me pozna; v Križankah, na rotovžu, povsod sem jaz doma. Ne sejem nič, no žanjeni nič. rm vendarle živim; dovolj mi je, če groša dva za žganje kje dobim. Karkal' na svetu je pijač, najboljše je žganje; tud' vino, pivo slabo ni, al' žganje je nad vse. Pel je s hreečečim glasom, mežikal s solzavim očesom in mahal v podkrepitev vsebine svojo pesmi z rokami. Ko je končal, se mu ga jo zahotelo šc cn kozarček. Ker pa se mi jc zdel v nogah nekam negotov, sem so izgovoril, da so mi mudi. »Ti mrlič ti zeleni,« se je hudoval in mi naposled vendarle sledil na ulico. Ko vsa odhajalo, so ga k neki mizi klicali pit. Nekdo je porinil kozarec vina proti njemu, češ: »Zabac, tale je tudi moker; pa ga stisni! : Zaba c io zaničljivo zamahnil z roko in povedal: Hudlr. ponuja, ko ve. da vina ne pijem. '/.:< žganje naj bi dal!< O Direktor Tehniike trednje Me in direktor Driavne trnovske akademije v Ljubljani javljata svojim učiteljskim zborom ln učencem (učenkam), da se rodni šolski pouk zopet prične v !x>nedeljek, dne 25. februarja ob 8. © Na I. deški mehanski Soli v Ljubljani (Prule) se je pričel zopet reden pouk v soboto, 23. t. m. 0 Materinski veler se odloži vsled slabega vremena za mesec marec. Dan bo pravočasno ob--> Javi jen v časnikih. O Dotok primorskih Slovencev v Ljubljano. Že od 1. 1915, ko sc je francoska mornarica prvič prikazala pred Trstom in ko je vstopila Italija v svetovno vojno, pa vse do danes stal-. no in skoro »tak dan prihajajo naši ljudje iz Primorskega \ 1'ikajSnje kraje. kjer se stalno naseljujejo. Ti ljudje so reveži, toda s svojo marljivostjo in \ztrajnostjo si večinoma kmalu opomorejo iti pogosto dosežejo ugoden življenjski položaj. V zadnjih mesecih pa je po-stal dotok Primorcev v našo državo že prav re-• sen problem. Samo v tem mesecu je prišlo v Ljubljano okrog 500 Primorcev, vsi pa so bili popolnoma brez vsakih sredstev. Brez beliča v žepu, lačni in utrujeni, v lahkih površnikih, pridejo sem črez tnejo ter se zatečejo k mestnemu magistratu, naj jim pomore vsaj za silo. Mestna občina zu te ljudi nima potrebnih kreditov, niti kV.ega posebnega fonda, vendar pa . jim v slučajih res skrajne potrebe daje. manjše podpore, tako, da si vsaj za prvi clart opomorejo in si potem ogledajo zu primernim delom. Neugodno je zlasti, da prihajajo Primorci največ v zimskih mesecih, ko še tukajšnji ljudje nimajo dovolj dela. — Nn mestni magistrat se zatekajo po podpore tudi mnogi reveži iz sosednjih občin, ki nimajo pravice do mestne podpore. Toda nekateri reveži so že taki, da jim ua mestnem magistratu ne morejo odreči malenkostne podpore. Denar, izdan za te reveže, jc potem nemogoče izterjati od občin, ki tudi same niso založene z denarjem. © Promet z omnibusom se razširja. Počasi sicer, toda vztrajno, večinoma na pobudo privatnikov. Včeraj popoldne so bratje Pečni-kar otvorili promet z avtomobili na pokopališče k sv. Križu. Zuheiikrat bo avto vozil samo popoldne od 2. dalje. Zadnjikrat se bo iz pokopališča vračal ob pol 5. Smer vožnje je iz Marijinega trga po Miklošičevi cesti, skozi Ko-menskega ulico mimo belgijske vojašnice na Martinovo cesto in dalje. Enkratna vožnjo bo •tala 3 Din. — Ista družba je pred par dnevi otvorila omnibus-proinet tudi med Škofljico in Ljubljano. Ko sc uredijo pota, bo ta zveza podaljšana do Iga. Prvi uvto pripelje iz Škofljice v Ljubljano do 7, takisto na Marijin trg, odkoder se vraču v Škofljico ob 12.10. Do 2 se vrne v Ljubljano in spet odpelje ob 5.05 proti Škofljici. Po potrebi se bo vozni red še spopol-nil. — Dalje je od istih bratov otvorjen tudi nvto-promet Sv. Jakob-Ljubljana. Prvi voz odpelje zjutraj iz Dola ob 6, pride v Ljubljano oh tri četrt na 7. Nazaj gre voz ob 11 15. se vrm* ob 1, zvečer pa pelje v Sv. Jakob ob 5.10 in 6.10. Enosmerna vožnja stane 5 D:n ua progi Sv. Jakob—Ljubljana. 6 Din Škofljica—Ljubljana in 8 Din Ig—Ljubljana (kadar bo vozil avto do Iga). — Bratje Pečnikar obratujejo na omenjenih progah z 2 omnibusoma, modernega tipa in z udobnimi sedeži. Sčasoma bo družba stavila v obrat še nadaljne vozove, ki so že naročeni. © Umrli so v Ljubljani v času od 18. do t. m.: Terezija Hochleitner, vdovo čevljarja, 60 let. Sv. Petra nasip 71, Frančiška Demšar, zasebnica, 45 let, Vidovdanska 9; Katarina St ra j nar. vdova častnika, 68 let, Prečna ul. 6: Terezija Dobr.šek, vdova noturja, 80 let, Florjanska 21: Alojzija Stojnšek. služkinja. 36 let, Vidovdanska 4, Marija Juteršek, bivša kuharica, 72 let, Streliška 2; Ana Karbl. zasebnica, 65 let. Hrenova 17; Ncžu Jezeršek. vdova mesarja, 84 let, Korytkova 27. V bolnišnici so v istem času umrli: Josip Tršan, sin krojača, 4 mesece, Poljanska c. 54; Uršula Wendling. zasebnica, 94 let. Prečna ulica 3; Jera Gorenc, žena zasebnika, 60 let, Biška vas 36, Ciril Kumar, sodni uradnik v pokoju, 64 let, Podlim-barskega trt. 37: Franc Miklavc, železniški uradnik v p., 43 let. Čakovec; Josipina Zupančič, žena laboranta. 36 let, Rožna dolina VlIl-10; Martin Dimnik, posestnik, 47 let. Sv. Križ pri Radečah; Helena Krvina, občinska uboga. 55 let, Polhov Gradec; Helena Mihevc, žena zidarja. 54 let Lesno Brdo pri Vrhniki; Marija Lo-liarnar, služkinja, Glinška ulica 7. O Nekaj številk o okrepčevalnicah. Okrepčevalnice imajo vedno večji promet. Prve dni so se vse skupaj razdelile dnevno po 1500 kruhov, sedaj ga pa razdele že po 3000 dnevno, porcij čaja pa še neprimerno več. Dosedaj so porabile vse okrepčevalnice skupno 765 kg sladkorja, 32 kg čaja in nad 1000 limon. Vrednost vseh uporabljenih živil s kruhom vred ter s porabljenim kurivom znaša okrog 26.000 Din. Ta znesek je krit ves z prispevki Delavske zbornice (20.000 Din) in Mestne hranilnico (6000), Okrepčevalnice pa bodo odprte najmanj do 1. marca, če ne še dalje in bo morala njihovo nadalnje obratovanje kriti mestna občina. 0 Cena mleko. Občinstvo se opozarja, da ni dosežen nikakšen sporazum med mestnim magistratom in prodajalci mleka za dvig cene na 3.50 Din zu liter, ter prodajalci mleka tc zahteve do sedaj pri mestnem magistratu niti stavili niso. Cena 3.50 Din je neupravičena in sc občinstvo naproša, da vsak slučaj zahteva-lija te c.ene nemudoma naznani mestnemu trž,-nomu nadzorstvu. Mlekarne, ki imajo vsled - vzdrževanja velikih poslopij, aparatov in per-nonala velike režije, zahtevajo 3 Din za liter, 4 vsled tega podeželske zadruge nimajo nobeno-ffa ruzloga, zahtevati za svoje mleko, s katerim nimajo znatnih režijskih stroškov, višjo beno. O Občni zbor policijskih nameščencev. Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je imelo v četrtek in petek svaj redni letni občni zbor. Zborovanje je oba dni vodil predsednik nadzornik Ivan Močnik, udeležba članov je pa bila povoljna. Izčrpno poročilo je podal tajnik Janko BenedičiB, ki je orisal delo odbora v X. poslovnem letu. Odbor Je imel v letu 1 izredni občni zbor, 10 odborovlh sej, 1 prijateljski sestanek in je vodtl tudi običajno letno društveno zabavo, ki je bila 6. jan. 1929 v hotelu s Union- in katera je potekla v financijelnem in moralnem oziru nad vse pričakovanje lepo, tako da bo mar- Radi opustitve trgovine prostovoljna, obl dovoljena razprodaja celokupne zaloge KLOBUKOV po tovarniških in n i 2 i i h cenah. — Ve'ika izbira • Ne zamudite ugodne prilike! - BL.A2 JESENKO, Ljubljana, Stari trg itev. II, aikateremu onemoglemu Klanu vdovi aLi siroti za-niogel odbor v bolezni ali za slučaj smrti v družini j v polni meri odporaoči. Društveno predsedstvo je poslalo tekom leta 16 deputacij k raznim oblastem ! ter vložilo nebroj spomenic in resolucij z navedbami svojim stanovskih teženj. — Blagajnik Joško Koren je podal nato blagajniško poročilo. Preglednika računov gg. nadzornik Žajdela in polic, agent Ivar Dobravee sta poročala o reviziji društvene blagajne, katere stanje sta dobila v vzornem redu ter sla predlagala absolutorij in zahvalo za delo celemu odboru. Po vseh teh poročilih se je predjsednik Močnik zahvalil vsem tovarišem odbornikom za delo pri društvu, tako tudi članom, ki so dok) odbora podpirali Spomnil se je tudi Štirih tovarišev, ki so med letom umrli. Predsednik je posebno laskavo zahvalo izrekel za desetletno delo pri odboru tovarišu tajniku Benedi-čiču ter predlagal, da se Benedičič izvoli za častnega člana društva, kar je bilo z velikim odo-bravaujem vzeto na znanje Občni zbor je dalje sklenil, da se društvo priključi »-Zvezi drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Pri volitvl so bili soglasno izvoljeni: predsednik Ivan Močnik, nadzornik; podpreds nadzornik Počkar; tajnik Janko Benedičič- namestnik višji stražnik Bordon; blagajnik Joško Koren, viš. stražnik v pok.; namestnik Ivan fcižmond. Pregledniki računov so nadzornik Žajdela in Dobravee ter Bavdaž in Vo-dopivec. Odborniki- Kretič, Abram, Hlebec. Je> bec, Pirih in Vnlenlinčič Leopold 0 Kitajski krošnjarji. Od časa do časa prihajajo v naše mesto Kitajci in si tu iščejo zas'užka na kakršen koli način že. Nekateri po javnih lokalih žonglirajo z noži in s koleščki, drugi zopet prodajajo papirnate pahljače in okrasja ali pa imiti-rane bisere. Prijazno so sprejeti le malokje iu tudi policija jim ni preveč prijazna, zlasti krošnjarjem. V Ljubljano so prišli Kitajci iz Maribora, kjer imajo kar celo naselbino. O Sezona tatvin se je že pričela. V hudem inrazu so vsi kriminalni prestopki skoraj popolnoma prenehali iu več tednov ui bilo na policiji ovadenega nič drugega, kot suma ku-ljtnju nočnega tniru, slučaji beračenja ter prestopki zoper cestno-policijski red. Komaj pa je mraz nekoliko popustil, so se tatvino zopet pričele. Včeraj jc bilo prijavljenih na policiji ssumo« 12 tatvin. Nobena tatvina pa ne presegu vrednosti 1000 Din. Najbolj zanimiva tatvina se je pripi tilVv frančiškanski cerkvi. Hotelir-ka ga Marij* Rabič iz Kranjske gore je pristopila k sv obhajilu, v klopici pa je pustila svojo torbico v klopi. Ko sc je vrnila, ni bilo torbice že nikjer. V cerkvi Rabičeva ni opazila nikogar, razen neke usmiljenke, ki pa gotovo ni izvršila tatvine. V torbici jc bilo 900 Din gotovine. Gotovo je, da je torbico izmaknil kak otrok, ki se je skril med velike klopi. — V podstrešno sobico pekovskega pomočnika Ivana Banta. nu Cesti v uicstni log štev. 21. jo vlomil neki prezebajoči tat jn odjiesel nič manj in nič več; kot — žimnico, vredno 200 Din. Tat bo sedaj spal na mehkem, Rant pa na trdem, dokler si ne nabavi nove žimnice Jc to po dolgem času prvič, da je kdo ukradel žimnico. Pri drugih včeraj ovadenih tatvinah je bilo pokradene večinoma nekaj obleke ali pa munjši zneski denarja. MM" eksporfna niša MARIBOR - Aleksandrova 19 dobroznana, najboljša io na cenejša tvrdki za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in n» debelo. Maribor □ Mariborske šole. Osnovne Šole bodo prihodnji teden še zaprte; II. dekliška pa prične s poukom šele v torek. Na dečki meščanski šoli ee otvorijo v četrtek razredi, ki se nauajajo v prvem in drugem nadstropju. Dekliški meščanski šoti ostaneta radi pomunjkanja premogu še nadalje zaprti. Na realki, gimnaziji, moškem učiteljišču ter obeh ženskih učiteljiščih pa se pouk prične z jutrišnjem duem. Vendar se bodo morali ravnati lijaki oziroma dijakinje na omenjenih srednješolskih zavedih po navodilih, ki jih bodo glede pouka izd:tla posamezna ravnateljstva. □ Drva in premog. Mestna plinarna ie dobila včeraj večjo množino drv iz Brezna, tudi je na potu nekaj vagonov premoga iz Velenja in Pekle-nlce. Čim prispe, se bo razdeljeval v količin.:h po 100 kg posameznim strankam proti tozadevnim izkaznicam tukajšnjega socialno-skrfostvenega urada pri mestni občini. □ Z delovnega trga. Takoj dobijo delo pri tukajšnji B~rzi dela: 1 strugar, 1 fotograf, 1 kolar ter 1 slaščičarni delovodja □ Hripa. Glasom zdravstvenega izkaza tukajšnjega mestnega fizlkata je obolelo v mestnem okolišu mariborskem v času od 15. do 21. t. m. 149 oseb — 146 nu hripi. 2 na škrlatinki iu 1 na davici. Število obolenj na hripi je poskočilo te. kom zadnjega tedna od 96 na 140. Radi tega je v interesu občinstva samega, da vsak slučaj obolelosti takoj pri javi in da takoj ob nastopu bolezni poišče pravočasno potrebne zdravniške pomoč?; to je potrebno predvsem, zato, da se lahko prepre-" čijo vse komplikacije, ki bi utegnile nastopiti v zvezi z obolenjem na hripi. V pomirjenje javnosti je treba poudariti, da je hripa, ki se pojavlja v Mariboru, lažje vrste ki je ni mogoče primerjati s tovrstno boleznijo, ki se je ob prevratu leta 1918. razširila malodane po vseh evropskih državah. □ Iz mestnega avtobusnega presneta. Radi slabe frekvence se bo avtobusni promet na tezen-ski progi reduciral v tem smislu, da bodo vozili avtobusi v presledkih in sicer do 8 ure zjutraj, potem od pol 12. do 14. ure in zvečer od 17. do 19 ure. Vožnja na progi Maribor—Zg. Duplek bo vzpostavljena tekom lega tedna; vožnja ua melj-ski orogi pa se bo radi slabe frekvence sploh ukinila. □ Vremensko poročilo. Od petku na soboto se je dvignil toplomer od petkovega minima —'22.1 na —11.0 včeraj ob 7. uri zjutraj. Oblačnost 5; obenem je zapihal rahel veter iz vzhoda. Barometer ie tudi padel od petka ua soboto za 15 (od 750-735). □ 15.000. Tekom prvega tedna se jc izdalo v čajnici na Glflvnem trug 14.480 porcij čaja in kruha. Število izdinih porcij se je stopnjevalo iz dneva v dan. V nedeljo je bilo izdanih 1300 porcij, v torek 1600, v sredo 2300, v četi tek 3050. v petek 3080, v soboto j>a že 3100. Razen tega po se je v čajnici na deški meščanski šoli izdalo od torka naprej do 4000 porcij tako. da je bilo v celoti izdanih v preteklem tednu v obeh Čajnicah približat o 15.000 porcij čaja tn kruha □ Nočno službo ima tekoči teden mestna lekarna MlinaKkova na Glavnem tigu □ Naša društva. Danes ob 16. uri «e vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor kršč. ženske zveze — Ob pol 17. uri pa je v dv?-. rani Mladinskega doma občni zbor Poselske zveze. □ 0 mrantični vožnji na Spitzberge predava jutri ob 20. uri v tukajšnji Ljudski univerzi prof. K. K Sni g iz Dunajn. Predavanje ponazo-ruje 160 prekrasnih skioptičnib elik. □ Iz mariborskih športnih krog vr?i'n v kratkem Jubilejna sankaška tekma, ki jo priredi ISSK Maribor. □ Smrtna kosa Umrli so v Mariboru: Led-vinka Hedvika, oskrbnica, stara 83 let. Pogreb dane« ob Iričetrt na 16. uro v. Pobrežlu. — Wu,te JVan, občinski delavec, star 74 let. Pogreb jutri ob pol 15. url na radvanjukem pokopališču. — ikro-ber Vinconc. dijak, star 14 let. Pogreb danes ob pol 15. uri v Pobrežju. — Lešnik Marija, delavka, stara 45 let. Pogreb danes ob 14 url v Pobrežju. — Serdinko Adolf, brivec, star 55 tel. Pogreb danes ob pol 14. tort na pobreSkem pokopališču. — Velnar Rozalija, zasebnica, stara 40 let Pogreb jutri ob 17. uri v PobreSju. — Sinok Marija, soproga kovača, drž. že'., stsra ?5 lcl. Ppgrcb 'litri ob 16. url na mestnem pokopališču v Pobrežiu. □ Sobotni tr*. Zatožen je bil le precej dobro. Cene so se ustalile. Kupčija dokaj flvahnn. Spe-liar.fi so pripeljali na 111 sivneh 381 zaklanih svinj, kmetje na 4 voze krompirja, 12 vorov sena in 4 voee slame, □ Živina v zakurjenem hlevu zadušila. Iz Laporja narn poročajo: Neki posestnik iz laporske okolice je radi izredno hude zime kuril v hlevu, da ne bi ž'vna pozebla. Preko noči pa se je priprava za kurjenje prevrnila tako, da je začel gnoj t'eti. Naslednje jiutro so našli 6 komadov živine na tleh, 5 kokoši, 3 svinje in 2 podgani. Vse je bilo preko noči radi dušečega dima poginilo □ Ob 15.000 dinarjev. Prišel je B. B iz Dunaja in naredil v par dneh v Mariboru poznanstvo; svoji znanki je izvabil 15.000 Din na ta način, da jo je pregovoril, da inu izroči hranilno knjižico, češ da je naša valuta nesigurna ln da bo on vloženih 15.000 Din zasigural s prenosom v zlato valuto. Znanka mu je zaupala ter izročila hranilno knjižico. B. B. p« je dvignil denar pri nekem tukajšnjem denarnem zavodu ter jo popihal neznano kam Celje & Za jutrišnji prosvetni večer, na katerem predava s pomočjo skiopfičnih slik univ. prof. g. dr Lambert Elirlicb o splritizmu, se dobe vstopnice tudi danes med 9. in 10. uro dopoldne v Ljudski knjižnici nn Cankarjevi cesti 4. Opozarjamo na ta večer prav posebno, ker pač ne bo kmalu v Celju prilike slišati od take avtoritativne osebnosti mnenja o spiritističnih pojavih. J?! Veliko reprezentančno akademijo priredi v nedeljo dne 17 marca ob 4. uri popoldne v celjskem mestnem gledališču Orlovska podzveza v Celju. Je to prvikrat v zgodovini celjskega orlovstvn, da.stopa' z izbranim in vseskozi skrbno pripravljenim sporedom pred širšo javnost. Poleg tega "bo spored vseboval vseskozi novo telovadno smer, ki se razvoja v našem orlovstvu spontano, Izvira-ječa iz miselnega bogastva orlovstva. Tako akademija ne bo imela ničesar skupnega z doslej pri raznih telovadnih društvih običajnim akademijskim sporedom. & Pouk na gimnaziji še nadalje ukinjen. Ravnateljstvo celjske državne realne gimnazije nam sj>oroča, da je pouk na tem zavodu Se nadilje ukinjen in Bicer do vštetega 28. februarja 1029 & V celjski bolnici sta umrla dno 22. februarja 1929. Orešnik Frinc. 80 letni brezposelni dninar, stanujoč sicer v Prešernovi ulici 21 — Amšek Terezijo, 63 letna prevžitkarica iz Velike Pirešice. iz Zastrupljenje v Weslenovi tovarni. Pred s i n »čn jim so pripeljali v tukajšnje bolnioo 20 letnega strojnega ključavničarja Alojzija Verčkov-nika, sina znanega policijskega nadzornika g. Verč-kovnika Verčkovnik je ležal v globoki nezavesti in šele j>o triurnem požrtvovalnem naporu dežur-netr" zdravnika in strežniškega osobja se je posrečilo izvabiti iz ponesrečenca znake življenja. Verokovnik je uslužben v Westenovi tovarni in je na dan neagode delal na tovarniškem stranišču z malo koksovo pečico. Ni opizil, 'la se stranišče napolnjuje s strupenim ogljikovim dvokisom. Naenkrat Je padel iai obležal nezavesten. Na stranišču je leži) eno celo uro in le sreča je bila, da. so ga v zadniem hipu našli ter z avtom prepeljali v bolnico. Je to nazorno opozorilo ključavničariem, ki v tem mrazu delajo na cdmrznjeniju raznih cevi, naj opravljajo tako delo vedno pri odprtih lokalih. ■ & »Deutsche Zeitunp« je kol „• naslednica iCtllier Zeitung« včeraj z dannšnjim datumom prvikrat izšla. Po vsebini in obliki je vseskozi verna naslednica dosedanje »Cillier Zeitung.. Namočena polenovka odslej s t a t n o v zalogi pri tvrdki ANTON FAZARINC. CELJE. Dopisi Pfuj Smrt Umrl je v visoki starosti 78 let šteian Ml a ker, že) revident v pok. in do'goletni nameščenec mestne občine za pobiranje mestnih davščin na tukajšnji postaji. Bil je v službi še zadnji dan pred smrtjo. Bil je poštenjak skozi in skozi ter vzoren družinski oče. Mraz. Tudi Ptuj je doživel izredno velik mraz to 7imo, do 30 stopinj C pod ničlo. Našemu dopisniku je celo tinta zmrznila zadnje čase. Drava je pokrita z ledeno skorjo in ima komaj dva do tri metre širok tok, po katerem brze valovi s kosi ledu. Od leta 1766. najbrž takega mraza ni bilo, ko so mestni očetje in meščanstvo priredili veliko prošnjo procesijo na dravski most, katerega so grozili odnesti ledeni skladi. Slika v mestni cerkvi v kapeli žalostne Matere Božje na evangeljski strani nam kaže to procesijo in zasneženi Ptuj. Tedaj je dravski most zdržal in upamo, da bo tudi letos. Seja mestnega sveta. V nejavni seji je bila sprejeta službena jiragmalika za mestne uslužbence. Na zadnji javni seji pa so se konstituirali posamezni odseki n i novo. Oiasbeni matica v Ptuju. Koncert Zikovega kvarteta, ki je bil javljen za 25. t. m. je preložen na nedoločen datum Točen datum koncerta sc bo šc pravočasno javil. — Ravnateljstvo. Novo brivnico je odprl v Krekovi ulici g. Oj.. bivši pomočnik pri g. Pavliču., Tr*!8 Mraz iv vedno iv popustil. Na bližnjih višinah se že dolgo hvalijo s krasnimi dnevi, ki jim jih »Udi prvo pomladaubko solnce, »ločim »e v dolini šc vedno .pritožujemo nad njimi Osnovna šola. ki je bila par dnr zaprla, se je sicer zopet začela, pa kakor čujsmo, bodo vse razrede stisnili ria čim manj prostorov, ker le začelo primanjkovati drv. Sploh se čuti tudi pri nas Doninnjkanje knriva. Zimski šport se letos lepo razvija v našem kraju. Danes priredi SK Tržič smučarsko tekmo na progi od Zelenice do S\'. Ano. Tekmovalcev od različnih strani (e priglašenih že lepo število. Da tudi gledalcev ne bo manjkalo, nam jo porok krasen teren s svojo očarljivo zimsko krasoto. Diploma, lcl Jo podari prosvetno društvo • sv. Jožefa svojemu častnemu članu, velezaslužnemu g. svetniku Matiji, škerbcu, je gotova In bo .danes do 9 dopoldne razstavljena v Rokodelskem domu. Pokopiili mno v ponedeljek, 18. t. in. «. Luka Kurriika, nečaka znaneka tržiškega posnika Vojtelia Kurnika, čigar pesmi je izvajalo naše društvo na tržiškeni radio-večeru. Bolezen o. iupnika se polagoma obrača na bolje, vendar pa bo moral za nekaj časa na oddih, da bo zopet, mcgel prijeti za delo. Toliko v odgovor na vprašanja inuogoštevilnili prijateljev. Žužemberk Smrtna roka je posegla med nas iu odtrgala cvet mladega življenja Mirkotu Lavrič, sinu Iiarola Lavrič, gostilničarja v Žužemberku. V najlepših letih — star je bil 19 let — je zatisnil sredi zime svoje, po solncu in pomladi hrepeneče oči 'Jetika mu je zamorila življenje. — Bil je vzoren. član Mlad. Mar. družbe, navdušen delavec v Prosvetnem društvu, Orlovskem odseku, ptvskem zboru in pri godbi. Vedno je bil plemenit in dober fant; zato ga je vse spoštovalo in lj"bilo. Na zadnji poli — dno 16. t. m. — mu je pt -ki /.bo; v slovo zapel tri žalostinke, ki so marsikomu privabile solzo v oči, godba mu je igrala žalno koračnico. Orli so ga nosili, Orlice spremljale z venci Pogreba se je udeležilo tudi mnogo drugih ljudi. Id so dobrega iu plemenitega fanta cenili. Na grobu smo slišali dva govora, iz katerih smo spoznali, kako težko ga bodo pogrešali tisti, s katerimi so je skupaj boril in delal za napredek naših prosvetnih organizacij. V njem je oče zgubil dobrega sina. znanci dobrega, prijatelja, naše organizacije navdušenega delavca; zato nam je bilo od njega težko slovo. . Trbovlje Gostilničarji pozor! Bilo je že več slučajev, da gostilničarji niso prijavili klanja občinskemu živinozdravniku radi ogleda. Nameravano klanje naj vsak gostilničar prijavi dan popreje občinskemu živinozdravniku, da se omogoči poslovanje. Gostilničarji v Hrastniku naj si po možnosti klanje urede tako, da se izvrši Ogled ob sredah ali pa ob sobotah dopoldne; ker pride le dneve žlvinozdravnik v Hrastnik. Naborniki — letnik 1910. Na občini se morajo v najkrajšem času sestaviti rekrutni »piski letnikov rojenih 1910, in ki pridejo prihodnje leto k prvemu naboru. Poživljajo se v tem letu rojeni mladeniči, ki so domovinsko pristojni v Trbovlje, da se zglasijo v svrho vpisa v pisarni vojaškega referenta na občini v dneh od 25. febr. do 15. marca med uradnimi urami. Predložiti jo domovnico ali delavsko knjigo, rodbinsko polo in dokaz o vojaški službi očeta in starejših bratov, ki so že odslužili kadrovski rok. Koliko sc je v 1.1926. popilo. V pitju alkoholu smo v Trbovljah napram letu 1927; \ itinsivoui letu precej napredovali, kar devlic zopet v slabo luč Trboveljčane. Resnica je, da štejejo Trbovlje okoli 20.000 prebivalcev, pa številke; ki jih navedemo, govore, da se vse premalo dela na to, da bi se prebivalstvo omejilo v pitju alkohola. Največ se je popilo dalmatinca — ali čaruga, kakor naše. ljudstvo imenuje to vino in sicer 141.390, drugega vina pa 806 960 litrov ali skupno 948.350 litrov t. j. 9483.5 hektolitrov. — Žganja se je popilo 15.360, likerja 14.049 in špirita 0638 litrov. V sosednji občini Dol se je pa ;>opilo 113.922 litrov vina, 2198 litrov žganja, 1597 litrov likerja in 1266 litrov špirita. Tudi niso slabi. Proračun zdravstvenega okrožja. V januarju se je konstituiral odbor za zdravstveno okrožje Laško - Trbovlje s sedežem v Trbovljah. Za načelnika je izvoljen g. župan Ignacij Sitter z vsemi glasovi. Proračun zdravstvenega okrožja se |e predložil oblastim v odobrenje. Upati je, da pridemo sedaj v zdravstvenem in higijeničnem oziru do intenzivnega dela. Socialno skrbstvo trboveljske občine. Občina izplačuje 831 ubožcem trajno mesečno podporo od j 50 do 250 Din. V minulem letu se je plačalo poleg i rednih podpor: enkratne podpore v razne svrhe od ! 50 do 300 Din v 76 slučajih; v pripomoč tujim občanom v 38 slučajih; pogrebnih stroškov za občinske ubožce v 23 smrtnih slučajih; za prevoz in spremstvo ubožcev v razne bolnice v 45 slučajih; podpor siromašnim družinam, katerih očetje so bili pozvani k vojaškim orožnim vajam v SO slučajih, do 500 Din; za oskrbo hrastniSke ubožnice, kjer se nahaja 17 onemoglih obč. revežev, nad 100.000 Din. Pri raznih svojih, gospodarskih zgradbah je zaposlila občina 139 brezposelnih deldvcev-domafcinov, katere je zavarovala pri bolniški blagajni Okrožnega urada za zav. delavcev, 108 nezaposlenim delavcem pa je preskrbela delo pri raznih tukajšnjih podjetjih. Izdalo se je mnogo bolniških listov občinskim delavcem in uslužbencem ter njih svojcem, ubožnih bolniških listov, ubožnih spričeval, objav za polovično vožnjo po železnici brezposelnim delavcem, potrdil v raznih slučaiih, sestavilo občanom "številne prošnje, rešilo po možnostih prošnje v raznih slučajih ter dajalo na-ivele in izvrševalo razna posredovanja. Pri bolniški blagajni okrožnoga urada ima občina sedaj pri a >! eni'i ?0 uslužbencev, pri pokojninskem zavodu oa 16 nameščencev. Zgradila in oddala je '<) stunovaniskih hiš s 56imi sta* nova n ju na vpornbo občinskim revežem »rez strphe in svojim uslužbencem. Novo mesto Vincencijeva konferenca v Novem mestu ima v nedelje 24. februarja .1929 ob 5. popoldne v Rokodelskem domu svoj prvi redni občni zbor. Na sporedu je poročilo odbora Vincencijeve konference, kakor tudi poročilo g. predsednika Vincencijeve družbe p. Franu Lavtižurja o delovanju celotne Vincencijeve dnube v I. 1928 in predavanje g. prof. dr. Alfonza Levičnika o temi Na globoko«, v katerem bo podal misli o dejanski ljubezni do bližnjega. 1» župnijske kronike. V minulem predpustu so bili v kapiteljski cerkvi poročeni sledeči: Ru-par Josip — Kunstelj Mftrija (škocjan pri Mokronogu); Gričnr Franc — Medved Terezija (Vavta vas); Pipan Josip — Obštetar Frančiška (Smarje-ta); Močnik Peter — Oblak Ivanka (2iri); Vovk Janez — Kom!« Jn&fa (Al. Jernej); Kopina Alojzij — Dežman Marija (Šniarjeta):' Šmrekar Janez — Konda Katarina (Semič); Golobi« Anton — Mrrič Marija (Semič); Krevs Franc — Kornčin A ua fMIrna peč). Umrla jo ga. Josipina Reitz roj. Pleuičar. vdova urarja in posestnika. Jezica prf Ljubljani 24 fantov obisku jo II. kmetijsko nadaljevalno golo, ki se bo prihodnji teden zaključila. Fantje eo 6 poukom in predavatelji, ki jih jo preskrbel oblas.ni odbor, zelo zadovoljni ln so s to golo mnogo pridobili. Vsak teden so vrše predavanja 12 ur, tako da bo cel točaj obsegal 9« ur predavanj. Po zaključku bodo udeleženci napravili daljši izlet v Križevee, kjer si bodo ogledali gospodarsko šolo. Nazaj gredo se bodo vračali skozi Zagreb, kjer obiščejo gospodinjsko šolo in gospodarsko fakulteto. Mal karambol so je včeraj dogodil mestnemu omnibusu. V bližini iAIeša« se je pri prehitevanju nekega voznika iz Črnuč zadel ob sam, katerim je zlomil prednji nosilni del poleg ročice, dočim so je pri omnibusu skoro povsem skrivila, odnosno odlomila zunanja lestvica, ki vodi na streho voza. Krivda zadene deloma voznika, ki se kljub predčasnemu znaku hupo ni dovolj umaknil — težki omnibus se nc moro bolj, ker takoj obtiči v snegu — največ pa je kriva pač cesta, ki ni dovolj od-kidana. Slišali smo pred tednom, da je odobren I in že nakazan kredit 40.000 Din za kidanje snega 1 vzdolž Dunajske ceste proti Domžalam, izdali so oklic na brezposelne, ki naj se prijavijo za to- kidanje — zakaj se z delom torej takoj ne prične? Ca« bi bil! Litija Pomožna akcija v občini Šmartno je pod vodstvom kaplana Franca Pleše obdarovala 30 najrevnejših družin z denarjem, obleko in živili. Dobrim darovalcem Bog plačaj! Kmečka zveza v Šmartnem jc priredila v ponedeljek 18. febr. gospodarski tečaj, ki je bil sijajno obiskan. Predavala sta: dr. Basaj o zadružništvu iu inž. I. Eise.t o živinoreji. Črnomelj Zadnje dni je pri nas zopet pritisnil hud niraz, vsled katerega zaostaja promet in delo. V letošnji hudi zimi je za nas dobro to, da smo preskrbljeni s kurjavo, ki nam jo nudi premogovnik na Kanižarici, okoliški gozdovi in velike žage. — Najhujše so letos prizadeti cigani, ki imajo na Kanižarici precejšnjo naselbino. Zebe jih in lačni so, toda kljub temu se jim delati noče. Vsak dan jih pride več v hišo beračit. Dva mlada cigančka, stara ne še 14 let, sta se zaigrala roparje. Napad a sta neko žensko iz Griča in ji odvzela ves živež, ki ga je nesla domu iz Črnomlja. — Tvrdka »Jugoles« jc postavila novo električno centralo na parni pogon. Veseli nas, da smo dobili lepo in stalno razsvetljavo. Tvrdka bo oddajala električni tok tudi po dnevi za obrtniške obrate. — V Prosveti smo st zadnje čase oskrbeli mali kinoaparat in velik telefunken radioaparai, ki nudi naši veliki družini obilo zabave in izobrazbe. Prosvetna zveza Novosti* Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani Bonsels Waldemar: Marlo umi dio Tiero. 325 S. 361 b. Chesterton G. K.: Der Held von Notting Hill. Ro-man. 236 S 1567 a 13. — Don (Jutjotes Wiederkehr. Roman. 317 S. 1567 a 14. ' David-Neel Alexandra: Arjopa. 322 S. 232 b> Duhamel Georges: Gewitternacht. Roman 234 S. 2410 a. GIadkow Fjodor: Zement. Roman. 463 S. 2427 a. Mann Heinricb: Eugenie. Roman. 320S. 2433al. Maeterlinck Maurioe: Das Leben der Tcrmiten. 189 S. 2120 a. Ohquist Johannes: Der krislallene Turm. Roman. 452 S. 2168 a. Ross Colin: Das Meer der Entscheidung. 333 S. 2128 a. Sheridan Clare: Ich, meine Kinder und die Gross- mflehte der Welt. 348 S. 2175 a. Sehnack Frledrich: Das Leben der Schmetteriinge. 286 S. 229 b. — Das Zauberauto. Roman. 176S. 2403al. — Sebastian im Wald. Roman. 234 S. 2403 a 2. — Die Orgel des Hlmmels. Roman. 235 S. 2403 a 3. Yeats W. B.: Die chumische Rose. 220S. 2408 a. Ljudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljubljani posluje v Akademskem domu na Miklošičevi cesti štev. 5 vsak dan razen nedelj in praznikov od 9—12 in od 14-19. Orel VSEM BRATSKIM ORLOVSKIM EDINICAM. V zadnji številki O. O. so izšla točna navodila, da se morajo vse odborovne seje, fantovski in drugi sestanki v smislu čl. 5., odstavek 2., zakona o zaščiti javne varnosti in reda 3 dni prej prijaviti pristojnemu političnemu oblastvu. Po najnovejših informacijah ki smo jih prejeli od merodajne strani, pa veljajo od sedaj naprej za vse or.ovske edinice glede sestanko» sledeča določila: Četrtletnih občnih zborov, pri katerih ni na dnevnem redu volitev, cdborovmh sej fantovskih sestankov, podzveznih, okrožnih in srenjskih svetov, ki se vrše v društvenih prostorih ali v drugih, le članom orlovskih odsekov dostopnih prostorih, ni treba prijavljati. Prijavljati pa se morajo predavanja vsake vrste in vsi oni sestanki, kjer dostop ni omejen na Člane orlovskih odsekov, ali se, čeprav omejen na člane orlovskih odsekov, vrši v javnih, vsakomur pristopnih prostorih. Glede prijavljanja odsekovmh občnih zborov, pri katerih so na dnevnem redu volitve glede akademij, gledaliških predstav, javnih nastopov in dragih prireditev pa veljajo tozadevna določila v »Tajniku«. — Predsedstvo SOZ. Vrelec JEMPEL' Vrelec „STYR1A" Vrelec „D0NAT" uporabUaUp ko« namizno vodo. pr me ajte to vinu. ker razkraia zgrmju Škodljivo vin sko kislino Uporabi iajle to aadalie s sadnimi soki. ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire. kakor tudi katar želodca io Črev je po svoji koncentraciji najmočnejši! losedat /.nana zdravilna voda Z najboljšim uspe bom to predpisujejo zdravniki pr žolču i h kamnih pri zaprtiu.pri sladkorni bolezni kakor tudi pri gihtu to hemoroidih. Zahtevajte R O fl » Š lf O * S I 8 t i 11 O po vseli gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah. Radijski fond za slepce J Kakor da me mrzlo jeklo zereže v dušo, mi je, ko slišim besedo slepec. In če sam vi- j dim slepca, me zaboli srce in boli do potrtosti. Biti slep, biti za vse življenje slep! Ne videti rdečkaste zarje ob solnčnem vzhodu, ne gledati solnca poldneva, ne moči opazovati večernega leska, ko solnce vse v zlatu k za- , tonu gre. In življenja ne videti: ne hiš, ki iz tal rasto, ne ravnih cest, ki se po njih ljudje sprehajajo, ne gledati živega vrvenja in dr-venja, ki preko sveta hiti, ne drevja, ne rož, ne vode, ne lepe narave, ne hribčkov obra-ščenih z gozdom, ne zasneženih gora. In materi ljubljeni nikdar ne moči pogledati v oči, ne ^videti očeta, ne bratov, ne sester, ne videti postave ljubljenega prijatelja, nikogar, ničesar. In to nc samo danes, ne samo jutri, vedno, vse dni, vse življenje ... In vendar ima tudi slepec dušo, in vendar ima srce. Dušo, žejno novosti, srce hrepeneče pO sreči. Če sredi te črne noči, ki jim je legla na oči, zaslišijo prijateljski glas, ki jim govori, če prisluhnejo pesmi, ki je njim namenjena — ali naj jim ne zažari v duši, ali naj se jim nc vzradosti srce?! Prijatelji! Pomagajmo jim! Tem največjim revežem izmed vseh revežev. Bodimo jim prijateljski glasniki v črni noči brez dni, bodimo jim tolažniki v trpki usodi, dušo jim ogrevaj-mo, srce vzradoščajmo! Radijska oddajna postaja je sklenila obdarovati jih za Veliko noč z nekaj aparati Kaj boljšega bi jim sploh bilo mogoče nuditi? Da bi pa darilo bilo čim lepše, je postaja osnovala poseben fond za slepce. Vsem, ki kaj darujejo v ta namen, sc vodstvo postaje po radiu zahvali koncem dnevnega sporeda. Zbirka zaenkrat še ni bogata. Nekaj manj kot 3000 Din je zbranega. Nekdo je daroval detektorski aparat s slušalkami. Nekaj je to, vendar še vse premalo. Naše darilo za piruhe slepcem mora biti lepo. Ko so Dunaj-čani pred kratkim zbirali v sličen namen, so nabrali nad 100.000 Din. Ali smo Slovenci manj usmiljeni, manj radodarni? Iz veselja, iz hvaležnosti, da vidimo, darujmo za tiste, ki te sreče ne uživajo. Darove sprejema Radijska oddajna postaja, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. O možu z veliko besedo Kdo bi si bil mislil, da ima tudi tako moderna »iznajdba« kot je radijski napovedovalec že slavno zgodovino za seboj, Če pa prav natančno stvar premislimo, bi se o slavnih njegovih predhodnikih v službi dala napisati debela knjiga, vse razvojne stopnje kulturne zgodovine bi morali prebrskati, da bi prišli prav do prvih početkov njegovega poklica. Radijski napovedovalec je pač novejši poklic, napovedovalce sploh ali glasnike pa so poznali vsi kulturni in primitivni narodi, naj začnemo pri starih Egiptcih, Sircih, Arabcih, Kitajcih, ali pa pri rodovih Ona in Ala-haluz na Ognjeni zemlji. Pri starih Grkih na primer so v maske odeti predvajali speve iz Homerja, kot napovedovalci so nastopali pri sodišču. Kot ljudski govorniki so nastopali v starem Rimu in kot glasniki v srednjem veku. Ob pričetku gledališke predstave so napovedali njeno vsebino. Predgovornikov na zabavah iz 16. stoletja se spomnimo ob tem. In še selov, ki so naznanjali novice in glasno poročali o važnejših dogodkih. Skratka, v raznih časih so napovedovalci opravljali razne službe in najraznejšim slojem so se prištevali. V starih časih, ko šc ni bilo ne telefona, nc časopisov, ne zvočnikov, je imel napovedovalec izredno važno nalogo. Ali je morda danes manjšega pomena radijski napovedovalec? Njegov praprednik v 8. stoletju pred Kristusom je v najboljšem slučaju govoril nekaj tisočem ljudi, on pa govori danes milijonom. Program on otvori in ga zaključi. Njegov glas lahko tisočem in stotisočem privabi smehljaj na ustne, lahko pa tudi žalost in skrb zasadi v srce. Njegova lepa beseda zveseli poslušalce, lahko jih pa tudi s slabo izgovorjeno spravi v nevoljo. Zalo je njegovo mesto izredno važno. Kar on reče, drži Njemu zaupamo, ker vemo, da se zaveda, kolikim govori in da niti ne vc, kdo vse ga posluša. Težko je to delo, a prijetno mu je v zavesti, da ima sirom sveta toliko znancev, toliko prijateljev. Vse več je to kot ponos glasnikov iz homer-skih dni, vse tehtnejše kot napovedovanje v rimskem teatru, vse važnejši poklic kot je bil poklic glasnikov srednjega veka. Odprlo pismo i/, upokojenemu profesorju Janku Mlakarju, ali radio m kljuko pri eralih. Odgovornega za to pisanje smatram samo Vas, g. profesor, skozinskoa samo Vas. Vi ste namreč prvi prišli v javnost s svojimi, kakor sto pretirano sami trdili, naravnost opohalnitni iznajdbami na polju radijske tehnike, ko slo namreč dajali navodila, kako si lahko vsak sam sestavi izboren radijski aparat. Javno ne bom zanikal, da pri tem no bi imeli človekoljubnih namenov (do&i sem zase drugega mnenja), vendar moram v interesu čiste znanosti (in prav za to gre tu) poudariti, da nikakor no gre, da bi pri nerazsodnem občlnMvn nekdo zahteval zase sloves iznajdilelja in obenem znanstvenika, ako obojega no more strokovno dokazati. Tudi troba pribiti, da je greh nad socialnim položajem, če kdo iznajde in razglasi nekaj, kur se nikakor ne sirinja s sedanjimi razmerami. In HALO. Radio liubltana Idi zalo mnogo zadovo'jnih naročnikov, ki bi imeli res prvovrstne aparate, ta>a izdelujejo po vojni tovarne še bodičasto žico? Kar jo je pa od vojne ostalo, jo že docela zarjavela in ni več rabna. In še več drugih takih reči. Današnji čas zahteva najbolj enostavnih iznajdb. tako stopam danes pred naše občinstvo z --------------------------, . . . epohalno in obcuem skrajno preprosto iznajdbo, | nik in okolica. Propagandno predavanje za tujski kako brezhibno poslušati ne samo ljubljansko, : promet v nemškem in češkem jeziku. — 19 Nem- r . . ,________._..._• i ________o:,i----:i. toin A 20 Slovenska balada v literaturi in glasbi. Samospeve poje g. Janko, član kr. opere. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Sobota, 2. marca: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stauje vode in borzna poročila. — 17 Konceri Radio-orkestra. — 18 Književna ura. — 18.30 Dubrov- ampak vse evropske in celo prekomorske jiostaje. Vem, da uaše občinstvo niti od daleč nc bo znalo conlti te iznajdbe in šc manj iznajditelja, vendar pa, da razblinim Vašo neupravičeno slavo, g. profesor, s tem oznanjam, da je z mojo iznajdbo mogoče poslušati radio na kljuko pri vratih. Naj v kratkih besedah orišem razvoj svoje iznajdbe do sedanje dovršenosti. V začetku mi ie delalo največ težave, ker je morala biti kljuka iz medi in jo je bilo treba s prosto in umito roko držati Kljuko pri vratih imajo skoro pri vsaki hiši in tudi za kljuko držati ni tako težko. Vendar še nisem hotel oznaniti svetu velike novosti. Zlasti letošnjo zimo bi bil lahko kriv številnim prehladom, če bi morali poslušalci radia stati pri vratih, ker prav skozi ključavnico nad ali pod kljuko najbolj sili mraz v sobo. Slabost iznajdbe je bila tudi v tem, da more kljuko pošteno držati samo eden, kvečjemu dva. Nastali bi lahko številni družinski prepiri. V lakih siporili bi zelo trpele tudi kljuke. Čez nekaj časa sem iznajdbo izpojiolnil tako daleč, da ni bilo treba držati neposredno za kljuko, ampak jo zadostovalo, če si držal za žico ali celo za enostaven motvoz, ki je bil privezan za kljuko. Izpopolnjena iznajdba tudi ni več zahtevala kljuke iz medi, ampak se je izborno slišalo pri vsaki kljuki. Žeuijalnost, ki me jo ves čas z vso zvestobo spremljala, slavi danes svojo zmago. Za povsem nemo!eno poslušauje tudi najbolj oddaljenih postaj (pa četudi Ljubljana še tako mečno oddaja) z najnovejšo izpopolnitvijo nc potrebuješ niti žice, niti motvoza do kljuke, niti kljuke same. Zadostuje povsem dober aparat znamke lladione. Recimo šestelektronski. Pa tudi s štirielektronskim še gre. In ne samo vse gre*, ix>polnoma upravičeno lahko trdim, da gre čisto dobro in v redu. Tako upam, gospod upokojeni profesor, da ste tudi Vi uvideli, da je bil Vaš nastop lia »olju radijske tehnike odveč. Ker je božanski hčerki znanosti s tem zadoščeno in smo Vas izbrisali iz leksikona radijskih izumiteljev, kamor ste se popolnoma neupravičeno hoteli sami vpisati, sem svojo sveto dolžnost izvršil. Sedaj upam, da bom lahko z mirnim srcem umrl. Dr. Kljukei, radijski ženij. „Radifski nabiralnik" Sto in tisoč stvari bi človek včasih rad vprašal koga. Zlasti radioamaterji smo včasih veliki reveži. Danes nam spored ni všeč, jutri nam bo morda aparat nagajal, detektor nam včasih nenadoma oricmi, v aparatu treska kot če bi se miši naselile v njem, vedeli bi radi kako jc drugod z radiem, z naročnino, kako da postaja o tem in onem ničesar nc pove in še sto in tisoč zanimivih in nezanimivih, ščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 O vero-slovju, predava vseuč. prof. dr. Erlich. — 20 Wag-nerjev večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. 22 Poroči'a in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Drugi programi: Nedelja, 24. febrnarja. Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Plesna glasba. - 18.30 O Italiji. - 20 Opera. — Pragu: 12 Godba češkoslovaških strelcev. — t". 15 O češkem rdečem križu. — 16.30 Popoldanski koncert. — 19 Opera. — 22.20 Kavarni-1 ska glasba. — Stuttgurt: 11.50 Komorna glasba. — 14 Mladinska drama. — 15.5(1 Lahka glusba. — 20.10 Orgle. — 21.15 Enodejanka. — Ton-louse: 14.10 Za deco. — 14.25 Orgle. — 14.35 Religiozna glasbu. — 22.15 Operni spevi, nato plesna glasba. — Bern: 10.30 Katolišku pridiga — 15.30 Popoldanski koncert. — 19.30 Recitacije. — 20.45 Orkester. — Kntovicc: 10.15 Služba božja. — 15.13 Simfonični koncert. — 18 Orkester in mandoline. — 20.30 Večerni prenos i r. Varšave. — Rim: 10 Cerkvena glasba. — 11 Dante, XVI. spev vic. — 13 Trio. — 20.45 Opera. — Berlin: 12 Spominska svečanost podlim, prenos iz parlamenta. — 13.15 šali. — 15.50 Pravljice. — 1630 Orgle. — 19.30 leteči Holandec. opera. — Dunaj: 11 Orkester. — 16 Popoldanski koncert. — 18.45 Komorna dasba. — 20.05 Radijska dramn, nato jazz. — Milan: 10.30 Pridiga. — 12.30 Kvartet. — 21 Opera. — Budapest: 12.15 Simfonični orkester. — 14.10 Arije iz raznih oper. — 16.13 Komorna glasba. — 17.30 Opera. — Nato ciganska godba. — Varšava: 15.15 Simfonični koncert. — 1S.20 Popol-donski koncert. — 20.20 Večerna glasba. — 21.10 Recitacije. — 22.30 Kavarniška glasba. Ponedeljek, 25. februarja. Zagreb: 17.30 Glasba iz Europa Palače kino. — 20 Angleščina. — 20.30 Prenos. — Praga: 12.30 Radio orkester. — 10.30 Popoldanski koncert. — 17.30 Srbohrvaščina. — 18.25 O zunanji trgovini. — 20.05 Kabaretni večer. — Stuttgart: 16.35 Novi plesi. — 19.45 Bach in Beethoven. — 20.15 Ernst Arnoldov večer. — 21.15 Trije klavirji, nato lahka glasba. — Toulousc: 21.30 Uvertura k Viljemu Telil. — 2235 Iz komičnih oper. — 22.45 Jazz. — Bern: 16 Popoldanski koncert. — 16.30 knjižna ura. — 19 Esperanto. — 20 Simfonični koncert. — Katovvice: 17.55 Popoldanski koncert. — 19.10 Poljščina. 20.30 Večerni prenos iz Krakova. 22.30 Plesna glusba. — Rim: 12 Trio. — 17.30 Violoneello. — 20.45 Lahka glasba in veseloigru. — Berlin: 16.30 Kon- o sto in tisoč zanimivih in nezanimivih, pre- , B .„ n ,,_„_,lin:L prostih in učenih, važnih in malenkostnih stva- SeTf ~ Tnii? ° P "l ®™ reh. Radijska postaja bo zato uvedla poseben ! - Radijska snlotgra. - Noto_ plesna »nabiralnik«, kjer se bodo vsa ta vprašanja ste kala. In gotove dni v tednu bo gospod, ki ima rvo in zadnjo besedo v programu, pogledal a j vse se je v nabiralniku nabralo in bo skušal odgovoriti nu vsa stavljena vprašanja. Vsakdo, kdor želi kaj izvedeti o radiu, na j to sporoči Radijski oddajni postaji v Ljubljani, Miklošičeva cestu 5. Ako je stvar zanimiva in splošnega pomena, bo dobil odgovor potom radia koncem umetniškega programa, pred lahko večerno glasbo. Ako pa stvar ni za javnost pomembna ,mu bo vodstvo posta je odgovorilo pismeno. Kdor želi dohiti odgovor ali po radiu ali pismeno, naj za stroške priloži znumko za 3 dinarje. — Radioamaterji naj poskrbe, da ho radijski nabiralnik čim bolj pester in zanimiv. Programi Rudio-Ljubljana: električnem toku, predava ing. Ditrich. — II Umetna slovenska pesem, poje ga. Vilma Thierry-Kavč-nikova: 1. N. S.: Škrjanec, Jesenska pesem. 2. N. S.: Škrjanec, Počitek pod goro. 3. Risto Savin: To je tako. 4. A. Balatka: Čoln je pristal 5. Bravničar: Rudeče rože. 6. Josip Pavčič: Ženjice. 7. Laiovic: Speen. 8. Lajovic: Razdvojenost. — Nato Radio- Lajovic: Razdvojenost. 15. Stanje vode in časovna napoved. Sp orkester. „. _____,1 15.15 »Anima«, misterij v 1. dej., izvajajo Sloven ki akademiki. 16 Humoristično čtivo, pisatelj Milčin-ski. — 16.30 Radio-orkester. — 20 Pevski večer dij. zbora III. drž. rea ne gimnazije pod vodstvom prof. Bajuka: 1 P H. Satlner: Pozimi iz šole; 2. A. Foerster: Ah ni li žemljica krasna; 1 E. Adamič: Tožba; 4. Adamič-Pavčlč: Jezdec; 5 V Vodopivec: Ptici: 6. Ma'at: Lastavička; 7. O. Dev: Veseli letni časi; 8 Žgane: Cin-can cvrguaan; 9. Dr A Schvvab: Kangljica. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Poned., 25. febr.: 12.30 Reproducirana g'asba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 1330 glusba. — Dunaj: II kvartet. — 16 Kvartet Silving. — 19 Dunajska plesna glasba. — 20.03 Umetniški glasbeni večer. — Nato narodne pesmi. — Milan: 12.30 kvartet. — 17.20 Deca poje. — 20.30 Opereta. — 23 Jazz. — Budapest: 9.15 Trio. — 12.05 Ciganska godba. — 16 Nasveti za dame. — 19.30 Iz operete sMiss Evropa«. — 21 Koncert društva |ioštnih uslužbencev. — Varšava: 17.55 Lahka glasba. — 20.20 Prenos iz Krakova. — 22.30 Plesna glasba. V LASTNEM DOMU RESNIČNO DOBER KONCERT SAMO Z AMPUON ZVOČNIKOn Spori S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Treningi sr; vrtijo odslej redno vsak torek in Četrtek od 1815 dalje v telovadnici I. drž. gimn. Obisk je obvezen za vse atlete. — Načelnik. Službeno is Jugoslov. Savcza llazene in ionskih športov. Seja upravnega odbora se vrši jutri v ponedeljek ob pol 21. uri v damskem salouu kavarne Emona. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. — Tajnik I. S. K. Ilirija (ženska sekcija). V tekočem tednu odpadejo treningi. Nov razpored treningov se določi. na sestanku sekcije, ki se vrši tekom prihodnjega tedna. Čas in kraj »ostanka se objavi pravočasno. — Načelnik sekcije. Občni zbor S. K. »Jaroruik«. Rakek se vrši v nedeljo dne 3. marca ob 10 dopoldne v društvenem lokalu gostilne Sevar. Prosimo točnost Odbor. Mladinske drsalne tekme. Na športno m drseli-K. Ilirije se vrši danes ob i> dopoldne po-jBTo mladinska drsalna tekma. Tekmujejo dečki t^.ior tudi deklice v dveh skupinah, in sicer posebej do starosti 11 let (do ind. rojstnega letnika 1918) in posebej v starosti 12 do 15 let (letniki 1014 do 11117). Prijave se sprejemajo v garderobi na drsališču do 8.30, ko se moraio vsi tekmovalci in tekmovalke predstaviti razsodišču. Prijavnine ni. običajna vstopnina za drsališče se udeležencem tekme povrne. Tekmovanje se prične točno ob 0, prosto drsanje se bo vršilo približno ob 10. Pričetek nogometnih prvenstvenih tekem v Ljubljani odgoifen. Pomladanske prvenstvene tekme, ki bi se po prvotnem razporedu morale v Ljubljani pričeti prihodnjo nedeljo 8. marca, je poslovni odbor LNPa odgodil za enkrat na 17. marca .1NS ie podaljšal rok za od igranje podsaveznih prvenstvenih tekem do 5. maja. Športni pregled Za prireditev olimpijskih iger leta se potegujejo Italija, Španija. Ne»nčija, Ogrska in pa Egipet; najbolj bi šle Nomčiji. ki bi jih morala itak prirediti že leta 1016 in jih vsled vojske ni bilo. Tudi Vatikan ni športa pozabil. Pri pogodbi z Italijo je dosegel zopetno priznanje katoliške orga-uizacije skavtov. Akademske simskosportne tekme se bedo vršite drugo leto v Davosu, od 7. do 12. jan. Prva taka prireditev je bila lani, v Cortini d' Ampezzo. Letošnje prvenstvene tekme v umetelnem drsan.u fosjx)dov se bodo vršile 4. in 5. marca v Londonu, vedski princ Bertil je predrsal 500 m v 47.8, švedski visokošolski rekord. Thunberg si je izvojeval j.rvenstvo Finske z zmagami na 500, 1500 in 5000 ni; drugi je bil Blomqui»t. Finska vlada Je Thunberga imenovala ivitezom Bele rožo«-. — Donth je presmučal 50 km v 3:42:33, Iledluud je bil (na 4 milje) na novo premagan od Utterstrflma. Grotiums-braaten pa na 30 km od šele 19 letnega Bergslan-da, v 2:02:12. Čez par dni se vrši velika holmen-kolska smučarska tekma na 50 km. Norvežani hočejo popraviti svoje fK>raze v St Moritzu in v Zakopanih in so priglasili kar 150 tekmovalcev; prvi njih up je Grottumsbraaten. Švedi pošljejo na tekmo Štiri smučarje, med njimi Hedlunda in Utterstroma, Finci tudi štiri: brata Lappalaineua, Sarinena in Knutila. švedski rojak Arne Bore plava v Avstraliji od uspeha do uspeha. Kojar je plaval 50 vardov v 27.4 (prejšnji svet. rekord 29 sek.), Norelbeva 500 yar-dov v 6:29, Zorilla 200 m 2:14:2 (Weissm. svetovni rekord je 2:13:6) in 400 m v 4:53 (W 4 52)). Mesto Neukoln pri Berlinu bo v novo zgrajeni šoli napravilo tudi šolsko plavalnico. Pri Nemcih smo, Nemec Kocliermann je skočil v halli 7.48 m daleč, Hirsrlileld je sunil kroglo 5.12 m daleč, Lingnau 14.425 m. — V Ameriki jo pretekel Nurmi 3000 m v 8:38:6, VVilliams je bil na 60 y premagan od Eldera v 6.4, Stordy je skočil s palico 4.267 m visoko, Picland 4.216 m, Snxton brez palice 1.93. Namesto Nurmija je porazil Congera drug Evropejec, Francoz S. Martin, 1000 m v 2:15:4; v drugem teku na 1000 m je dosegel Ed\vards čas 2:19.4. — Panafriške igre, ki bi se bile morale v kratkem vršiti v Aleksandriji. so bile nenadomn odpovedane; vzroka ne navajajo. — A/rikanec E1 Quafi je zaslužil v Ameriki vsega skupaj 5000 dolarjev: je jezen. V Ameriki je igrala Sabaria svojo predzadnjo igro 5:0, proti F. C. Amerika. — Perovanske nogometaše bo treniral slavni Andrade; angleški trenerji se niso obnesli. Urugvajsko prvenstvo si je priboril klub Penarol. v Evropi zelo znan. Španskemu prvaku Espnnolu iz Barcelone se je zadnjič slabo godilo; Atletiki iz Bilbao so inu zadali z 9:0 nogometni knock-out. — Angleški amateri so r,e borili z amateri Walesa 1:1. Med angleškimi orofe-eionali je prvi Scheffield Wednesday, s 40 točkami; v Italiji vodita Torino in Bologna. Praška Slavija je igrala proti reprezentanci Pariza samo 8:3. Jueo-»lovanske prvenstvene tekmo se bodo pričele šele 25. maja; 9. marca se bosta udarila Dunaj in Zagreb. Za tekmo Holandije in Belgije. ki se bo vršila 24. marca v Antvverpu, je priglašenih 80 000 obiskovalcev, pa jih no more sprejeti več kot 25.000. Osem Iger 5. runde na Angleškem je gledalo 220 000 gledalcev. — Glasgow Rangers, vodilni .škotski klub, je dobil v sedanji seziii vseh 25 iger in 48 točk; jeta 1899 je dobil v 18 igrah vseh 36 dosegljivih točk. — Slovitemu icralcu basoballa Babe Rulhu jo žena umrla; zapustila mu je 5 dolarjev. Si je gotovo mislila, da je že dosti bogat. — Argentinski klub Barracas v Evropi ni imel uspehov; prišel je na slepo srečo sem, ni dobil sedaj nobenega povabila več in sc pelje nazaj domov. Zadnjo igro v Genovi, je igral vsaj neodločeno 1:1. Indijski igravci hockeya ne bodo prišli v Kv-rbpo: >njih potovanje bi ne bilo v skladu z amaterskimi načeli«. Tilden je spet začel in je bil tudi lakoi premagan, od Ryna. Pravi, da še ni v treningu. Tudi s Hunterom skupaj jc bil premagan. Prav tako je bil premagan par Cochet-Joba, od bratov Borotra Moštvo za Davisov pok »I ie sestavila ameriška '/.voza tenisa zaenkrat brez Tildena in Huntera. — Wir!i(-inanov pokal, zn katerega se borijo vsako leto Francozinje in Angležinje, hočejo internarionalizirati in napraviti tako nekakšen ženski Davisov pokal. Proti vsemu pričakovanju je dobil STotorno liitjardno prvonstvo Scbaeter. pred Cochrcvom in MMzujavom; zadnji dve mesti sta dobila Ilagen-locher in Horemans. Nemški bnkser Ilerse je v Newarku (pri Npw Vorku) premagal l>mbn v 6 rundah po U/čkah, Diener se bo boril 8. marca proti Danieisu, Oodfrey jo premagal F. Cruza še v drugi rundi z K 0. in SO bo borfl v m^r^u pro.|j RMi»"1hl, Srhaaf ie v boju proti O' Kellyju vodil po točkah, pa je bil v 6. rumli diskvalificiran, ker je pregloboko udaril, Haymann in Mene Charles poai-v-ta Sehmelinga. kar se nam zdi precej odveč. Paolino sc bo boril z Emnnuelom; le-ta je imel doslef 22 brev: 9 krat je zmag-d z k. o.. 12 krit po točkah, 1 krat je po točk i h zgubil proti Louab-rnnu, a je btl boj skoraj popolnoma izenačen. Loughran. prvak polteikc teže, se bo boril 12. mar- ca proti prvaku lahko teze Mtohevu Wu Iker ju. — Za sTct'-ivno prvenstvo vseh tel je sedem kandidatov: Paolino, Christner, Heeney, Sohirterlinj, Sharkey, Stribbling, Dempsoy. Urejeno je tako, da nastopi I>empsey šele na koncu, proti zmagovalcu iz skupino šeeterih, Tunney se ne bori ve«. Kaj nam je prinesla konferenca evropskih nogometnih velesil. V letošnjem letu sc je vršilo ie precej konte renc tako v Rimu, Genovi. Pragi in Pešti. Konference so se bavile z vprašanjem bodočih tokem za svetovno prvenstvo, in srednjeevropskega pokalnega tekmovanja. Pravih zaključkov pa ni prinesla pravzaprav nobena, sele nedeljska konferenca, je po indiskretnosti piaških časopisov, prinesla malo več jasnosti. Resolucija ne pove nič novega, čisto gotovo pa radi vprašani, za katere se izjavlja resolucija, ni bilo potrebno delegatom Italije, Švice, Švedske, Češke in Ogrske potovati tako daleč. Komu pa niso znane predpriprave za bodoča svetovna tekmovanja? Sprejeta oficijelna resolucija se pa bavi samo s tem vprašanjem, in Čehi bodo na bodočem kongresu F. S. F. A. v Madridu predlagali, kako naj se te tekme izvedejo. To je oficiielen rezultat posvetovanj. Sedaj pa pridejo Čehi in povedo, da se je sklepalo o srednjeevropskem poknlu dalje in tu je pa kozel v zelniku, du bo g. Hugo Meisl z nasveti pomagul izvesti tekme za balkanski pokaj. Kakor jc znuno. stu naša najboljša kluba v preteklem letu sodelovala v tekmah za srednjeevropski pokal. Radi znanih konfliktov z Ogrsko smo bili prisiljeni izjaviti radi lepšega, da nočetno več sodelovati v teh tekmah. Namesto, da bi se skušal spor z Ogrsko s sodelovanjem omenjenih držav izgladiti, sc je s pooblaščenimi italijanskimi delegati sklenilo, da tekmujeta letos za Mitrocup Torino in Bologno. To je prva senzacija. F. I. F. A. je vrhovna nogometna instanca in bi lahko rekli, da imajo amaterske zveze večino. ki se najbolj izra/ito pokaže na tkrv. občnih zl>orih. Velika debata se je pa vodila, kako pridobiti več glasov za predstoječe zborovanje v Madridu, da sc izbi je čim več koristi profesijonalom. No in g. Meisl nnj se dobrohotno obrne z vse mogočimi obljubami nn Balkanske zveze, da bodo na kongresu glasovali za profesije. Kot krinka temu namenu nuj pu služijo nasveti pri organiziranju tekem za Balkanski pokal. Smo pu odločnoga mnenja, da mora biti enkrat zu vsele j konec p r o t e k t o r a t o m in i da je trebu pričeti s samostojnim delom. In to še posebno v tem slučaju, ko je jasno, kakšni so nameni naših močnih sosedov. Izbira pa še posebno ni težku. ko se že v naprej vidi kakšna bi ta konferenca in bo zu naš amaterski šport vsekakor večje važnosti sodelovanje z ostalimi a m n t c r s k i m i zvezami Evrope. Govorilo se je tudi o Internneijonnlnein cuou. ki pa ni posebne važnosti. Tako smo po indiskretnosti Čehov izvedeli za načrte, ki se nas direktno tičejo. Naloga nuših funkcionarjev je seduj, du onemogočijo uresničenje teh načrtov. j, k. Poizvedovanja Pes, črn \azbecar se je nn&el. Lastnik naj pride ponj v Dev. Mar. v 1'oliu, hiš. štev. 86. O Redni občni zbor Uciuženia tobačnih trafikantov za Slovenijo bo v nedeljo, dne 24. februarja ob 5. uri popoldan v hotelu Lloyd, Sv. Petra cesta 7. Aktovka, v kateri se je nahajalo nekaj urar-ske^a orodja, ie bila pozatljena 10. februarja t. 1. v vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.40 proti Mariboru. Kdor i'o ie našel, se prosi, da sporoči tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Prešernova ul. 4. (Proti nagradi.) Ljubljansko gledališče DRAMA: . Začetek ob SO. arl. Nedelj«, 24. febr. ob 18. uri: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20 uri: VDOVA ROŠL1NRA. Izven. Ponedeljek, 25. februarja:-UTOPLJENCA. Red D. Torek, 26. februarja: Zaprto. Sreda, 27. februarja: VDOVA ROŠLINKA. Red C. Cotrtek, 28. februarja: Zaprto. OPERA:",. Začetek ob pol 90, ari. Nedelja, 24. febr. ob 15. uri: FAUST. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri: POLJSKA KRI. Gostuje Ljubiša Iličič. Izven. Ponedeljek, 25. februarja: Zaprto. Ves dramski ansambl je zaposlen v prihodnji noviteti BOchnerjeve drame v 21 slikah *Dan'onova smrU. Komad, ki ga nima po svoji monumentalnostt sličnega, je bil igran po vseh velikih odrih in »o sloviti režiserji Reinhardt, Kari Heinz, Martin in Bernau želi z njim največje uspehe. Naslovilo Vlogo igra g. Levar. Mariborsko gledališče Nedelja, 24. februarja ob 15: »LUMPACIJ-VAGA-BUND«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. - Ob 20: »ADIEU MJM1«. Znižane cene. Kuponi Ponedeljek. 25. febr Zaprto. Torek, 26. februarja ob 20: »ROMEO IN JULIJA«. Premijera. Ab. A. Prireditve in društvene vesti Bivši saezijanski gojenci prirede danes v nedeljo ob >»5 popoldne rta Rakovniku igro »Železna maska«. Dvorana kurjena. »Ljubljana«. V ponedeljek 25. t. m. ob 8 skupna pevska vaja in važen razgovor radi izleta v Prago. — Pevovodja Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi k predavanju, ki se bo vršilo v torek 26. t. m. ob 20 na šentjakobski S;>ii Predaval bo g. Avg. Bukovec o cvetlicah trajnicah, ki so poleg rož najbolj priljubljene za okras vrla. O y redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo ju ri, v ponedeljek, 25. t. m. ob 20 v prostorih Slov. Matice, Kongresni trg 7-1. Radi posebne važnosti prosimo sigurno udeležbe. — Odbor. Kolo jugoslovanski sester v Dol. Lendavi priredi dne S. marca ob 14 v prostorih lukajšnje meščanske šole svoj redni letni občni zbor s poročilom o delovanju in voditvami. članice se naprošajo, da se občnega zbora polnožtevilno udeležijo. Darovi Za pomožno akcijo v smislu danes teden pri-občenega oklica je prejela upiava našega lista še naslednje darove: tvrdka Remec Co. 500 Din; ravnatelj Chvalal 100 Din; A. G. Vič, ICO Din, Josip Sedmak 100 Din; stavb. podi. Val. Accette 50 Din; katehet, voj. kurat Bonač, 100 Din; neimenovan na Rakeku 200 Din; veletrg. Kari Vokač 100 Din. Darovi za gladuječe. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že objavljenih darov k zbirki za gladujoče rodbine svoje prispevke še: Ignacij Vok, trgovec v Ljubljani, 500 Din; dr. Ivan Črne, gospod, pisarna. Ljubljana 200 Din; Robert Kol mann. trgovec v Ljubljani 1000 Din; Dolenc, Hudovernik, Javornik, lesna izvozna družba v Ljubljani, 3000 Din; neimenovani v Ljubljfcni 1000 Din; Schneider & Verovšek, trgovina z železnino v Ljubljani, 1000 Din; Društvo bančnih zavodov v Ljubljani, 10.000 Din; Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani 1700 Din; A. šarabou, trgovec v Ljubljani, 1000 Din; Franjo Vidic, ravnatelj hranilnice kmečkih občin v Ljubliani, 100 Din; Anton Stacul, trgovec v Ljubljani, 1C0 Din; Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani 100 Din; dr. Ciril Paulin, ravnatelj združenih papirnic v Ljubljani, 500 Din; Alojzij Vodnik, kamnosek v Ljubljani, 1000 Din; Josip Kosler v Ljubljani, čOODin. Skupaj doslej 51.450 dinarjev. Iz zgodovine verskega življenja med Slovani Ob strtJetftjfl rojstva dr. H. Pankerja pl. Gla^frld (roj. 20. februarja 1829, umrl 14. novembra 1806). Človek in paragraf POBA, SPATI Stare fantovske navade poznate, kainet So to navade, ki so prešle že v pravice, Bog ne daj, da bi jih fantom kdo kratil, takšne pravice! Čeprav te pravice niso nikjer protokoliranc, imajo prav točno določeno obiležje, sam paragraf jih dostikrat upošteva. Vselej ne, kam pa pridemo! Kadar se iz takšnih pravic napravi prestopek zoper varnost osebe in življenja ter prične teči kri, — o, takrat pa že poseže vsem slavna sodnija. Oni dan se je zgodilo tam za Ljubljano nekje, da je Janezov Janez pljunil v roke in je zarjul skozi vas: Spat! — in se je kajpak zraven še krvavo pri-dušil, da bo bolj držalo. Bila ie temna noč in v takih nočeh se fantovske pravice zlasti rade ugotavljajo in uveljavljajo. Janezov Janez je od nekdaj trdil, da je pravica starih fantov takšna, da frko-lini mladi še pomislili ne smejo nanjo, kajti oni naj sploh nc hodijo na vas, sicer bodo tekli spat. Tisti večer je Janezov Janez na vasi zasačil Fricka, kako se je postavljal ob cesti in moško kadil cigareto. Njemu, Janezu, se še odkril ni, še pozdravil ga ni. Kaj mislite: Janez, star fant, pa od takšnega frkolina ni pozdrava! Kar brž se je Janez poslužil svoje dozdevne pravice. Poba, spat! je zavpil nad Frickom. Nič ni pomagalo, Fricek je kar stekel. In zdaj ie Janez dobil še večjo korajžo. Ročno je stekel za Frickom, — fiv, to sta šla...! Fricek jo je pobiral tako urno, da je celo zgubil klobuk. Janez pa se je ejdušal za njim, da ga bo in naj ga le počaka. Potegnil je Janez iz žepa še nož, zakrilil ie t njim po zraku in je Fricku zažugal. Čreva boS dal, poba! Naravno, da Fricku to ni bilo prav nič pripravno in všeč; kar sredi ceste naj pusti čreva, pa naj gre brez njih domov. Kaj Se' Še Bog, da lahko teče — toda joj! Fricek je tekel in tekel po stezi, v temi je zgrešil pot in se je kmalu znašel v zagvozdi. pred njim visoka ograja, na obeh plateh takisto, zadaj pa Janez z nožem — jav, kaj bo zdaj? V duhu je Fricek že videl svoi trebuh razparan in čreva obešena na prekljo, ja, šlus in fertik, i« že amen1 Naj pa bo, če že mora biti, je mislil ubogi fant, toda vsaj braniti se ml bo dovoljeno In tudi častno nt, kar br»z odpora pustiti s» razparati v tihi noči. ra ie Fricek brž rožresil pvloSsj. Ob Ograji so bile nakopičene na prejce|injcm kupu fižolov« praklje. Fricek je pograbil največjo, obrnil se j« — čof, čof, i« enkrat čof in potlej kar naprej čoj. Kresal je Fricek po Janezovi bulici in otepal s prekljo na vse plati, da mu Janez kar nič ni mogel z nožem blizu. Krepko «e je sicer Janez tudi tukaj ejdušal, tod« preklja je lc preklja in Janez je kmalu občutil na glavi vročo kri. Najprej se je pocedila v tankem curku čez lice, ko pa Fricek le ni nehal mahati, je kri kmalu začela kar liti raz glavo... Janez je zdaj videl, da je premagan, Fricek se je oddahnil, odvrgel je prekljo in — zadeva je kajpak končnna, kaj pa ste mislili! Le na sodnijo so Se oba fanta poklicali. Ko sta oba izpričala kako in kaj in so tudi priče povedale svoje, je sodnik izrekel razsodbo. Ni bil Fricek kaznovan, on (• je le branil rn se je tudi braniti moial, — marveč je Janez dobil 14 dni zapora. KADAR JE JERNEJ SITEN... Prav za prav ni to nič posebnega, ker Jernej je sploh vedno siten; tak se je že rodil in pravijo, da je tistikrat prečudno vekal, vse drugače kot drugi nebogljenci Koj takrat je babica ugotovila: tale bo pa siten! In je res tako tudi bilo in je. Jernej ob vsaki priliki prodaja svojo sitnost in jo ponuja zlasti tam in tistim, ki jim jc najmanj do nje. Posebno se Jernej rad skoplje na polcaie. Te ljudi ima Jernej silno v želodcu in je povedala zadnjič priča, da se Jernej večkrat samo zato napije, da more potlej povsem neženirano ozmerjati te ljudi, ki ga seveda v takih slučajih brž pobarajo zaslran dobre volje in kravala. > Bom ti jaz dal, krota na-marna!« je zadnjič vpil nad stražnikom R. »No, kako je bilo?« ga je prašal na razpravi sodnik. -»Nič ni bilo, gospod sodnik. Siten sem bil, malo siten ... no, pa pravi gospod, da sem ga jaz ozmerjal. Saj ni nič res, prav gotovo da ne. Siten sem res bil, siten, to rad priznam, toda zmerjal ga pa nisem, nak, res ne!« — »Že trikrat ste bili zaradi takšnih stvari na sodišču?« Jernej: »Ja, bil sem, bil, ampak po nedolžnem, veste. Siten sem že ča- : sih, pa nimam slnhih namenov, — naj no vsaj to verjamejo!« Sodnik je to že verjel, ampak to krivde ne zmanjša dosti. Neusmiljeni § 104. je tak, da bo Jernej moral radi svoje sitnosti nad stražnikom plačati kar 500 dinarčkov »Ali pa en teden za-por«, e«i vam je še ljubše?« je dodal sodnik v sodbi. »Ne, ne, ne, v arest pa ne. Bom že raje plačal, ali naj kar precej?« se je urno irmotaval Jernej. »Boste že po pošti opravili to reč. Ste že opravili!« — In je Jernef odšel, na hodniku ga je pa Je čakala Jena: -Ne, grdob« grda «»i ««m li pravila. Zdaj si sit, ko je spet šlo pol plače fiti- ' tfot!« »Baba mir,, je viknil Jernej In pograbil ženo kar pod roko, »boš že doma prodajala 3Vojo sitnost.« »Saj res, ti bi jo doma prodajal, ti. Pri meni bi opravil za pet kovačev, zda) boš dal pa pet j metuljev. Jernej je privzdignil rameni in molčal, če*. tak sem se rodil in tak sem. Saj |e res tol Znamenje živahnega verskega življenja mert narodom je iskreno češčenje sv. Rešnjega Telesa in pogosto prejemanje sv. obhajala. Zato je tudi pri Slovencih koncem 18. in začetkom 19. stoletja hiralo versko življenje, ker se je ljudstvo povsem odtujilo presv. Evharistiji. Apostol sv. Evhi ristije nam je bil Friderik Baraga, ki jo žo kot kapelan izdal po sv. Alfonzu Ligvoriju poslovenjena ^Obiskovanja Jezusa Kristusu v presv. Rešujem Telesu in pozdravljanja Marije prečiste Device«, kot misijonar v Ameriki pa je v »Nebeških rožah« (I. 1846) svojim rojakom v domovini slavil v zgled prve kristjane, ki so prejemali vs:ik d sv. obhajilo in »bili skoraj vsi svetniki«'. .'3a je pa apostolskim besedam Frido-j rika Barage v resnici sledilo tudi dejanje, da so j Slovenci pceebno v ljubljanski škofiji zrčeli po-i gosto prejemati sv. obhajiloi. ima največ zaslug bratovščina »zt vedno češfenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubranih cerkva <, ustanovljena 1. 1859., in njen prvi voditelj dr. Henrik Pauker pl. Gtanfeld. Čigar stoletni rojstni dan bomo obhajali 26. t. m. Henrik Pauker je bil sin zelo spoštovane uradniške rodbino v Ljubljani. Njegov oče je bil gu-berniiski (vladni) svetnik. Za duhovski stan so je pripravljal v ljubljanskem semenišču in v višjem duhovniškem izobraževališču pri Sv. Avguštinu na Dunaju Doktor sv. pisma je postal na graškem vseučilišču in je bil 13 avgusta 1854 posvečen v ma&nika. Služboval je kot kaplan na Bledu, kot stolni vikar v Ljubljani in kot duhovni voditelj v ljubljanskem semenišču. L. 1871 je poaial stolni kanonik, 1. 1836. stolni dekan in 1 1891. stolni vikar. Umri je 14 nov. 1896. Poleg strogo stanovskih opravil je bilo njegovo glavno delo vodstvo bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Bratovščina ima dvojen npmen: češčenje presv. Evharistije in podpiranje ubožnib cerkva v vsem, kar je potrebno Za spodobno opravljanje službe božje. V smislu prvega namena ie pod dr. Henrik Paukerjevim vodstvom bratovščina prirejala božjo službo v ur« šulinski oerkvi Že poročita iz J 1861 pravi, da je bila obširna uršulinska cerkev pri evharistič-nih pobožnostih zjutraj ob 5 do zadnjega kotička napolnjena in da je bilo vselej lo 200 obhajan-cpv. Da je bilo pa tudi ljudstvo po vsej škofiji deležno vzpodbude za čeSčcmie sv. Rešnjega Telesa, je dr. Henrik Pauker prskrbel za prevod knjigo »Vedno čeSčenje sv. Rešnjega Telesa in lepšanje revnih cerkva?, ki je v 1. 1863. do 1883. izšla v 3 natisih (Knjigo je priredil po francoskem izvirniku bof.>nk.vec Janez BonaČ, umrl I. 1864. kot kaplan v Žužemberku.) Gotovo je tudi na dr. Paukerjevo po-budo izšla Volfiičrva »Sveta ura, moliti Jezus:] v Zakramentu ljubezni božje-r, ki je od 1. 1867. do 1887 izšla v 5 notisih. Sedaj služi Slovencem zi feščenie sv Rešnjega Telesa i V oraia molitev preti Jezusom v zakramentu lju-beznk, ki je izšla že v 9 natisih. Pa udje bratovščine niso častili božjega Zve-HČarja siimo a molitvami, ampak so mu hoteli preskrbe^ v resnici dostojno bivališče v naših cerkvah. Da se to doseže, darujejo udje vsako leto skromon prispevek, da se ubežnim cerkvam napravi potrebna opravi, ki jo potrebujejo pri božji slu*bi pred Najsvetejšim. Iz prispevkov naj bi se v smislu pravil bratovščine nakupilo blfgi; mašila oblačila pa bi požrtvovalne članico same izde-lov-i'e Misel, da naj se bratovščina vpelje v naši škofiji, je pred 70 leti sprožila pokoj i a bogoljubna baronica Lazzarini, rilena grofitija Brandis. Dr. H. Pauker je nagovarjal Izvedene gospe in gospodične, naj pristopijo gospejmemu '.dboril ter naj izdelujejo cprl-veno opravo. Prva predsednica tega odbora je bih gospa pl. Gosdi. Zbirale so se' v stanovanju rajne gospodično Terezije Bučar. Pričetek ie bil seveda skromen. Pri prvi razstavi, ki jo bratn-ščina napravi vsiko leto, je bil simo 1 mašni in nekaj cerkvenega perila. V toku prvih 25 let pa jo bilo mogoče napravili blizu 800 mašnili p'"S?ev, mrd njimi mnogo jako umetno izdelanih, daljo 155 dragocenih pluvijalov, t. j. velikih plašfev tn večeruice in litnniie itd. Že v toku prvih 25 let je pošiljala bratovščina cerkvena opravo lioSim misflonarjem v razne kraje Amerike, petem v misijonske kraje v Afriki, ni Kitajskem, v Palestini, dalje na Bolgarsko, v Buko-vino, v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in v ubožno Istro. Koliko je pa bratovščina storila za lopa oblačila v dom»c-ili cerkvah, pritiio vsakoletne razstave bratovščine. Gotovo zaslužiio pri bratovščini ftosebno pohvalo bogoltubne duše. kt ne f.''Ste N> j sveto išesta samo z molitvami, ampak tudi z un>ptn>im delom M-ojlh rok. Apostolskemu duhovniku, gorečemu č«stp«u sv. Rešnjega Telesa in vel!kemu dobrotniku slo-vengiregn naroda dr. Henriku Pauker>u pl. Gl»n-feld o'r"niirio hvaležen srK\min in delujmo vsak po svojih močeh 7,1 razvoj in napredek bivtovšči-ne sv. Rešnjega Telesa. Alojzij Stroj. Cerkveni vestnik V Domu duhovnih vaj bedo duhovne vaic za: a) Orle od 2. do 6. marca; b) mladeniče od 9 do 13. marca; b) može od 16. do 20. marca Oni možje ki se radi mraza niso mogli udeležiti tečaja v februarju, sc morejo zglaslti za tečaj v marcu. — Vodstvo Doni«. Darujte v radijski fond za slepce! ........................................ Jta Jaha msvee Triurni Device Orleanske v lilmu (Film: Ivana Orleanska. »Soci6t6 Gžnčrale des Fitons«. Ufa-Verleih.) Znana je plitvosl modernega filma. Nekdo je vzel v zakup vso svetovno industrijo filma in neizogibni trgovski vidiki ga tirajo v demonsko sfere. Rusi, ki so ga v svoji brezmejni fanatični gorečnosti postavili v službo ideje, so ustvarili nekaj, kar je pa nam ne0 Bog, ki si ustvaril to čudovito zemljo, kako dolgo bo še trajalo, da bo pripravljena sprejemni Tvoje svetnike — kako dolgo še, o Bog, kako dolgo.. .< E. K. Knjige o vojni Človek bi skoraj rekel, da je lo moda: tako je zadnji čas zlasti Nemčijo preplavil val literature o svetovni vojni. Pa bo vendar nekaj več kakor moda: rezervoarji, ki so se v letih poslednjih, najnižjih groaot napolnili v narodih in v ljudeh, se najbrž ne bodo še izlepa izpraznili in skoraj da bo treba še nekaj časovne razdalje, preden bosta umetnik in svet prišla do najglobljega, do čisto resničnega obraza tistih dni Menda ze vsi večji narodi premorejo dela o svetovni vojni, s katerimi se lahko postavijo pred cvetom: Francozi Barbussea, Amerikanci Johna nos "assosa (»Trije vojaki«, roman, ki bi s svojo uspelo ilnteze socialnega momenta s psihološkim mofcel biti naravnost majhna šola mlademu literarnemu narodu), Rusi Izaka Bubeltt (njegove novele Konjenica Uudjonnega so — kakor večina ruskih sem spada-jočih del — iz državljanske vojne), Vsevoloda Ivanova itd. — Vsem pa prednjačijo Nemci, iz katerih je menda kot prva še v letih vojne izšla v Švici — na tihem in brezimno — knjiga: Andraos Lalzko. Menschen im Krieg, novele, ki bodo gotovo ostale med najlepšimi, najsilnejšimi literarnimi zapisi s fronte Pred letom je izšlo par pomembnejših del: Arnold 7Aceig, Der Streit um den Sergeanten -Gn-scha (roman, prvi del široko zamišljene trilogije), Geora von der Vrtno, Soldat Suhren, roman; mimogrede bi omenil še knjigo Raucheisen, Westfront — to so vojni spomini priprostega kmečkega fanta, Iu so po enem letu. doživeli že drugo izdajo, pa so skromen predhodnik senzacije zadnjih tednov — knjige Ludwio Renn, Krieg (Frankfurter Sozietats-druckerei, Frankturt a. M.). Renn je bil mizar, ko je bil vpoklican, potem Je bil štiri leta na fronti, polagoma se je prikopal do odlikovanj in do oficirske šarže in se ni spremenil niti za las. On je človek, iz kakršnih se delajo vojne: nič refleksij, nič razdora v sebi, nič iskanja, hraber, tovariški, vesten, udaoi. Vojak, ki ga ne more razočarati niti najtežji poraz: on je storil vse, kar je mogel. In tako njegova knjiga ni eno doživetje vojne, ona je milijon doživetij, m njena izredna literarna vrednost ie prav v tem, da je brez literarne ambicije. Nikake velike ideje ni v nji; toda nihče pred Rennom ni tako verno in tako od blizu naslikal fronte in človeka v ognju. Cisto drugačen je Ginster, von ihm selbst ge-schrieben (S. Fischer, Berlin): intelektualec in poet, ki pripoveduje svojo biografijo s fronte. Nič junaka, skoraj dezerter. Vse se je v tistih letih zrušilo, doma nI bilo, pravzaprav niti države ni bilo več, Čis*o nove postave so bile — Ginster tako ni mogel živeti, sleherna minuta mu je bila brezupen, nervozen beg od vseh stvari. Vse, kar je bilo najbolj rahlega, najbolj subtilnega v človeku, se je moralo tedaj skriti najbolj na dno in od tam je Ginster napisal svojo knjigo. „ , ,, , .. Nekako med obema hodi Gustav Hester, Als Mariner im Krieg (herausgegeben von Joachini Ringelnatz, E. Rowohlt, Berlin). Tudi ta knjiga je nekak dnevnik pesnika iz vojne, toda Ringelnatz — ki je pravzaprav avtor — je vse bolj ustaljen od Ginstra in tako je tudi več vojaka: mornar, ki se v bojih (ali pa vsai v svojem dnevniku) skusa biti za dobroto in čistost in ki ostane majhen, dober mornar in človek tudi potem, ko spozna, kako malo aveta stvar je vojna. Zanimivo, polno dragocenega gradiva obeta btti delo prof. dr. Philippa VVilkopa, Kriegsbriefe geJalloner Studenten, katerega prvi del je šelo pred kratkim izšel. 1- m. Čas, 1928 29 fet. 5 to znanstvene revije Leonove dražbe je danes izšla. Prinaša dve razpravi. Dr. Aleš Cšenč-^rik v članku: »Katoličani in kulturam (str. 103—202) odgovarja na vprašanje, ki sc pogosto čuje: zakaj ni v naši delež katoličanov pri kulturi takšen, ka-kršnegn bi bilo pričakovali? Kadar smo pri tem našem jasnem mislecu že navajeni, dobimo tudi tu najprej odgovor, da Ireba loliii: ločiti religiozno in t. zv. svetno kulturo; daljo treba ločili delo katoličanov za kulturo v srednjem veku ter po t. zv. renesansi. Iz vsega pa se vidi gorka želja pisateljeva: na; bi se sposobni katoličani živo zanimali tudi za svetno kulturo, ker bi to bilo lo v k op-s t religiozni. Dr. Kr Goršič objavlja prvi del svoje razprave: '/.nvad ali rodbina? (Str. 208—210). Po vojni smo naenkrat dobili >De5ii dom-, v zaščito docc. Odkod ti zavod h odkod tn misel? Velezanln-ivo in aktualno vprašanje, ki nam ga avtor rešuje obtožno in temeljilo. — 3 pravo slastjo čitamo tudi obširno IKiroČUo goep. dr. J. Aličina (ki študira v Parizu) o fašističnih sindikatih (str. 210—230) Pis se naslanja na najboljšo vire, ital in francoske. Kdor razpravo pazno prečita, bo imel jasno sliko, kako je zdaj v Italiji (nekako šest let) ves narod po taistih organiziran v sindikatih (t. j. strokovnih društvih) delodajalcev in delavcev, poleni — dasi le nu papirju — v kOfrporacijah — dalje v splošnih zvezah, nad vsemi jta je Veliki Ia?. svet. Spoznamo tudi filozofije fašizma. — Oceno Ima ta številka samo eno: Fr. Štele govori o knjigi V. Slcsku »Slikarstvo* (Str. 286—239); pis. hvaležno priznava čebelično marljivost V. Sleskc, ugotavlja, da brez preddel Sleškovih umetnostna zgodovina nc bi bila mogla pri nas toliko napredovati; končno pa ostro prijema založnico (Mohorjevo družbo), ki pisatelju pri po-natiskovanju iz Mladika nt bila dovolj široko-grudna. — Žal, da skopo omejeni obseg >Casa« ne more nuditi več ocen in beložk na koncu. Dve beležki (s Med narodni dolgovi« ter »Religiozni socialisti«) je priobčil A. U. (Sir. 210 zvemo »pet nekaj o našem znancu Hammelrathu.) Urednik kratko noreča o najboljših razpravah Hochlanda 1928-20 nov., dec., it) jan. štev. — Cas stane leUiih 00 Din: naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6, kol-portaža. Pregled nemških revij Das ncuc RuBland prinaša pregledni članek Lunačarskega o smernicah in uspehih ruske kulturne revolucijo. Dalje pismo Tairova, ki polemizira z nekaterimi nemškimi poročili o ruski gledališki kritiki. V »ZoitTvcnde« (januar-februar) je izšla daljša razprava H. Sehreitierja o preureditvi zakona. Avtor temoljito kritizira najnovejše poskute »zakonske reforme« od znanega ameriškega sodnika Lindseya, ki priporoča »poizkusne zakone:, do fanatične boljševicke Kolontajeve, ki ji je ljubezen med ljudmi enaka z živalsko in zagovarja popolno spolno prnmiskuiteto poljuben izbor od danes'do jutri. Avtor se z vso odločnostjo in jasnostjo zavzema za religiozno utemeljeno sedanjo obliko zakona. Monogamija je brez pridržka »vzvišena nad drugimi oblikami, iz razlogov, ui so osnovani v dejstvih duhovnega, nravnega in prirodnega življenja;. Vsi drugi »biološki in narodno-plemenski vidiki so drugotnega pomena«. V januarski številki »Europitische Revue« vprašuje znani filozof Leopold Ziegler, če vodi nadaljnji razvoj Evrope v nov srednji vek, v novo prepojitev življenja t religijo. Ziegler meni, da je »neizogibno, da se bo zopetno oživljanje religije izvršilo v obliki zopetnega »po-kristjanenje — ali da ga sploh ne bo-. Pod imenom »FilmkBustler und Filmkunst« začenja izhajati no\ majcen časopis, v katerem so Izdajatelja Ertel-Bretthsupt in \V Kessemaler prizadevata za resno obravnavanje važnih filmskih vprašanj. Zbirka Universum Biicherei je svojemu Ma-gazin ftir Alle z januarjem spremenila vnanje lice. Zelo živo urejevani list naj bi bil delavstvu nadomestek za meščanske mai;aeine oiir. revije. V zadnjih dveh zvezkih znamenite revijo Neuo Rundschau najdemo poleg ,biografije »Elizabeta in Essek- od slovečega I a'! tona Strackega, razprave o »Biografiji kot umetnosti: od Andre-a Maurois in razprave O Loerkeja o »Oblikovnih problemih lirike", o čemer vsem smo na tem mestu že obširno referirali, še kritičen referat znanega Rusa Ilije Ehrenburga o današnji ruski literaturi. LJUBLJANSKA DRAMA (Dvoje ponovitev: Cyrano in Vdova KoSlinka.) Ob tem času redno začenja spored našega gledališča zastajali in začno se obnavljati starejša dela. Med temi je treba posebej omeniti Rostandovega. C y r a n a, ki je v Levarjevi izborni igri vnovič in vnovič zanimiv in vreden truda. Igra, kakor so jo ponovili v nedeljo 17. t. m. se drži še na dobri višini, le v začetku I. dejanja se je čutila precejšnja reztrganost v skupinski igri. Splošno pa je ohranila igra ge. Saričeve kot Rokaane svojo svežost, prav-tako so g. Lipah, ga. Medvedova, g. SkrbinŠek, gospod Jan in g. Gregorin v glavnih vlogah na lepi višini. Nekaj manjših vlog je novih, med temi posebno ustrezata komedijanta g. Bratina in g. De-bevec. Najboljše je topol drugo dejanje. Kot redno predstavo so uvedli spet Golarjevo Vdovo U o š 1 i n k o. O tem delu smo si dovolj na jasnem. Igra se za neko posebno stran občinstva; pri ponovni igri se prepričaš, kako vsa lahkost in pesrečenest nekaterih prvih prizorov nikamor več ne more in je žo drugo dejanje slaba neresnična burka. Lipahova režija je to pot še bolj uglajena, odločno pa je treba zavrniti neenotni jezik, ki ui no domači cdrskl ne dialekt. Najbolje govori ga. Ju-vaneva — dečitn g Cesar trpi silo najrazličnejših dialektičnih poizkus.« v — obvelja pa mu le skrajna dolenjSčina. Pri tej »Rošlinkk človeku prihaja v misel tudi to, da se bo delo v kratkem igralo (ali se že igra) na Češkem. Tako se tudi predstavlja v tujini slovenski kmet — moralno in duhovno omejen. Drugače komedije tujec ne bo razumel — .in na tihem nas je lahko sram, 110 zato, da nimamo boljše komedije, ampak da slabe eksportiramo za dobro. F. K. GLASBA Skladatelj Srečko Kopore je doživel v praškem »Mozartetrm-u« s sonatino za klavir velik uspeh. Skladbo je izvajala 12. febr. 1.1. ruska klavirska virtuozinja Julie Efronovfi, ki je tehnično In prednaSalno dobro uspelo. Prvotno bi imel igrati to skladbo pianist K. Firkušny, ki pa je vsled nepričakovanih zaprek zaenkrat ni mogel izvajati. Skladba je imela izredno velik uspeli ter se še enkrat izvaja. V ma^cu so izvaja njegov komorni trio za klavir, fagot in flavto. Virtuoz B. \Vicdermann pa bo izvajal v aprilu njegovo prvo orgelsko suito, ki je kar so tiče zasnove, obsega m umetniške kvalitete gotovo ena prvih skladb v naši slovenski orgelski literaturi. Izmed petih stavkov suite (Prolog, Fuga, Nonije, Passa-caglio tu Epilog) jc omeniti kolosalno fngo, o kateri so se izrazili priznano mnogi odlični češki glasbeniki. Wiedermann jc sprejel Koporčevo fugo v svoj stalen program. 0 drugih stavkih bodi omenjeno, da zahtevajo clega umetnika na orglnh. Že samo ta suita dokumentira, da je Srečko Kopore ne samo velik in tehnično poj>oInoma dovršen kon-trapunktik (lansko leto je dobil j>rlimek »Jug. Bach«) ampak tudi goboka dui,a po izrazu. Prav je ln po pravici zasluži, da jo v Pragi doživel prva izvajanja, ki mu prinesejo priznanja, kajti domo-vina ga komaj pozna. Vzrok, da se pri nas še ni Izvajtu, tiči predvsem v ujegovi skromnosti, največ pa, ker so j«'l nns tako neznosne rglasbene razmere, da pridejo na vr lo listi, ki meni pomenijo, listi, ki res kaj po m en l io, pn nazsdnje ali ■■doli re ' "očko Kopore se udejstvuje tudi kot teoretik, žal je še vse v rokopisih, omenim: Nauk o kontrapunktu.. O glasbenih oblikaIk, »Odgovor v fugk, »Orgelske oblike. « Slavonska pesmarica, zbirka i najjjriljubljonej-ših narodnih in umetnih slovenskih pesmi, ki jo je uredil Ante Beg, je pravkar izšla. Redke so I»esHii, ki so [tri nas pojejo, da bi jih ne bilo v tej zbirki, ki obsega nič inenj ko 050 pesnili (mnoge seveda z vartjantaml). Ta zbirka bo dobrodošla zlasti pevskim 'zborom, ki dobe v njej ne samo pesem, ampak tudi, kdo jo je uglasbil in kje je dotično glasbo dobiti. Za hitro orljeutacijo ima knjiga kazalo naslova pesmi in pa začetka bese- dila. Res zelo praktična potrebna knjiga, ki jel bodo vsi veseli! (Cena 10 Din.) Operni pevec Pavao Vlahovič, Hrvat, goslujo v Rimu ua fheatro Iteale, kjer poje Lohengrina. To gledišče ga misli sploh angažirati. Istodobno sodeluje pri izvajanju Dvofakovega oratorija Sta-bat mater v Augusteu, ki je največja koncertna dvorana \ Rimu. Pri prvem izvajanju bo^ta navzoča i kralj Viktor Emaiiuel ter ministrski predsednik Mussolini. Hrvatsko pevsko društvo Lipa iz Osijeka nti-pravi koncertno turnejo po Bolgariji. Da gospodari duh! Adolf Harnack je zapisal v svoji dogemski zgodovini Cerkvi hudo obsodbo. Cerkvi naj bi bil v pomanjkanju propalt sanjač svetnik. Se strirpenejša je James-ova opazka, da »spada mrčes med nedvomne znake srednjeveške svetosti«. Take sodbe so neresnične in hudo krivične obenem. Manjka jim pa tudi vsakega umevanja za krščansko askezo. Sicer pa je premnogim že sama beseda: askeza strašna. Biti asketl To je grozno. Zato očitajo premnogi cerkvi krutost, ona je vendar graditeljica samostanov in pospeševateljica redovnega življenja. 2ivljenje v strogih katoliških redovih je takim ljudem smrt, ne pa življenje, ki gre zoper vse meje človečnosti. Kaj čuda, da so takim ljudem svetniki uganka, svetniki, ki so strogo živeli, bičali svoje telo, ie postili in pokorili, ležali svobodno na trdih ležiščih in bdeli v nočeh? Kako naj to naturalist razume? On jrozna lc naravo in nje sile; milosti, nadnaravnega sveta" zanj ni. Zato življenje svetnikov sicer psihološko razmotriva, a to motrenje je blodno že v svojem početku, ker ne vključuje glavne dušne sile iz nadnaravnega sveta — ini'o3ti. Naturalizem si pa vendar hoče pomagati iz zagate. Duševnost katoliških svetnikov hoče doumeti. Naravno ne gre, pa vendar mora iti. Zato naj bodo svetniki — ti vrhovi globoke notranjosti in naj plemenitejše duševnosti bolne duše, njih askeza in jookora duševno bolesten pojav, če ne gre drugače celo pojav blodne spolnosti. Katoliška cerkev vse to ve, jxi vendar je gojila askezo in jo goji še vedno. Olasnik Mesijevega prihoda ob Jordanu — Janez je asket, ki živi v puščavi od kobilic in divjega medu, odet v obleko iz vel-blodje dlake in opasan z usnjenim pasom. Mesija se posti, živi brez premoženja od dela svojih rok v mladosti, kot mož od milodarov dobrih ljudi, bdi v molitvi vso noč brez sj>anja in nima, kamor bi glavo polžih A [»stole spremlja na apostolski poti trdo življenje pomanjkanja, napora in preganjanja. V prvi dobi , krščanstva po rodbinah sredi vsakdanjih optikov goje asketi strogo življenje. V dobi preganjanj zapuščajo možje in žene luksus mest in hiie v puščave Egipta, kjer uživa njih dtiša radosti ob trdotah puščavniške samote in puščavniškega posla. Nastajajo redovi in samostani se polnijo, čeprav je v njih strogo življenje odpovedi, kakor ga svet iz-večine ne pozna. In vse to prav do današnjih dni. Se danes goji cerkev askezo po redovih razne mere strogosti, vzgaja kier znanstveno in asketičuo obenem, katoliško ljudstvo po postni postavi kliče k askezi. Čemu askeza? To vprašanje je kaj blizu v katoliškem postnem času. Odgovor je kratek: Da gospodari duh materiji, da gospoduje duša telesu, da razum in volja zavladata nad čuti in strastmi. Cerkev dobro ve, da prvotne harmonije v človeku ni več, da je ena izmed poslcdic izvirne krivde disharmonija v naši notranjosti. Telo se upira duši, čutnost hoče hoditi pota, ki jih razum obsoja. Vsakdanja izkušnja potrjuje be3edo Pavlovo o postavi v naših udih, ki nasprotuje postavi duha. Krščanska askeza je pozitivna, gradi gospodstvo duha in nravnega reda nad počutnostjo, ona odreka telesnim zahtevam, da vzgaja nravno energijo, da neguje moč volje, ki naj pozna le resnico in krepost. Kdor se nasprotniku vedno udaja, podleže. Zmaga le. kdor se stavi nasprotniku vbran in ga slabi. To je modrost in bistvo krščanske askezc: Dvigniti moč duha in silo volje, zmanjšati vpliv materije in moč strasti. Jasno je, da mora krščansko askezo prevladovati' modrost, ki je mati čednosti. Nikdar ne sme askeza biti nespametno pretirana, zdravju tn poklicnemu delu škodljiva. Tomaž Akvinec piše: At-o kdo s postom, bdenjem in podobnimi strogostmi svoje ■lesne moči tako oslabi, da postane nezmožen za vršitev stanovskih dolžnosti, kakor n. pr. ])ridigar za pridlganje, učitelj za učenje itd., je brez dvoma, da s takim ravnanjem greši Gotovo je, da so tudi nekateri svetniki šli v tem predaleč, da so nekateri pretirano strogost tudi sami obžalovali. Svetniki pač nimajo daru nezmotljivosti. Krščanska askeza je konkretno v dejanju spojitev dvojnega: božjega in človeškega, božje resnice in človeške aplikacije, milosti in človeškega sodelovanja. Zalo se v nji po'eg občeveljavncga in nadčasovnega javljajo tudi [»leze Časovnih razmer. Kdor tako motri krščansko askezo, bo pravilno osojcval tudi take pojave asketičnega živlienja iz preteklosti, ki nas na prvi jx>gied morda naravnost osupnejo in celo odbijajo. „Katol. akcija" in duhovne vaje Družba naše dobe je še vedno težko bolna. Svobodna misel je rodila svobodno življenje; verska brezbrižnost, brezboštvo, razbrzdanost so raz-kristjanilc milijone pocdncev, tisoče družili in zla-iciziralc družbo in države Zoper akcijo razkrisljanje-v»nja in laicizacije kliče Pij XI. v svoji endklikl -Ubi arcano Dei« (22. decembra 1922) in ob vsaki slovesnejši priliki laike obojega spila in vseh stanov v »Katoliško akcijo«, v boj za |iravice Kristusa Kralja, za zmago katoliških načel v življenju po- edincev, družili in družbe. Ne le hrvatskemu Orlu, tudi vsem ostalim laikom veljajo njegove besede dne 18. septembra 1925: »Prepričani smo, da ste navdušeni za Katoliško akcijo, od katere vse pričakujemo za prerod poedincev, družin, družbe iu vsega sveta. Katoliška akcija je apostolstvo svetov-njakov, ki pomagajo duhovništvu in škofom v ujih apostolslvu. Sv. Pavel je v nekem pismu pozdravil krščanske svetovnjake, svoje sodelavce v apostol-stvu. »Pozdravite tni,« je dejal, »moje sodelavce v Jezusu Kristusu.« Tisk, šole, shode, predstave, predavanja, konference: vsa ta in druga socialna sredstva naj uporabljajo laiki apostoli, da prekvasijo družine, društva in človeško družbo s Kristusovimi načeli. — Cenili vse to nadpolitično, socialno, apostolsko dek laikov pod vodstvom sv. Cerkve? Pij XI. odgovarja: »Zato, da se vrne božjemu Srcu, Srcu Kristus; Kralja čast in gosjMdstvo, ki mu gre.« Pa aposlolovati ni malenkost. De'ež ajx>stoloi je Cesto trud in trpljenje, prezir in zasmeh, zapostavljanje in preganjanje. No, tako mora biti v službi Kristusovi in njegove Cerkve: Učenec ni nad učiteljem tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem.« (Mt 10, 24). Toda galilejski ribiči niso postali takoj prvi dan apostoli, usposobili so se za apostolstvo še le v Jezusovi šoli. I11 dana? Upamo si trditi, da so prva apostolska šola za laike, člane Katoliške akcije — duhovne vaje. Kaj pa je danes katoličanom najbolj potrebno? Notranje življenje. Nimamo mnogo celili kristjanov, značajev; znotraj prešinjenih s Kristusovim: načeli, na zunaj svetlih luči dobrega zgleda. Po želji vrhovnega Nadpastirja naj bi se laiki apostoli trudili in delali na to, da bi bilo vedno ,več celih katoličanov. Kako naj to dosežejo, ako niso sami celi? Svetniki, papeži, tisoči duhovnikov in laikov, ki so to sami izkusili, pa jnriznavajo, da na-rede duhovne vaje v samoti v razmeroma kratkem času — celega kristjana, celega duhovnika. Kardinal Faulhaber naziva duhovne vaje »isoko šolo duhovne zbranosti. Dunajski kardinal Pilfl pravi naravnost: »Dobre duhovne vaje so najboljša šola za bodoče laiške apostole, ki jih nevednost v verskih rečeh in uravna podivjanosl sedanje dobe tako zelo j)otrebujeta.« (Pastirski list, 20. februarja 1925). Pij XI. pije kardinalu Bertramu 13. novembra 1928: ... o oni akciji j)ravimo, ki obsega celega človeka itt pospešuje njega versko in družabno izobrazbo, t. j. solidno bogoljubnosl, bogato znanje zdravega nauka in popolno nravno ne-oinadežcvanost; kdor teh stvari nima, nc bo mogel plodno izvrševati hierarliijskega aposlolstva.« Isti papež Katoliške akcije želi, naj bi se vzbudilo veliko gibanje za duhovne vaje, toliko gibanje in za vse stanove, da bi liki ogromen ogenj ljubezni božje vžgalo vesoljno krščanstvo: »Silno želimo, da se duhovne vaje bolj in bolj razširijo in da se dvigne in vzcvele čim več domov duhovnih vaj, ki so visoke šole popo'nega življenja, kjer preživiš v samoti ves mesec ali 8 dni ali, če nili toliko ne utegneš, vsaj nekaj dni.« (Apost. U9t., 25 julija 1022). Nuncij Pacelli jc rekel v Magdcburgti (septembra 1923) v papeževem imenu: »Kar hoče dali Katoliška akcija predvsem vsemu celičnemu sestavu katoliškega življenja, to jc duša: katoliška samozavest, zvestoba katoliškim načelom, enolno katoliško mišljenje, hotenje in dejstvovanje.« In tnagde-burški siiod je sklenil naj prvo: Neogibno potrebne so za gojiiev ajsosfolskega duha kot visoke šole laiškega aposlolstva: duhovne vaje. SVETO LETO IN DUHOVNE VAjE. Zlatomašnik sv. oče Pij XI. je to leto proglasil za izredno sveto leto želeč, da bi se letos znatno izboljšala javna in zasebna nravnost, učvrstila vera in razplamtel žar pobožnosli. Zato je cdprl vernim zakladnico nebeških darov vabeč jih, naj pridno porabijo čas milosti. Kakor nekdaj Leon XIII. želi letos tudi Pij XI. »vzpodbuditi 111 ofjotnnili vse, katerim je na srcu njih zveličanje, da se nekoliko z b e r o 111 da svoje misli, ki so sc zarile v zemljo, dvignejo k boljšemu.« (Encikl. 6. jan. t. 1.) Malokie pa si laže zbereš duha in dvigneš misli od zemeljskega k večnemu kakor v duhovni ti vajah, ki jih opraviš v posebni hiši, ločen ou raztresajoče okolice in prost vsakdanjih skrbi. Notranja duhovna preorientacija rodi v duhovnih vajah tisti mir, ki ga želi sv. oče vsemu svetu po svojem geslu: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Kolikrat slišimo iz ust zrelih mož zatrdilo, kako da je sklepni dan duhovnih vaj po prvem svetem obhajilu najlepši dan v njih življenju! Dom duhovnih vaj je odprt vsem možem in mladeničem, tečaji so mesec za mesecem razpisani. Mnogi, ki ne morejo v Rim, morejo V Dom duhovnih vaj. Neki mož, ki jc romal v zadnjem sv. letu v sveto mesto, mi je priznal: »Res sem mnogo Ic-jjega videl na božjih potih, ali marsikaj me je (udi ra?treslo; duhovne vaje so pa vse kaj drugega, one zbero in prcdc'ajo človeka od znotraj.« Ce jc tako, aH nc bi bilo škoda, ako oslane na kateremkoli tečaju duhovnih vaj (udi le ena sobica nezasedena? Zaiu prosimo čč. gg. dušne pastirje iu vse vplivne laike, nai zlasli letos vabijo k obilni vdeležbi duhovnih vaj. Najbolj pa poudarjajo toli-krat potrjeno re?nico, da lc tisti ve prav ceniti duhovne vaic v samoti, ki jih ie sam že delal. kjer bo sv. oče Pij XI. Lateranska daroval zahvalno Kraljestvo belega molka Vse večje tajne in zato tudi vse večje možnosti za velika odkritja nego na severnem tečaju se skrivajo človeštvu na skrajnem jugu — v antarktičnih predelih. Tu so velike celine, katerih meje še niso znane. Tu je KX)0 m visoki ognjenik Erebus, ki bljuje svoj dim v polarno ozračje. Tu je orjaška 30 do 80 metrov visoka ledena stena — zid, ki ob-mejuje več stotisoč kvadratnih kilometrov razsežno ledeno ploščo, ki se širi od vznožja ognjenika preko Ressovega morja proti vzhodu. V začetku 2t. stoletja so skušali junaški možje: Scctt. Shackleton, Annmdsen in Filch-ner s svojimi ekspedicijami prodreti v tajne južnega tečaja; njihova pot je zaznamovana 7, grobovi. Prav sedaj si prizadevata Američana Wilkins in Bvrd, da odkrijeta nove pokrajine in določita njihove meje in ves izobraženi svet 7. zanimanjem pričakuje njunih uspehov. Visoko dvigajoča se antarktičua celina, ki jo oklepa morski prstan Pacifiškega Atlantskega in Indijskega oceana, kaže vso veličastnost belega molka, oblast orjaških ledenih mas mnogo bolj nego severni tečaj. Profesor Meinardus na gotlinški univer7.i je enkrat izračunal, da bi antarktično ledovje zadostovalo, da bi z njim prekril celo zemljo 10 metrov visoko; če bi se to ledovje stajalo, b; se vsa svetovna morja zvišala za 20 m. V tej deželi leži tečaj skrajnega mraza na zemlji, točka najnižjih termperatur; Soott je ugotovil nad 60 stopinj mraza. Preko teh' ledenih puščav divjajo viharji z brzino do 200 kilometrov na uro. Ledena gorovja, kadeči se ognjeniki, najnižje temperature in iznenada nastopajoči siloviti viharji — to je slika, ki jo nudi antark-tis — južnotečajno ozemlje. In vendar tu ni moglo biti vedno tako. Premogovi skladi, ki sc jih odkrili, pričajo, da je raslo tu nekoč vedno zeleno rastlinje; okainenine kažejo neznane živali. Danes najdemo le tod in tam lišaje in mahove, a niti ene cvetoče rastline. Sesalcev, ki jih ima sever v izobilju: jelene, medvede i. dr. — antarktični predeli ne poznajo. Oživljajo jih le pingvini, tjulni in kiti. V antarktičnih vodah so korenine velikih morskih tokov, katerih mrzle roke segajo do ekvatorja; v antarktičnem ozračju leže vremenske skrivnosti, katerih razrešitev bi bila za vremenoslovje največjega pomena. bazilika v Rimu sv. mašo, ko bo prvič prestopil vatikanski prag. Bojna oprema naše divjačine Narava je skrbna in ostroumna mati, ki je opremila vsakega svojih otrok kar najbolje za življenjski boj v razmerah, v katere ga je postavila. Pustimo ob strani moč, zobovje, strup, barvo itd. in poglejmo samo, kako je s čuti naše domače divjačine. Ostrost posameznih čutov je pri raznih živalih zelo neenako razvita. Predvsem ima vsaka posamezna vrsta ostro razvit le po en ali dva čuta. Tako imajo n. pr. vse ptice izvrsten vid in poleg tega večinoma tudi dober sluh. zato pa nikakega vonja. Tudi sluh pri človeka razne vrste ua 300 do 700 metrov dale*. Te živali iinajo več ali manj dobro razvite vse tri čute: vid, sluh in vonj. Lisica precej dobro vidi, a še bolje voha Zajec ima dober vid iu vonj, posebno oster pa sluh. Čuden potek znajmsltega procesa Posebnost znajmskega procesa je vsekakor v tem, da vse priče razbremenilno izpovedujejo za obtoženca Filipiua. Vse pripovedujejo o njem mnogo lepega in izjavljajo, da ni mogoče, da bi bil on zločinec. Vse se obračajo proti grofovemu tajniku Vojtechu, ki ga je bil Filipin sam pri prvem zaslišanju pred orožniki označil kot tistega, ki ga je nagovoril k zločinu in mu za to obljubil 28.000 Kč. Vojtech je tudi na večer zločina, o priliki gašenja rekel, da mu je pri celi stvari žal samo Tillove služkinje. Vojtech je silno sovražil ravnatelja Tilla, ki ga pa vse priče označujejo kot izredno blagega človeka. — Zanimivo je, da je Vojtecha ob zasledovanju zločinca oblajal in ugriznil policijski .pes. Filipinov brat je kot priča izpovedal, da je njegov brat čudak, ki mu v glavi ni vse v redu. Je človek brez volje in brez obrambe podvržen tujemu vplivu. Inteligenčno preizkušnjo pred sodiščem je pa Filipin čisto dobro prestal. Na vsak način fant ne nastopa po kakem zvijačnem načrtu, da bi se branil. Dokazano je, da je najraje bral detektivske romane Nute Pin-kerton. Sodišče prejema nešteta pisma, ki pravijo, da je Filipin nedolžen, pravi krivec da je Vojtech. Le4a pa je dokazal, da se je usodni večer nahajal doma. Vesela vest za debeluške Že dalj časa so se po listih pojavljale vesti, da se povrne moda zopet k okrogli obliki ženskih udov; sedaj prihaja iz Londona čisto resno poročilo, da bodo v nekem tamkajšnjem gledašiču nastopale samo še plesalke ohilih, okroglih udov. Gledališki ravnatelj izjavlja, da so postale vitke ženske oblike dolgočasne. Sedaj postane torej zopet moderna naravna oblika ženskega telesa, ki več ali manj vedno nagiba k debelosti. Večina žensk si bo od srca oddahnila — ker bo smela zopet do sita jesti. Reka Hudson v Newyorku pod katero je speljana podzemeljska cestna železnica. X označuje mesto, kjer se je /godila zadnja strašna nesreča, ko je nastal požar in bilo poškodovanih 300 oseb. Msgr. Cesare Orsenigo papežev zastopnik v Budimpešti, ki bo |K> vsej priliki imenovan za prvega nuncija na italijanskem kraljevem dvoru. pticah že ui tako oster kakor vid, kar je razvidno že iz oblike njihovih ošes. Izjemo delajo le sove, ki so kot ponočne roparice zelo odvisne tudi od sluha in jih je narava zato opremila s pernatim šopom preko ušes, ki služi nasršen kakor zvočnik. Glavno orožje in najboljše varnostno sredstvo v boju za obstanek je pri vseh pticah čudovito ostro oko. Divji golob opazi iz višine cerkvenega zvonika drobno zrno na strnišču in vrana iz enake višine košček mrhovine, najsi je tudi že enake barve kakor zemlja. Najostrejši vid med vsemi ptiči imajo pač dnevne roparice. Iz daljnih zračnih višav opazi postotka med rastlinjem miš. Občudovanja vredno je tudi orlovo oko, še bolj pa jastrebovo, kar je naravno, ker se hrani jastreb s »tihim plenom — ubito divjačino in mrhovino. Jastreb opazi svoj plen kilometre daleč. Tako pripovedujejo lovci in raziskovalci, kako se ob ubiti divjačini čisto iznenada pojavijo jastrebi, o katerih prej daleč naokoli ni bilo nobene sledi. Oster vid imajo tudi droplje, divje gosi in ruševri. A napačno bi bilo misliti, da drobnejše ptice, posebuo ptice pevke znatno zaoslajajo za velikimi pticami. Znano je, da so imeli vojaki po svojih stanisčih za fronto v kletkah ščinkovce in druge ptice pevke, ki so prve ugledale bližajoče se sovražne aeroplane iu jih s svojim plašno-radovedniin obnašanjem na to opozorile. Tudi navadna domača kokoš opazi skobca in vsak nenavaden pojav v zraku na neverjetne daljave. Med četveronogo divjačino imajo posebuo dober vid jeleni ln srne; slabo vidi črna divjačina. Vendar je pri četveronožcib v prvi vrsti razvit sluh, kar nam pove že oblika in ustroj njihovih ušes. Poleg tega imajo silno ostro razvit vonj. Ob ugodnem vetru zavohajo Srednjeveško praznoverje v Rusiji Moskovske oblasti se pečajo s slučajem praznoverja, ki spominja na zgodnji srednji vek. Pred kratkim je šla mlacla delavka o mraku z dela. Na cesti Tverskaja jo jc ogovoril bradat, lepo oblečen gospod in jo vprašal, ako je še nedolžna. Ko je pritrdila, jo je povabil v avto, češ da ji bo dal opraviti majhno delo, za kar ji bo plačal 100 rubljev. Dekletu se je zdel neznanec dober in pošten in sledila mu je v avtomobil. Tu ji je zavezal cči. Po približno polurni vožnji se je voz ustavil in mož je peljal dekleta Senator Wiliiam Edgar Borah bodoči ameriški pravosodni minister v Hoovcrjevi vladi. v neko hišo. Ko ji je odvezal oči, se je znaila v kleti, kjer so bile tri stene opete z belo svilo Četrta stena je bila sieometana, zgrajena iz opeke; na sredi je- bila večja vdolbina. Pred njo na tleh sta stala dva ročna vozička z opoku malto in zidarskim orodjem. Dekle je morale sesti na edini stol, ki jc bil v prostoru. Nato seje cd daleč zaslišalo bližanje godbe in kmalu nato je prišel v klet sprevod 10 oseb, oblečenih v belo svilo, z oglavnico preko glave. V rokalt so imeli goreče sveče. V polkrogu so obstopili vdolbino v zidu. Nato sta prišla mlad fant in mlado dekle v belem svilenem oblačilu brez krinke. Molče sta stepila v vdolbino in se postavila drug ob drugega. Ostali so postavili sveče na tla in na slovesen način začeli zazida-vati vdolbino. Ko jc bila vdolbina zazidana in mlada človeka živa pokopana, je desetorica zopet vzela sveče in slovesno odšla, kakor je bila prišla. Eden izmed njih je velel prepadeni delavki, naj klet pospravi; pojasnil ji jc, da njihovi bogoslužni predpisi zahtevajo, da mora to delo opraviti nedotaknjeno dekle, ki ni v njihovem občestvu. Nato je dekletu zopet zavezal oči, jo odveclel v avto in ko ji je po polurni vožnji velel izstopiti, sc je znašla zopet na Tverskaji. Enak dogodek je doslej doživelo že pet moskovskih mladenk. Policija se trudi, da bi prišla stvari do dna. Smešnice Srečna mladost! »Očka, ti nc veš, kako težka vprašanja nam daje v šoli učitelj!« — »Ej, liubček, kaj ti veš o težkih vprašanjih! Čakaj, ko dorasleš in boš moral odgovarjati na vpraišanja davčne napovedi — potem boš videl, kaj so težka vprašanja.« :«Tako sem raztresen, draga moja. Med potjo sem ti kupil tako izborne sladkorčke — pa .. .<■. — Pa si jih pozabil?« — »Nc, pojedel!« i!r V majhni restavraciji se pogovarjata dva odvetnika o nekem kazenskem slučaju. Mnenji si nasprotujeta. Tedaj pokliče eden izmed nju plačilnega natakarja in mu veli prinesti kazenski zakonik. Čez pet minul se natakar vrne in zašepeta odvetniku na uho: >S kazenskim zakonikom ne moremo postreči; toda restavrater sporoča, da gospodoma vina ni treba plačati.« • Gospod plačilni, na tla mi je padel zlat; ako ga najdete, mi ga jutri vrnite, ako ne, ga pa lahko obdržite.« Mali Mariji so zabičili, da mora biti vedno uljudna. Nekega dne jc prišel na obisk učitelj in Marija mu je rekla: >:Zelo drago nam jc, gospod učitelj, da ste premeščeni!« Prosila sem te za nov kožuh, a ti mi niti odgovora ne daš?« — Prevelika bolečina ne pozna besed!« Tunel cestne železnice v Ncwyorku, kjer ae je zgodila nesreča. In že je ni bilo več. Muko Kuučič: mucu Mucek Gcdmjavček vjame tolsto miš, Muci jo prinese: »Viš pečenke, viš?« Muca jo otiplje: Dobra bo, mijav! A surove nočem; mi nc tekne prav.« V mastno ponvo dene cvret jo za obed. »Zraven malo sirčka — pa bo knežja jed!« Mucr., v belem predpasniku, stoji pri štedilniku in p:če v ponvi miško. Muc, z telim prtičem pod vratom, sedi za mizo, drži »■ levi šapici vilico, v desni nož ter nestrpno čak? obeda. Muc za mizo sede, prtič bel pod vrat si zatakne. . čaka, prede: Glad — brrr — glad — S kuharico Muco pa je velik križ: .prismodi gotovo mu pečenko-miš... .Mirko Kunfič: . l Žalostna je Terezinka Žalostna je Terezinka-- S perotnico nežno je, joj, potrkala snežinka pozno v noč na okence: »Vstani, vstani, Terezinka! Steči kar se da na vrt, rešit drobno ptičko mraza. Smrt grozi ji, hladna smrt...« »Kaj bi, kaj bi zdaj vstajala sred noči? Ne moti me!« Terezinka zakričala je iz tople postelje. Žalostna je zdaj brez konca-- S pcrotnico nežno je spet potrkala snežinka drugi dan na okence: »Plakaj, plakaj, Terezinka! Ptička je mrliček tih... Nikdar več ne bo ti pela pesmi zlatih jutranjih.« Pri Skokovih je vse pokonci. Pomislite: Tinček, Tonček, Jožek ln Pike a se odpravljajo na pot. Kam? boste vprašali. Veste, kam? Na morje. Kužek Pazi je dobil v ta namen nov ovratnik. Sclc včeraj ga je bila zlikala Micka za teto Lino. Pa ga je Tonček pobral v omari in ga nataknil Paziju. Zdaj sc počuti Pazi kakor žirafa. Korajžen pa za tri leve. Tinček je komandant. Misli, da je sam Napoleon. Še nos se mu je zavilinit samih podjetnih misli. In la Jožek! Vcs,te, on-jc vedtio previden: boji se solnca in dežja. Zato nosi vedno ma-relo s seboj. Pa bi jo pustil doma, ko gre na tako dolgo pot! Vidite Pikco? Dobro ji je v -čolnu« kakor rački v vodi. Kanarček ji poje pesem o zlatih ribicah, ki sc igrajo ringa-raja v morju. In o metuljčku-citronfcku, ki ima krila iz samega zlata. Pikca ga hoče na vsak način vjeti. Prihodnji dan jc našla mamica svoja očala in š.vanje tam v kotu otroške sobe. Tudi črnilo je bilo razlito. Čudno: vse jc imela '.ako lepo pospravljeno v miznici. Le kako je prišlo vse Lam v tisti kot? Veste-li vi? O miški, ki je palčku oglodala čevelj Pozdravljeni mali prijatelji! Razmišljala sem, kaj naj vam danes povem. Težko je izbirati. Saj veste! Ko je vsaka izmed pravljic lepa — in bi vam rada vsako najprej povedala. Ste zadovoljni, če vam danes povem o mali, poredni miški, ki je palčku oglodala čevelj? No, pa bom. Nekoč — >-- Nekoč je rastel za devetimi gorami, za devetimi vodami in za devetimi kraljestvi gozd. A to ni bil navaden gozd. Tak, kot ga ti poznaš, Edi. Kaj šel To je bil prečuden gozd. Pravljičen gozd. Saj veste, kako je za devetimi gorami, za devetimi vodami--- Rastel je torej gozd. V gozdu so stale breze. Take, ki so vitke. In jim veter vedno nagaja. In se vedno tresejo kot plašne zaklete princeske. — V gozdu so stale tudi bukve in se lepo držale za reke. Gozd so stražili debeli, razkuštrani hrasti. V tem gozdu so živeli palčki, zajci in miške. Palčki so stanovali pod zemljo. Tam so imeli lep grad. 0, tako lep! Torej v tem gradu so stanovali. Bili so popolnoma prosti in so počeli, kar so hoteli. Le palčka Zlatckrončka so morali ubogati. On je bil namreč njihov kralj. Zajčki so bili doma v brlogih. V vsakem je stala posteljica. Na posteljici je ležal trak. Pod posteljico pa kladivo. —- S trakom so si zajčki zavezali cči, ko so šli spat. Sicer ne bi mogli spati. Veste, zakaj ne? I, ker so tako plašni in imajo vedno, še ponoči, odprte oči. In z odprtimi očmi še človek ne more spati, kje šele zajček! — Kladivo pod posteljico pa je bilo zato tam, da je z njim zajček potrkal na sosedovo steno, če je v bliž!ni sumljivo za-šumelo. Ker —saj veste: zajčkove tačke so mehke; z njimi ne more trkati na steno. No, trka že lahko; ampik sliši se. nič. Torej tako. Tretje, ki so živele v gozdu, so bile miške. Te pa niso nikjer stanovale. Podnevi so se sprehajale po mahu. Ponoči so sedele na tratah in dremale. Jal Da ne pozabim. V studenčkih, ki &o žuboreli skozi- gezd, so živeli vedni otroci: dečki in deklice. Jezdili so ribe. Žab so se pa bali. — In na trati sredi gozda, na tisti trati, kjer je bila doma megla, so rajale vile- V svetlih, srebrnih nočeh je zastrla megla trato; in v tej zastrli srebrni mesečini so se kopale vile in pele lepe pesmi. Tako lepe, da so prisluhnili še vodni otrcci, ki so si v vrbah kraj potoka česali srebrne lase. Kadar je sijalo solnce, je prišel iz podzemeljskega gradu v gozd kralj Zlatokronček. Za njim so priplezali iz zemlje palčki. Ha-ha-ha! Kako so le bili smešni! Kape s cofom so imeli. Pa jih je cof tepel po hrbtu. In so se vedno obračali, da bi videli, kdo jih tepe. Glave so imeli velike in debele, noge pa tako tenke, da so se jim še kobilice smejale, ki so same dovolj suhe. Ko so torej prilezli palčki iz zemlje, so splezali vsak na svejo travico in se gugali. Zlatckronček pa je zlezel stricu Šepavcu, najstarejšemu zajcu, za uho. On je to smel. Bil je pač kralj. Nato so pritekle miške. Lepo v vrsto so stopile pred kraljem in začele peti. Pa so smešno pele. Tako smešno, da se je celo Zla-tokronček, ki je bil vedno žalosten, pričel smejati. Smejali so se vsi palčki, še stric Še-pavec, ki je bil vendar resen mož, se je smejal. Tako smejal, da mu je pritlikavi kralj padel izza ušesa. Kralj je nato postal spel žalosten in odšel domov. Tftko se je godilo vsak dan. Nekoč pa je eden izmed palčkov nagajal mali kresnički. Za ušesa jo je vlekel. Ko pa le nI pomagala nobena prošnja, je kresnička užgala palčku kapd Pravzaprav najpreje cof. Ampak jo kmalu vsa kapa /.gorela. Pomislite! Palček brez kape. Oh jej, jej! Saj še ne bi bilo tako hudo. Pa kaj, ko brez kape ni smel domov! i Zmračilo se je in kralj Zlaiokrcnček je i odšel s služabniki domov. Naš palček pa je sedel pod klobuk velike rdeče gobe jokal. In v joku zaspal. — Takrat pa je prišla mimo gobe po gozdni poti miška. Videla je ležati pod gobo nekaj čudnega. Stopila je bliže — iu 1 — o jej! Palček! Pa brez kapel In spal je! Hi-hi-hik se Je drobno zasmejala. Smuknila je k palčkovim nogam in mu pričela glodati čevelj. Pa se palček ni zbudil. Sanjalo se mu je. da je sedel z lepo vodno deklico ua veliki ribi in jezdil naravnost k povodnemu možu. — Miška mu je napravila veliko luknjo v čevelj. »Hl-hl-bik Palček se je zbudil. Ko je videl luknjo v čevlju, se je neznansko prestrašil in zajokal. Tako je jokal, da se je napravila pod njim na tleh lužo. Iz te luže je nastal potok in ta potok ie tekel v podzemlje. Pred gradom je nastalo iz potoka celo jezero. : Povodenj, povoden j!« so preplašeni kričali palčki. Kralj Zlatckronček je poslal v gozd hitrega selo, ki naj bi pogledal, kaj se je zgodilo in prišel povedat. In res. Sel je šel in se vrnil z novico: bratec Smuček je zgubil kapo — in vse raztrgane čevlje ima! Tedaj se je kralj strašno razjezil. V tej strašni jezi je velel pripeljati Smučka predlo in ga obsodil na smrt: škorpijon naj ga požre. Tedaj pa je pristopil h kralju škrat Mod ro-glavček in svetoval: ■■Veličanstvo! Ne Smučka — kaznuje naj se tisti, ki je napravil škodo bi oglodal velejk Aha! Modra glava! Kralj je milostno poslušal. Nato je velei poiskati zločinca. Ni še preteklo pol ure ln že je privlekel dvorni zdravnik dr. Bimbo v kraljevo dvorano miško. Za ušesa jo je privlekel in povedal: »Kraj pota je ležala in slabo ji je bilo. Tako slabo, da sem jo moral kar koj operirali. V njenem želodcu p aseni našel delce oglodanega čevlja!' Ko je miška ugledala kralja, je hotela pobegniti. Pa ji je sedem palčkov stopilo na rep — in ni mogla. Sodniki so »resnico obsodili na smrt. Kralj je podpisal smrtno obsodbo: ■»Miška Pikca jo oškodovala Smučka z.a star čevelj. Zato mora sramolno umreti.« In res. Zgrabili so jo; na rep so ji privezali skalo; vrrdi so jo v jezero, ki ga je izjo-kal Smuček. Tam se je utopila. Smuček pa si je izposodil pri gobi klobuk. In ker je bil v klobuku tako >nobek. so ga proglasili za Zlatokroučkovega dvornega norca. Ivan k carju gre takoj in mu reče. »Sluga tvoj, oče car, da ptičko ujame, prta dva s seboj naj vzame, z zlatom vezeni šotor in jedilni drag pribor, — z njim še slaščic iz tujine, ki izbrane so in fine.« Car z ležišča reče: »Glej, to bi mi povedal prej!« in dvorjanom da povelje, mu izpolniti vse želje. In ko srečo mu vošči, milostno ga odpusti. * Zjutraj zgodaj, še zarana zbudil konjič je Ivana: »Vstani, Ivan, čas je, hej! Iti morava naprej!« Ivan se je brž pripravil, da bi se na pot odpravil, vzel prtiče je, šotor in jedilni drag pribor, — z, njim sladčic še iz tujine, ki izbrane so in fine — ter, vse v vrečo jc zložil in na trdno jo zavil, šc se toplo je opravil, na konjička se je spravil; košček kruha še je vzel in na vzhod je cddrevel... Sedem dni Ivan potuje, Car-Devico zasleduje, osmi dan pa truden ves pride Ivan v temen les. Reče zdaj konjič Ivanu: »To je cesta k oceanu, kjer brez oken in brez vrat Car-Devica ima grad. Dvakrat v letu na veselje z oceana se pripelje, dolgi dan privede k nam — jutri to boš videl sam.« In med tem ko to je rekel, k oceanu konj je tekel, na katerem je bel val se osamljeno igral. Ivan resno premišljuje, a konjiček mu svetuje: »Zdaj postavi zlat šotor, na prtiče daj pribor, ž njim sladčic še iz tujine, ki izbrane so in fine. Potlej hitro, urnih nog, za šotor in glej okrog! Vidiš čolnič tam v daljavi.. Zdaj carevna se pojavi... Pusti jo, naj v šotor gre, Kjer naj posladka se, je... Ta čas se k šotoru splazi, spreten bodi. dobro pazi, v šotor plani kakor strel -in tako jo boš ujel. Da ne uteče ti pri priči na vse grlo me pokliči. Jaz pritekel bom takoj, 'ko zaslišal glas bom tvoj, in odrinemo z devico... Pomni pa, pozor na ptico! Če boš čakajoč zaspal, bridko sc še boš kesalk -To konjič in odletel je, Ivan pa za šotor šel jc, s prstom platno jc prodrl, da skrivaj bi v šotor zrl... Solnce je žc na višini. Car-Devica je v bližini, šotor, glej, opazila jc in že vanj vstopila jc... No! To naj bo Car-Devica, kakor slika jo pravljica!« razmišljuje stremenar. Kje le je lepote čar? Krasna naj bo ta Devica? To pa res ni kpotica! Suha, bled ima obraz, le tri pednje meri stas. Fej; kak drobna je nožica. tako ima prepelica! Kdo le bi je bil vesel, jaz za; ton j je ne bi vzel!« Gusli je carevna vzela, sladko pesem je zapela. Ivan sluša jo kleče, in še preden se zav6, že prevzame ga igranje, ki ga vziba v sladko spanje." Trdno spi, vse je zastonj... Pod večer zahrza konj, čuti v bok mu da kopito in še zakriči srdllo: Do noči zdaj lahko spiš, če, zaspanec, si želiš, da po tebi bič bo pokali« Ivan bridko je zajokal, konja prosil je, ihtel, da bi sna mu v zlo ne štel: »Oh, oprosti, prosim milo, saj ne bo se več zgodilo 1« — :>No pa dobro!« d6 konjič, Bog oprosti ti, fantič! Vse se da še poravnati, ioda več ne smeš zaspali! Jutri zjutraj še pred dnem bo Devica, ti povem, v zlati šotor spet vstopila, si medice privoščila... Vedi, če boš spet zaspal, boš življenje zaigral.« In konjič se zopet skrije. Ivan žepe si nabije s kamenjem ln še z žeblji, (ob obali jih dobi) da bi zbodel se, predramil, če bi spanec ga omamil. Lfcroiel sigurno sieHstvo proti kaliju, kataro. prehladu, in-j fiuenci, kfonlžr.esr.1 vselju bronhijev Ud. Dobiva se v vseli lekarnah. Proizvaja Leknr- l na Arkfl, Zagreb, I lica 11 Gospodarstvo Naše kreditno zadružništvo Zadružna Zveza je dovršila statistiko o poslovanju svojih članic zn 1. 1927. Letos je ta statistika dovršena nenavadno zgodaj; navadno jc bila objavljena šele sredi leta. Tudi to pomeni konsolidacijo našega zadružništva, ker je večina zadrug že tako uredila svoje poslovunje, du svoje računske zaključke, ki služijo kot podlaga za statistiko, sestavi žc začetkom leta. /uto ni treba toliko časa čukati na podatke in tudi njih zbiranje ne dela toliko težav kot včasih. Od 524 članic, ki jih ie zveza imela koncem leta 1927., jih ni poslalo podatkov 29. Lanske leto je bilo takih zadrug 38. To število je os leta do leta manjše; v letih po zaključku »ojne je bilo takih zadrug, ki niso poslale računskih zaključkov zelo veliko, v 1. 1921. n. pr 81 in to pri manjšem številu članic. Od 29 omenjenih zadrug jili 19 v 1 1927 ni delovalo, nekaj jih je bilo v likvidaciji, nekaj jih pa še tii poslovalo. Število članov vseli zadrug, ki so v statistiki izkazane, je znašalo 126.842 in je naraslo proti 1. 1926 za (074. Neznatno zvišanje ima svoj vzrok v tem, ker je število članov pri nabavnih iu prodajnih zadrugah tekom 1. 1926. |>recej pudlo. Sedaj hočemo navesti le podatke iz poslovanja kreditnih zadrug, dočim se hočemo ba-viti z nekreditnimi zadrugami ob drugi priliki. V Zadružni zvezi je bilo 1. 1927. včlanjenih 300 posojilnic z 83.43b člani. Število posojilnic se je povečalo za 4, število njih članov pa za 6571. Glavne bilančne postavke kreditnih zadrug so bile v 1. 1927 sledeče (v milj. Din): aktiva: pasiva: gotovimi 8.1 deleži 0.8 posojila vloge in pas. in akt. tek. rac. 451.0 tek. rae. 689.4 naložbe 224.9 izposoiila in ostala ps. 18.3 rezerve 13.1 Hranilne vloge so proti 1. 1926 narasle z;i 130.2 milj. dinarjev, posojila za 108.5, rezerve za 5.3. Ker gotovo ni brez interesa podajemo v naslednjih številkah razvoj hranilnih viog. posojil in rezerv, in sicer od 1. 1924 naprej, ko imi naš denar stalno vrednost. Vloge Posojila Rezerve 1924 316.1 154.6 3.8 925 431.4 265.4 5.9 1926 559.2 342.4 8.4 1927 689.4 451.0 13.1 Du bo primerjanje glede hitrosti razvoju pr,: posameznih postavkah lažje in razlika bolj očividna, smo izračunali tudi indeksne številke. Če vzamemo, da je bilo stanje 1. 1924. 100, ridimo, tla je bil razvoj sledeč: Vloge Posojila Rezerve 1924 100 100 100 1925 136 200 152 1926 176 259 212 1927 216 343 332 Iz številk za hranilne vloge in posojila se jasno vidi, da se gospodarstvo tistih krogov, ki -e zadružništva poslužujejo, in to so predvsem kmetovalci, ne razvija ugodno. Posojila rastejo mnogo hitrejše kot hranilne vloge. Dočim so se vloge tokom štirih let jx>dvojile, kar je gotovo lep napredek, so se posojila mnogo več nego posojila. Zdi se nam, da je na podlagi teh številk mogoče sklepati na rastoče zadolževanje. Nesorazmerje med zbiranjem lastnega kapitala in pa med potrebo po kreditu nas bo iinjno pripeljalo, če se razmere ne izpreme-r.ijo, do tega, da bomo potrebovali tuj kapital tudi v zadružništvu. Seveda pa mora zadružništvo posvetiti največjo skrb zbiranju lastnega kapitala v najširšem pomenu, in to na ta način, da koncentrira v sebi vse varčevanje tistih krogov, na katerih sloni in, da to varčevanje čimbolj izpopolni. Razveseljiv je razvoj rezervnega zaklada, ki od leta do leta naglo narašča Tudi v preteklem letu se je povišal za precejšnjo vsoto, saj je dobiček jjosojilnic znašal v 1. 192" 3.8 (napram 2.9) in gre ves v rezervni zaklad poleg drugih raznih dotacij. Naraščanje rezervnegu zaklada je važno predvsem zato, ker tvori rezervni zaklad glavni del lastnih sredstev naših posojilnic. Ta so znašala komaj 2.5% vseh sredstev, kar je seveda veliko premalo. Zato jc treba, da se kreditne zadruge za zbiranje rezerv vedno prizadevajo. Na boljšem, nego glede lastnih sredstev, so posojilnice glede likvidnosti. Skupno imajo nad eno tretjino vsega imetja v likvidnih sredstvih, gotovini in v naložbah pri zvezi oz. drugih denarnih zavodih. Nevarno utegne postati za posojilnice zgoraj omenjeno nesorazmerje med razvojem hranilnih vlog in posojil. Kajti, čc bodo zadruge vedno večji del svojih sredstev nalagale v posojilih, bo zmanjšana s tein seveda tudi njih likvidnost. Zato bi treba temu vprašanju jiosvetiti vso pozornost. Denarni promet pri posojilnicah je znašal 3.261.2 milj. Din, kar pomeni povečanje za eno tretjino proti prejšnemu letu. Vloženo je bilo 402.7, dvignjeno 296.7, posojil je bilo' danih 396.5, vrnjenih pa 314.7. Upravni stroški so znašali 6.2, kar je 1.93°/00 od celokupnega prometa; v letu 1926 so znašali 2.47°/oo, torej zaznamujemo tu izboljšanje. Glede obrestne mere omenjamo, da je ostala v 1. 1927 v glavnem ista kot je bila leto oonrej. Pri večini posojilnic se je gibala zu »ione od 5%—6%, za posojila pa med 7% do 8 odstotkov. Seveda so skrajne številke drugačne; kakor imamo zadruge, ki obrestujejo hranilne vloge samo z *%%, so zopet druge, ki dajejo nad 6%. Na štajerskem, predvsem v Prekmurju, je obrestna mera višjo nego znaša povprečje; v Prekmurju velja za posojilu 10% ro 12% kot navadna. Od 300 posojilnic članic zveze se jih na-laja 145 nn Kranjskem, 145 pa na štajerskem, ostulili 10 je hrvatskih v Medjituurju iu v Pri-morju. štajerske posojilnice imajo 45.600 članov, kranjske pa samo 37.993 Od 689.4 milj. dinarjev hranilnih vlog odpade 366.7 na Kranjsko, 315.9 na štajersko, (6.6 na hrvatske zadruge), od 451.0 posojil pa 223.7 na Kranjsko, 222.5 na Štajersko, ostalo pa na hrvatske. Dočim pri posojilih dosega Štajerska skoraj isto višino kot Kranjska, pa pri hranilnih vlogah precej zastaja. Izgleda, da se na Štajerskem hranilne vloge koncentrirajo namesto v posojilnicah še vedno v veliki meri v drugih denarnih zavodih, in to tudi iz krogov, ki so diugače navezani na zadružništvo. Škoda, da nam naša zadružna statistika nc more dati podatkov, kako se zadružniki delijo po posameznih stanovih in poklicih. Na podlagi take statistike bi bilo ocenjevanje dela naših zadrug mnogo lažje in sigurnejše. Blagovni promet ljubljanske borze Ljubljanska borza stalno pridobiva na važnosti v naši trgovini. Devizni promet izkazuje mili-jardni rezultat tudi blagovni promet narašča, ne more pa se, kakor bi bilo želeti., razviti efektni promet. Vedno večji pomen blagovnega prometa je razviden iz statistike za 1928, ko ga je bilo za 31 milijonov dinarjev, več kakor na zagrebški borzi, katere pomen je važnejši za denarni in efektni trg. Od ustanovitve pa do sedaj se je razvijal blagovni promet takole: les dež. pridelki vag. milj. Din vag. milj. Din 1924 420,- 3.95 116.5 3.7 1925 1912.- 9.4 399 — 8.8 1926 3492.5 18.9 346.5 7.0 1927 2144.— 12.6 146— 3.7 1928 2475.— 20.8 340.25 10.2 Ti podatki dobro zrcalijo položaj vse naše trgovine v teh letih: 1926 je bila izredno živahna kupčija s pragovi, ki pa je j>opustila Izboljšana konjunktura v lesni stroki se kaže v večjem prometu leta 1928 napram 1927, še bolj pa v povečani vrednosti, ker so se cene našega lesa dvignile. Količina se je povečala za 11.5%, vrednost pa za 17% Tudi žitna trgovina se je začela boljše razvijati na borzi. Blagovni promet je znašal 1928 v lesu 2423 vagonov v vrednosti 20.5milj. Din. (1927 2120 vagonov 12.5 milj. Din), v oglju pa 52 vagonov za 0.3 milj. Din (1927 24 vag., vrednost 0.2 milj Din). Deželni pridelki izkazujejo tale promet (v oklepajih podatki za 1927): pšenica 208 (85 5 vag., vrednost 6.2 (2.55 milj. Din); koruza 70.5 (23) vag., vrednost 2 03 (0.5) mili. Din; moko 42.25 (4.5) vag., vrednost 1.7 (0.2) milj. Din; rž 5.25 (0.50) vag., vrednost 0.13 (0.01) milj. Din: ječmen 1.5 vag; orehi 0.5 vag.; krompir 1 vag.; detelja 0.25'1) vag.; fižol 0.01 (4) vag.: seno 9 (25) vag. za 0.04 (0.1) milj. Din Skupno je znašal blagovni promet ljubljanske borze: vag. mili. Din 1924 5?6.5 7.7 1925 2311.— 18.2 19?6 3850.— 23.95 1927 2290.— 16.4 1928 2815.25 31.04 Slovenska banka Upravni svet Slavenske banke je stavil 20% , poravnalno ponudbe, katero je upniški odbor od-1 klcr l in sklenil, da se izplača upnikom drugega j razreda takoj na račun njihovih terjatev 15%. i FUZIJA AGRARNE 1 INDUSTRIJSKE BANK E D. D. V BELGRADU Z JUGOSLAVENSKO UDRUŽENO BANKO D. D. V ZAGREBU Upravna sveta obeh zavodov sla sklenila ired-lagati na občnem zboru, katerega skličeta obe banki že v naslednjih dneh, fuzijo. Jugoslavenska udru-žena banka prevzame Agrarno i industrijsko banko, za katere stanje garantirajo njeni veledelničarji. Jugoslavenska udražena banka bo zamenjala delnice Agrarne i industrijske banke za svoje ter povišala v to svrho las no delniško glavnico (za 25 milj. Din). S tem vstopi dunajski Credit-Anstalt fttr Han-lel und' Gewerbe na Dunaju, v katere koncem spada Agrarna i industrijska banka, v vrsto veledelnič irjev Jugoslavenske udružene banke. Oesterreichische Credit-Anstalt na Dunaju je delegirala v upravni svet Jugoslavenske udružene banke svojega ravnatelja Friderika Ehrenfesta. — Vesti o fuziji Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo z Udruženo banko ne odgovorjajo resnici. BILANCE IN POSI OVNA POROČILA Bilanco hrvatske industrije. Mirna, premogo-kopna d d. Zagreb. Dočim je znašala izguba za- 1927 na kapital 2.5 milj. Din 1.2 milj. Din, ie za 1928 izkazanih 30.792 Din čistega dobička. — Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu izkazuje za 1928 na kapital 2.75 milj. Din 0.7 milj. dobička (1927 0.6 milj.). — Pitomačko-črešnjevski premogovniki, d. d. v Zagrebu so dosegli 1928 pri kapitalu 6 milj. Din 50.744 Din Čistega dobička (1927 38.309 Din). Nabava drž. papirjev za rezervne fonde. fz Belgrada poročajo, da se gotovi krogi zavzemajo zato, da se vzakoni dolžnost vseh podjetij, obvezanih javnemu polaganju računov, da del svojih rezervnih fondov nalože v državnih papirjih. Dotacije re-zernih fondov v višini, za katero bi se nabavili državni papirji, naj bi bile proste društvenega davka. Slično postopajo tudi inozemske države n. pr. Češkoslovaška in bi ukrep po volj no uplival na drž. finance. — K temu je pripomniti, da so dotacije rezervnih fondov neodbitne. le zneski, ki se vnašajo v točno določene posebne namene, so odbitne postavke. Velika oblastna vinska razstava v Ptuju se vrši 3., 4 in 5. marca t. 1. Priprave za to razstavo so v polnem teku. Do sedaj jo prijavljenih že črez 300 vinskih vzorcev. Slovesna otvoritev bo v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 10. »Naše gorice«:, mesečnik za pospeševanje kmetijstva, prinaša v 2. štev. sledečo vsebino: *** Nadučitelj Franc Praprotnik, 80 letnik. — Fr. Aplcnc: Drevesni kol. — Inž. B. Venko: Sprememba pasme. — Inž. S. Gorjup: Modro čiščenje vina. — Josip Zupane: 0 gojitvi pletarske vrbe. — Jožko Sotlar: V trsnih in drevesnih nasadih v Kapeli, — »Našo gorice« stanejo na leto 30 Din ter se naročajo pri Vinarskem društvu za Slovenijo v Mariboru. Borza 23. februarja 1929. Devizni promet je bil ta teden nekoliko večji kakor prejšnji: znašal je 15.05 milj. Din napram 14.2, 18.3, 15.8 in 22.8 milj. v prejšnjih tednih. Šele proti koncu tedna se je pokazalo nekaj več privatnega blaga, gros potrebe pa je še vedno morala kriti Narodna banka. Promet je bil v začetku tedna največji, potem pa je popuščal. V tečajih je omeniti učvrstitev Prage in Trsta v drugi polovici ledna in sicer v zvezi z učvrstitvijo teh deviz na mednarodnem trgu. Nekoliko zanimivejše je pa postalo efektno tržišče. Vojna škoda je v ponedeljek tendirala slabo, v torek se je učvrstila na 426.50, v sredo pa je skočila na 428-431. v četrtek in petek pa je tendenca oslabela. Fluktuacije vojne škode so nastale radi vesti, da se pripravlja zakonski načrt, po katerem naj bi delniške družbe 20% svojih rezerv naložile v drž. papirjih. V ostalih drž. papirjih je več zanimanja za 7 odst. inv. pos., ki je čvrstejše radi bližnjega dospetja kupona. Na tržišču bančnih papirjev je bilo nekaj prometa. Učvrstila se je Jugobanka, zlasti radi dviga v Pragi, saj je računski zaključek za 1928 ugoden. V ostalih papirjih ni izprememb. V industrijskih papirjih je malo prometa: v ponedeljek n. pr. v Zagrebu sploh ni bilo zaključkov. Vevče so čvrste in so bile v teku tedna zaključevane po 125. Izreden padec beležijo ta teden delnice Kranjske industrijske: še v ponedeljek so notirale na Dunaju 33 šilingov, v torek samo še 31.50 (ta dan so bile v Ljubljani zaključene po 250), v sredo je zopet padel tečaj na 30.50, v četrtek na 28.25 in i dosegel v petek najnižjo točko 28 (ta dan v Ljub-I ljani blago 222). DENAR Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.41, Budimpešta 90.63, Bukarešt 3.10. Dunaj 73.05. London ; 25.245, Newyork 520, Pariz 20.305, Praga 15.415, I Trst 27.24. Sofija 3.75 Varšava 58.30, Madrid 80.25. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4925. v Londonu, Newyorku in Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIR|1 Dunaj. Don. sav. jadr. 88. Wiener Bankverein 25.05. Bodencredit 109.20, Creditanstalt 58.55 Jugo ! 6.70, Escompteges. 23, Zivno 143.50, Aussiger Che-misehe 262. Guttmann 24.75, Mundus 185, Alpine 39.35, Trboveljska 58.50, Kranj, ind .28, Rima Mu-rany 124.90. Žito Ta teden je trpela žilna trgovina še bolj kot prej radi prometnih neprilik. Na vojvodinskih in bosanskih postajah že delj časa ni bilo mogoče oddati za Slovenijo nobenega blaga, ker so veljale vsled prometnih ovir slovenske proge za zaprte. Še zdaj, kljub odločnemu protestu Zbornice za TOI v Ljubljani, na nekaterih oddajnih postajah železnica ne dostavlja vagonov za Slovenijo. Tako je prišlo, da so naši trgovci razprodali svoje zaloge in da zaman čakajo na dospetje že dolgo nakuplje-uega blaga. — Proti koncu tega tedna se je vedno bolj uveljavljala čvrsta tendenca za vse proizvode in cene so se dvignile za 2 in pol do 5 para. Čvrsta tendenca vlada na vseh svetovnih tržiščih in zlasti v Ameriki se tečaji neprestano dvigajo. Na naših domačih tržiščih je splošno v zadnjem času promet živahnejši, zlasti je povpraševanje po promptni pšenici in po pšenični moki dosti veliko. Terminska kupčija počiva, tudi šlepska in izvozna trgovina sta popolnoma ustavljeni. — Promp.na gornjebaška pšenica velja 250, na nekaterih postajali tudi 252.50, sremska pa 250 do 252.50 nakl. postaja. Banatsko blago se nudi jx> 245 do 247.50 pariteta Vršac. — V koruzi ni mogoče zabeležiti -/..latnejšega dviga prometa, cene se pa do 5 par višje. Blago se potroši večinoma v produktivnih krajih samih. — Pšenična moka srednje dobre bačke znamke velja po poedinih številkah kakor sledi: ničla 352.50, št. 2: 332, št 5: 312.50, št 6 : 282.50. št. 7: 267.50, šl. 8: 215 50 nakl. postaja. Drobni bački otrobi notirajo 185 nakl. postaja — Oves je tudi trden in velja bosansko blago 247.50 pariteta Banja Luka, slavonsko pa 252.50 do 255 nakl. postaja. — Tudi v ostalih proizvodih je položaj prijaznejši, vendar je zanje promet minimalen. Budimpešta. Tendenca medla Pšenica: marec 24.93—24.95, zaklj. 24.93—24.94, maj 25.80—25 88, zaklj. 25.87—25.88, oktober 26.28—26.41, zaklj. 26.40 do 26.42. Rž: marec 23—22.96, zaklj. 22.95 -22.96, maj 23.85-23.93, zaklj. 23.92-23.93, oktober 24.22 do 24.20, zaklj. 24.19—24.20. Koruza: maj 28.00 do 28.70, zaklj. 28.70-28.72, julij 28.62-28.64, zaklj 28.65-28.66. Jajca Sv Jurij ob j. ž„ dne 22. febr. 1929. Mcdnurodna jajčna trgovina ie v tej ub-uorinalni zimi popolnoma iregulurnn. Vsled minimalne produkcije povzročene po hudem mrazu in oviranem prometu je nastalo v naših mestih tako pomanjkanje blaga, da je cena poskočila na bajno višino 3 Din tako, da je izvoz popolnoma miroval. Kakor hitro pa bo promet zojict popolnoma urejen in bo nastopilo le nekaj milejše vreme, se bodo te bajne cene takoj znižale. Izvozničarji in inozemski uvozničarji so že sedaj jako previdni, ker dobro vedo, dii lahko cena tako rekoč čez noč pade. Les Tendenca na lesnem trgu se je ustalila: edino cene bukovini so malo popustile, položaj v mehkem lesu pa je še nejasen. V splošnem je zanimanje za les še vedno znatno. V novem železniškem tarifu je glede lesa omeniti, da bo sedaj naše blago moglo zopet iti v Split, kjer smo že dolgo časa uspešno konkurirali z Bosno, ki je sicer bila bližja, pa se za trg ni zanimala, oziroma je naš les tolkel bosanskega radi boljše obdelave. Povpraševanje je na trgu za tole blago: hrastovi pragovi holandskih dimenzij (prevzem ua licu mesta, po 1000 kom. na 1 postaji, sprejmejo se tudi polokrogli s pripadajočimi krajšimi; akreditiv); velike količine hrastovih podnic 50 meja 43. 53. 63 mm, 2.65, 2.85, 2.90 m 18—28 cm; testoni vsaka količina, žamana bukovina od 40—100 mm, od 2 m naprej s toleranco 10% kratkega blaga; mehki les tombante 12, 18, 24, 38, 48 mm; morali, polmorali in remeljni; hrastovi frizi 25% kratkih, od 30-60 dolžine, širine pa malo 4, 5, večinoma 6, 7 in 8 cm, 80% I., ostalo II.; brzojavni drogovi za poznejšo dobavo. Za drva se plačuje sedaj 16 Din nakl, post. (polusveža), za oglje pa 80—85 meja. Sedaj je ugodno rešeno tudi vprašanje reeks-pedicije s strani železniškega ministrstva, kar vsa iesna trgovina pozdravlja. Kože in usnje Položaj na tržišču sirovih kož izkazuje tendenco k padanju cen in sicer iz razloga, ker tovarne ne nakupujejo sirovib kož in se zalagajo z blagom, ker za enkrai še ne vMijo razmaha v prodaji usnja. Notirajo: lahke kože 16 Din, težke 17—18 Din. soli prosta teža, telečje kože po 24 Din. sveža teža. svinjske kože,' katerim sezona že ponehava, notirajo 21 do 22 Din. Opaža se, da se kopičijo sirove kože pri nabiralcih in trgovcih, ki so zaenkrat prisiljeni ponujati kože v inozemstvo, da bi jih plasirali. Vendar inozemstvo ne kaže nobenega zanimanja za sirove kože, ker je tudi produkcija v usnjarnali reducirana in se čuti pomanjkanje konzumne kupne moči že jnjvsod. Položaj v gotovem blagu pa je nekoliko boljši, ker se cene za gotovo blago navzlic padcu sirovih kož držijo še v prejšnji višini, ker tovarnarji nimajo velikih zalog in popuščajo pri cenah, da bi izravnali prejšnje diference. Notirajo: kruponi 67 do 70, vratovi 35 do 40, okrajine 28 do 32, boks 20, rujavi 26, ovčine za jx>dlogo 7.50 do 9, kravi ne črne 70, rujave 90, kipsi 105. Položaj v produkciji čevljev pa je precej zadovoljiv in so v3 —.— —.— 168.6(1 2^8.10 2u 1353. ib 1095.90 —.— 276.55 56.87 222.54 168.93 298.20 21. 1353.- —— —.— — 5687 —.— 168.93 298.6^ 22. 1352.75 1095.90 800.75 276.56 —.— 22»»»hh»»mm»»«<« imm»>himm Dobro ohranjen MLIN z lepo hišo in gospodarskim poslopjem ter 5 parcelami v Bisteriici pri Kamniku bo naprodaj na javni dražbi dne 3. aprila 1529 ob 9 dopoldne pri okrajnem soaižču v Kamniku. - Cenilna vrednost je 84.200 Din, na)man|ši ponudek znaša 43.584 Din, K posestvu spada tudi paina pravica na ! Veliki planini. — Natančnejša pojasnila daje interesentom odvetnik Dr. DOMINIK ; ŽVOKEL.I v Kamniku. 1607 I Zdrav ali bolan vedno treba dobro nvlo Slaba mi'a so nn redila že mnogo škode. Kot res dobrim milom zdravja in I- pote in v najvišjih krogih se d«ji. prednost Fellerievim Elsa-milom in to: lili iino, rumeitjakovo, gl cerinovo, boraksovo, ka-tranovo ter milo za britje Ta vsebujejo dobi o delujoče sestavine. Za poiskus 5 komadovElsa-mila po itbiri se pošilja za vnaprej posl nib 52 Din franko lekarnar FELLER. STUBICA DONJA E satrg št. 134 Hrvatska. Za pranje glave: Elsa-Shampoon 3 Din 30. IVAN BIZ0VIČAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence šopke in trakove. Na ra/.polago ima tudi sadike naj žlahtnejših cvetbc in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in baikone. Letošnja pomladna špecialiteta sadike ..CHABAUD NAGELCKI" Izposoja dekoracljska drevesa. — Naročila / dežele se izvršujejo točno in solidno. ........"'""""Hfftiftinniiin Jnteresantno brafurpri uspešnem< i" žofčriffikalimou I U*m posljt brezplačno § lekarna pri Odrtgtnihu E PngaEVuithrtdsh* tf J iimiflfmfmfliifiMi^iimiimi/T O0lau Vsako beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanisi. *nesek 5f>in.Oglasi nad Qvrstic se računajo višje . £a oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica20in.Najmanjši znesekiOOitt. Pristojbina za šiiro2Din.Vsak oglaa treba plačali pri naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamole.Cejepriloz« na znamka. Čekovni račun Ljubljana 103<»9. Telefon štev.2328. | iluibodobe Trgovski pomočnik kolonialist. ne tez 30 let star, kateri bi v začetku bil kot pomoč š«fu, ler potem kot vodja podružnice, s« tako| spr»|ma. Kavcije zmož. imajo prednost. Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala in dosedanjega delovanja se naj pošljejo pod »Dobra eksistenca« na anončno ekspedicijo Hinko Sax -Maribor. Trgov, pomočnika sprejme specialna trgovina s kuhinjsko opremo, i Vicel, Maribor, Glavni trg. , Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejme takoj Miha Šraj, mesar, p. Radomlje. Sposoben knjigovodja z znanjem hrvatskega in nemlkega jezika, za večje rudarsko podjetje v Dalmaciji, s« išče za takojšnji nastop. Ponudbe s referencami ter plačilnimi pogoji poilati administraciji lista pod 1632. Vrtnar vešč vsega vrtnarskega dela, priden in pošten, sc sprejmo v službo v graščino Prebold. Prednost imajo oženjeni brez otrok, žona bi kuhala ta posle in opravljala druga hišna dela. Plača po dogovoru. Naslovi Uprava graščine Prebold, Sv. Pavel pri Preboldu — Savinjska dolina. Prodajalka izvežbana, žali premeniti službo s 1. aprilom. Pomagala ki pri gospodinjstvu, - Cen), ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Poštena« št. 1695. Vrtnarskega vajenca po51anega, pridnega — sprejme takoj z oskrbo v hiii Alojzij Plbcr, trg. vrtnar na Bledu. Dekle za vse pošteno, krščansko, potrpežljivo / bolnikom, k uradniški družini 2 oseb. Samostojno kuharica. — Ponudbe s plačilnimi zahtevki na: Valentin Kom-pitenl4nn moko In druirc mievtlce udelne Zahteval1« cetilk Gepelj popolnoma nov, se proda ali zamenja za slamo ali seuo. • Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Gepelj« it. 1699. Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. - F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova. Kupim opalograf rabljen, v dobrem stanju. Ponuebe na naslovi Ciril Venišnik, Skale — pošta Velenje. Prazno sobo podstrešno, oddam mirni gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 14%. Čevljarski stroj (Cilinder) se poccni proda. - Sidar Roza, Maribor, Pobreška cesta 9. ŽUmnice uodroce. posteljne mrefr felvz pust. lie tzlofliivel itumaot juen<- <0 drutf. tapetniški izdilkt dobit* na utrnit pri RUDOI.FU RADOVANU taoetnlko Krekov Irfi it 7 Ip»te0 Mestnega doma) Krušno moko ua t boljše Vrste dobite vedno svežo pri A* & M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi no lom — Prevzumemo v mlev tudi vnako množino doma e ali bauaške pse-uice — pri manj-ib množinah Jo takoj zamenjamo za moko in otrno« Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedel, umetni mlin, Ja* vornik, Gorenjska Filatelist Prodam album znamk najlepše izbire po ugodni cani. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod Št. 1679. Vtevrtte moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Kislo zelje I Proda se večja množina finega kislega zelja; cfua 3'50 Din za kg na licu mesta. Poizve sc: Dravi je št. 51, p. Št. Vid n. Ljublj. Radi selitve dražba mobilij in praktičnih predmetov — dne 2. marca 1929. — Mestni trg 13/1. Al. Petrič. Maprodai večja množina kruhovih drobtin po najnižji ceni z znatnim popustom. Ponudbe na Lovro Čremož-nik, Celje, Kralja Petra cesta 28/11. Kupimo Drž. ambulatorij v splošni bolnici v Mariboru kupuje vsako množino morskll- prašičkov (budre) po dnevni ceni. Močne hmeljevke smreka in jelka od 7 do 10 m dolžine, vsako va-gonsko množino, kupuje Ivan Srabotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini. Kože divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana. Deske, tram«, late, prečke celo produkcijo malih žag v letu 1929, kupi po nafugodnejših cenah Zaloga lesa Mttn-zer, Zagreb, poštni pre-_dal 299. Bukova drva kupim do 200 m". Kdor se interesira. naj pošlje svoj naslov in ceno za 1 m" na upravo Slovenca pod »Drva« 1697. Na gorko stanovanje sprejmem preprostega gospoda ali gospodično za ceno 120 Din. - Gerbičeva ulica St. l/I. Zračno sobico išče gospodična, najraje z vso oskrbo v hiSi. — Ccnj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1701. Slamo 2 do 3 tisoč kilogramov kupim takoj. - Naslov in ceno je poslati na upravo Slovenca pod šifro »Slama« št. 1698. Lesne industrije! Rabim večjo množino desk smreka jelka monte za sukcesivno dobavo. -Dara na račun večji znesek v gotovini, ostanek proti duplikatu. - »Mangart«, Ljubljana, poštni predal 43. Kupimo les mehak rezan vrste I. II. III. Duhov rezan in okrogel £eleinl5he Drage hrastove, bukove ohrogei les Ia hlode, hrast, javor Duhova drva cepljena Plačilo v gotovini. Natančne ponudbe le »krajno ceno: celic. p. pred. 21. Štiri svinje za rejo, med temi ena že breja, se prodajo. Pile, Pesnica pri Mariboru. Vsakovrstno zlato knoule po naivišilb cenah. CERNE. iuvelir Ljubljana. Wollova ulica it 3. Hlode bukove tn hrastove [hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Liubljana Stanovanja Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopal niče, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin, sc odda za mesec maj ali pa tudi preje v palači Vzajemne posojilnice - Miklošičeva cesta. Pojasnila daje med uradnimi urami ravnateljstvo zavoda. Stanovanje 2 sob in kuhinje sc odda boljši odrasli družini. — Puc, Zelena jama 202. Upokojenec z ženo išče sobo in kuhinjo v mestu s 1. aprilom. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Snažno-^. Redni pouk v krojnem risanju in prl-krojev. damskih oblek se prične začetkom marca t. 1. Učenke, ki niso popolnoma vešče v šivanju, imajo priliko s« tudi v tem vaditi in spopol-niti. Zunanjim učenkam jreskrbim stanovanje in nano po ugodni ceni. -Roza Medved, strokovna učiteljica krojnega risanja in prikrojevanja damskih oblek ter lastnica modnega salona, Ljubljana, Mestni trg 24. Kroji po meri. Stanovanje oddam 2 sobi, kuhinjo in pritikline; električna luč. Stožice it. 109. Prazna soba posebnim vhodom se ua gospodu ali gospodični. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru, Prazna soba se odda. - Hradcckcga vas št. 74. Stanovanje išče mirna stranka brez otrok za 1. april. Soba s kuhinjo ali soba s štedilnikom. Ponudbe pod: »V sredini mesta« na upravo. Poizvedbe Pes volčje pasme ki sliši na ime »Mišo«, se je odtrgal ter izginil z verigo vred. Najditelj nai ga odda proti nagradi stavbeniku Schellu v Sp. Šiški, Maurerjeva ul. 29, Družabnika z vlogo do 400.000 Din spreimem v staro, dobro vpeljano trgovino z meš blagom in deželnimi pri, delki ter gostilno v večjem, zeto prometnem kraju na deželi v Sloveniji. Event prodam tr govino in gostilno s posestvom pod ugodnimi pogoji. Letni promet ca 5,000.000 Din. Potreben kapital 600.000 Din do 700.000 Din. — Ponudbe pod »Lepa priložnost« na upravo »Slovenca« Pouk Pouk Strojepletilni tečaj, ki se prične 1. marca do 1. maja 1929. Interesen ti naj se zglase vsak dan do 1. marca od 3 do 5 popoldne na Vodnikovi cesti 22. Pismene ponud be na oglasni odd. »Slo venca« pod št. 1715. Trgovska sotrudnica izučena trgovine z meš blagom in šivanja, želi premeniti službeno mesto. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Marljiva in poštena« št. 1651. Pletilja izurjena v vseh delih -Išče službe. - Ponudbe na oglasni oddelek Slov. pod šifro »Pletilja«. Prodajalka mešane stroke išče mesta v mestu ali na deželi. • Ponudbe pod »Zanesljiva prodajalka« upravi Slov. S TEM SI USOJAM P. N. OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANITI, DA SEM IZSTOPIL IZ TVRDKE ,EL1TE" KONFEKCIJA. Olti ŽBA /.OZ. LJUBLJANA, IN DA SEM OTVORIL SVOJO LASTNO NOVO TRGOVINO POD IMENuM DRHGO GORUP * CO. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 14/11. KOIlFEKCIJfi IZDELOVANJE IN PRODAJA V SVOJEM NOVEM PODJETJU B"M VODIL VSE V TO STROKO SPADAJ IČE PREDMETE. KI BODO V VSAKEM OZIRU STROKOVNO IZDELANI. ZA KAR JAM'I MOJA DOLGOLETNA PRAKSA IN VSESTRANSKO POZNA ANJG TE STROKE. TAKO DA BODO P N. ODJEMALCI VEDNO IN V VSEM NAJTUČNEJE IN NAJKULANTNEJE POSTRE2ENI. VELECENJENEMU OBČINSTVU SE NAJULJUDNEJE 1'RIPO-KOČAM IN BELE2IM Z ODLIČNIM SPOŠTOVANJEM DRAGO GORUP Iustrukcije daje akademik iz vseh predmetov. Ponudba na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Inštruktor«. Šoferska šola I. Caberščik, bivši komisar za šoferske izpite, oblastveno koncesijonira-na, Bleivveisova cesta 52. Prihodnji tečaj se prične 1, marca. - Na razpolago zaprt avtomobil. Zastopstvo veleposestv« za Banal, Srbijo ln Macc-donijo, prevzame moderno organizirana agantur-ska firma v sodnem okraju Beograd, Skoplj«. Pisati na Skopljc, poštan-skl lah 92. Za 100 Din dnevno garantiramo! Za predmete vsakemu go spodinjstvu neobhod. potrebne pod ugodnimi plačilnimi pogoji iščemo zanesljive in zgovorne zastopnike. - Pod značko »Fiksna plača in provizija« na upravo. Posestva Proda se hiia in vrt za zclanjavoi odda se tudi v najem. Studence št. 45, pošta Hrastnik Učitelja za češčino iščem. - Ponudbo s cenami na upravo »Slov.« pod »Češčina«. Harmonikarji, pozor! Kdor želi imeti dobro harmoniko, naj se tukoi obrne h K Juncu, Izdelo-vatelju harmonik, Liubliana, Bohoričeva 9, za »nove harmonike ali popravila«, ker le on delu dobro in Iz dobrega tna-terijala najctriejcl Pianino dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov pove urava Slov pod št. 1644. Harmonij manjši, kupimo. Ponudbe na upravo Slov. št. 1625. Koncertni harmonij popolnoma nov, novejše vrste, 5 oktav, 4'A vrstni, Aeols-harfe, v basu 15 registrov, močan na glasu, lahko nadomesti orgle — prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 1592. Velika hiSa prej gostilna, s 3 orali posestva v trgu, 110.000 Din, posestva pri Mariboru, velika in mala, 185 tisoč, 130,000 (4 orali vi. nograda), žaga, ceno na* prodaj. - Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. Lesene hiše »Mojmlr« Naročilni pogoji v razpisu februar »Domačije«, Maribor, Koroška 10. mMiiii Odda se v najem veliko, suho, ognja varno skladišč«, pripravno tudi ra strojno delavnico — skupno s pisarno v bližini glavnega kolodvora. — Vprašanja na naslov: Osrednje mlekarne, Ljub liana, Maistrova ulica 10. Mlekarna dobro vpeljana, s potrebnimi stroji in prodajalni-co v prometnem kraju, se pod ugodnimi pogoji odda v najem. Ponudbe pod »Mlekarna« 1602 na upravo lista. Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg Vsakdo takoj igra najlepšo slovenske io nemške komade in žlagerje,ki so v natveč-ji izbiri na razpolago Zaslužek Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema. TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25. Stalen zaslužek Agilna in zanesljiva oseba, katera se hofe posvetiti zavarovalni stroki v pridobivanju zavarovanj vseh vrst, v mestu in na dcžcH, naj se ponudi pod »Lepa prihodnost« štev. 1702 na upravo Slovcnca. Zastopniki in potniki se tičejo proti visoki proviziji za tarifalno-re-klamacijski zavod. Lahek stranski zariužek. — Ponudba na Jugomesfic, ogl. zavod, Zagreb, Zrinjcvac 20 pod: »Velika zaroda-. Žago s hišo cv. gostilno na lepem prometnem mestu vzamem v najem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Sporazum«. Lokal z vodno močjo in stanovanjem, dam v najem za daljšo dobo. - R u t a r mlinar, Bled, Razno Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARVIC1N Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIb Dobivajo se povsodi Biokemia, Zagreb, Hatzo-v« ulica 25. Tel. br. 59-69. Štajerski rizling samo prvovrstni, in dolenjsko črnino tar gorka ia mrzla jedila priporoča gostilna »Milller« za Bežigradom (Šiška). Kurja oCasa Varstvena znamka V zalogi v Inkarnnh in ilroi-orilnti -iti mirovni,st i/. I o vi i" no iu K'nvne »n-Iiiro M llrujnu, le-kamur, Slsuk. Z lahkoto zaslužiš do 2000 Din, Ic da mi preskrbi: slaliio službe sluge, skladiščnika ali podobno. Najraje pri magistratu. - Ponudbe pod »Agilen« na upravo Slov. ki krepi in zdravi želodec »»[Si II NOV A ulica pole*; frančiškanske cerkve n. SIJI I NCR Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine in srebrn ine NIZKE CENE - SOLIDNA POSTREŽBA 4 St. 1M. Koviiinsta anker-Hoskopf.....Din 49 10 St. lit. Kovlnsta anker-Rost.opf, r radiom -t »liki mi In kaza o'. . . . D n CS't8 St. IIS. Itudl ka. IS cm vi ka s prvovrstnim unker stiojeu ......Din 6t"J8 ZAHTEVAJTE bogato ilustrovani cenik s koledarjem. crratls ln franoo od H.SUTTNER. uudljana 2 KUPUJTE samo WHf kina srebrno jedilno orodje t> petdesetletno tovarniško garaucijo, pri n. SUIINER lluDUonn Prešernova ultca 4 Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gritzner"in „«d!er" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenji oreipiaitn! Le pri 10S. PETEL1NC Ljubljana poleti Prešernovega spomeniki od lodl Večlrtna garancija ! Zahtevajlc ponudbe PERJE Razpošiljamo perje, unravoo. ne sknbljeno: Mehko )>urje perje razprotlano — Mehko kokošje perje, rumeno 120 Din /a kg — Mehko kokošje perje, pisano 15 Din za kg — Gosie perje PO Din za kg — Ročje perje, sivo 50 Din za kg — franko Maribor, proti por/etjn, vreče zaraČanjene po lastni ceni. - V paketih po 5 kg razpošiljamo po pošti: "» kg mehko kokošje perje, pinnno 110 Din, 5 kg rumeno kokoSje perje 135 Din. 5 kp gosje perje 440 Din, 3 kg sivo račje perje 290 Din - bruto za neto franko po pošti, proti povzetju, ali predplačilu zneska EXPORTNA DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRLG. MARIBOR. Cvetlična u ica st. IS. Sanatorium Dr. Hansa Graz, Kttrblergasse 42. Teleton 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno ureieno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Lesna industrija sprejme dobro izvežbano samostojno pisarniško moč Ponudbe, n» podružnico ^Slovenca« v Celju pod »Dolgoletna praksa«. L Mikuš - Ljubljana priporoča svojo nalogo dežuikov solnčnikov iu sprehajalnih pali< Popravilo točno iu solidno Naznanjam cenjenemu občinstvu, da je trgovina z modistovskimi potrebščinami T. Brošelj, Kapiteljsko ulica 7 katero sem vodila osebno dosedaj, prešla na moje ime. — Priporočani se za nadaljnjo naklonjenost. Potrudila se bom vedno, da postrežem vsestransko v Vašo zadovoljnost. Marija Fronner, modistovske potrebščine, Ljubljana, Kapiteljska ulica 7. Zahvala Podpisana se najlepše zahvaljujeva g. dr. Tomu Zamiku, zdravniku v Zagorju ob Savi, ker je s svojo spretnostjo, znanjem in požrtvovalnostjo rešil najino sestro Milko, ki je bolehala na težko ozdravljivi bolezni, gotove smrti. — Obenem se zahvaljujeva čč. sestram za ljubeznivo postrežbo in skrb. Zagorje ob Savi, dne 24. februarja 1029. POLD1 in SREČKO VODOPIVEC. Lokomobile Motorji Dteaoi in Sausreas Jarmenikl Plni & Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji. BRACA FISCHER d. d. Zagreb. Uundullčeva ulica 36. Uvedite namesto ameriškega ali kopir. knjigovodstva moj sistem knjigovodstva Sistem Kovač: Enkratni vpis izraža obenem vdebetx in »kredit«, poslovanje z listki odpade, izredno malo pisanja, največja preglednost, dnevna bilanca itd. N. Kovač izvedenec za knjigovodstveno stroko, Ljub'jana, Gregorčičeva ulica 7/111. Maribor — Krekova ulica štev. 6. VRVICO ZA ZAVOJE1tBt££55& izdeluje in dobavlja v vseh barvah in širinah s tiskom in brez tiska po najnižjih cenah ZAGREBACKA PROIZVODNJA VRPCA, L. STERN Zagreb, MartKeva 27 - Tele*. 209S Višnjegorski semenj dne 25. februarja sc zaradi sejma v Z u b n i, ki se vrši isti dan, prestavi za en teden pozneje in se bo isti vršil dne 4. marca 1929. MESTNO ŽUPANSTVO VIŠNJA GORA. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Registrovani zadrugi z neoirejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera uajugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z veem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posoiilnica Je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka Direkcija držav, rudnika Velenje nabavi dne 4. marca 1929 7. direktno pismeno pogodbo: 14.000 kg pšenične moke št. 6 4.000 kg pšenične moke št. Og 2.000 kg pšenične moke št. Ogg Pogoji sc dobijo pri podpisani. - Kavcija po zakonu. Iz pisarne direkcije drž. rudnftm Velenje, br. 1764. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 5. marca t. 1. ob lt dopoldne nabavo 1000 ks topljene svinjske masti Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, br. 1766/11. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hngon Hibier, Ljubljana, Sv Petra cesta 25. Fotograf Holynski, Dunajska c. 6. Slike za legitimacije takoj gotove. Vsa dela ceno in solidno. Vpokojenca (-ko) vzamem v vso oskrbo do smrti. - Nadaljnje po dogovoru. — Naslov v upravi pod št. 1629. Vata, odeje izdelovanje, popravila. Rožna ulica 19. Javna skladišta družba z. o. z. Ljubljana Duna ska cesta 33 vrši obr.t javnih skladišč na podlagi koncesij«- ministrstva za trgovino in Industrijo v obsežnih in suhih pro3'orih — izvršuje spediciio blaga — pre veža pohištvo všpeci almh pohištvenih vozeh, kakor tudi na navadnih tovornih i ozi I Ih — zvez« z glavnim kolodvorom po železniškem tiru - carinsko prosio telefon št. 2366 skladišče brz. naslov: Skl&diita Oglas V smislu rešenja upravnega odbora samostojne monopolske uprave M br. 33.594 od 24. decembra 1928 in rešenja uprave IM br. 22'p : dne 9. febr. 1929 uprava državnega monopola razpisuje drugo ofertalno licitacijo v zakonitem roku dvajsetih dni za popravo magacina in rampe monopol-skega skladišča soli v Novem Sadu. Skupna prciačunjena vsota znaša 44.204-16 D. Licitacija se bo vršila dne 13. marca 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave državnih monopolov. Načrt, proračun in splošni pogoji se morejo vpogledati vsak delavnik v pisarni tehniškega odseka uprave državnih monopolov in monopol, skladišča v Novem Sadu. Iz pisarne industrijskega odelenja uprave državnih monopolov I. M. br. 2268 z dne 14. febr. 1929. OnCDOniK1 s« mora.io danes ravno mko kakor dame ravnali po modi in svoje potrebSf-ino lam kupovati, kjer jo izbira volila, kvaliiclu doln-a in ceno nizko. Piednosi nabaviti' klobuk, slamnik ali kepico. pi Site dopisnico na veletrgovino Stermeekl in za litevaite novi veliki ilustrovani cenik v katerem najdete sleiiefic cene Klobuk navadni volneni 56 l)ln, l.oljšl JO, moderni 88. rini v vseh modnih tarvah f lu. iz zalile dlake 18«, .ov.skl 78, tau ov-skl 35, slamnik 2». 30, 36 In 60 l)ln, za funte 17, dekli c 12 Din. čepice 31, 34, 40, 52 In 69 Din. Kar ne uitajn, so zamenja ali vrne denur. Ilustrovani cenik t vefi tisoč slikami zastonj. Veletrgovina R. STEKMECKI, CIUE, Jtev. 18 llovenija ^Vel Prodaja živinske soli Upravni odbor samostojne monopolske uprave si je osvojil sklep, ki ga je odobril tudi gospod finančni minister, da se določi prodajna cena živinske soli v celi kraljevini, sledeče: Din 140 za 100 kg Din 160 za 100 kg Din 140 za 100 kg Din 1C0 za 100 kg Din 140 za 100 kg 1. Kamena (rumunska) 2. Mineralna briketi-rana (iz Kreke) . . 3. Mineralna drobna (iz Kreke) . . . 4. Morska bela . . . 5. Morska črna . , . Maloprodajalcc, ki bo prodajal namesto čiste solidenaturirano živinsko sol, bo kaznovan v smislu točke 1, čl. 81 finančnega zakona za 1928 29, čl. 22 pravilnika za velikoprodajo in maloprodajo soli. IZ PISARNE UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV M Pr br 5338 29 v Beogradu, 9. februarja 1929. 6abPijela Kastetic Florijanska ulica 31, se priporoča cenj. občinstvu za predtiskarijo ročnih del, katera izvršuje najtočneje. Krasni vzorci v izberi. Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo pri izdelovatelju Karel Blatnik v Ljubljani, Hrenova ulica 20 (v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen. Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizncje Franc Wol-fing, urar, Gosposvetska cesta 12. T0VBPHR mana kocin, gorica Harmonij od 750 Lir naprej Pianino od 3700 Lir naprej Prodaja tudi nanbro e. Pojasnila daje g. Aloiz Miheiiii, skladatelj, Celje-Breg, kjer si tu li vsakdo lahko ogleda izdelane harmonije. Cenjene dame opozarjamo: Dospeli so modeli spomladnih klobukov. V petih tednih je Velika noč. Za moderniziranje je sedaj še čas. -Spiejme sc vsako, v to stroko spadajoče delo. Za obilen obisk se priporoča Stemberger - Rel, modi-stinja, Dunajska cesta 9. Kolesarji, pozor! Sedaj jc tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova. In sicer z generalnim popravilom. Emailiranie, poniklanjc, popolno raz-loženje. na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN C.USTINČIC, MARIBOR, Tattenbachova nlica 14, nasproti »Narodnega doma*. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric, svak, gospod Jožef Mrak posestnik in velečebelar danes, po kratki, mučni bolezni, v starosti 44 let, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnega se vrši v ponedeljek 15. febr. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Vič št. 21, na pokopališče na Viču. Vič, dne 23. februarja 1929. Frančiška Mrak, soproga. Franc, Joško, Slavko, Vinko, Minka, Fanica, otroci, bratje in sestre in ostali sorodniki. Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat-Ljubljana. J«« POPRAVILA Mehanik Ivan Legat Maribor, Vetrlnjska ul. 30 Telefon int. 434. špecijalist za pisarniške stroje. Novi in rabljeni pisalni stroji vedno v zalogi. Potrti nepopisne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc Vsemogočni poklical našo nad vse ljubljeno soprogo, najboljšo mamico, sestro, teto in taščo, gospo Hlapijo Čeme poj. Hubinp soprogo nadknjigovodje Kranjske hranilnice danes ob 3 zjutraj, po daljši bolezni, prevideno s tolažili sv, vere, v boljše življenje. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v nedeljo 24. februaria ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. februarja 1929. Jos. Černe, nadknji^ovodja, soprog. Ing. Ernst Černe, Valter Černe, uradnik, sinova. Ida Černe roj. Mijovič, sinaha. Prosimo za tiho sožalje, Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat-Ljubljana. gp i ga« n • V i 'tv*' 'V.* • • :■ ..... Zahvala KREDITNA ZADRUGA reg. pom. blagajna v MARIBORU, pri kateri smo zavarovani za doto, nam je po štirih mesecih članstva izplačala izdatne zneske na račun Dote od Din 20.000 dasiravno imamo pravico na izplačilo iste bele po 8 mesecih članstva. Ker nam je omenjena zadruga na ta način priskočila na pomoč takoj po poroki, ko smo pomoč najnujnejše potrebovali, se isti srčno zahvaljujemo in vsakomur priporočamo, da čim prej postane član te občekoristne ustanove in si na la način zasigura za slučaj poroke veliko pomoč. Urbanfa Mlci s. r., Pološka vas, Zagorje; Horvat Otmar s. r„ Maribor, Kralja Petra trg; Markovlč Živojin s. r., Varaždin, 36. ppk.; Spaninger Anton s. r., Račje pri Mariboru; Rozman Urška s. r., Jesenice; Kraetec Josip s. r., Zlatoličje, p. St. Janž na Drav. polju; Zavodnik Tončka s. r., Višnja gora; Stanoga Margita s. r., Maribor, Kralja Petra Irg; Forle Frncst r. r., Pološka vasi. p. Zagorje; Nnrmnli Jniko s. r., Višnja gorn; Stern Amalija s. r., Račje pri Mariboru; Brandstatter Josip s. r., Maribor, Pod moštom št. 2; Koželj Mirko s. r., Tezno pri Mariboru; Bizjak Stcfi s. r., Maribor, Dajnkova tdica. GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudniški in koslni suprrfo^fnt. kalijevo sol, i-ilsVi Boliler, opneni dušik, mešano gnojilo in nilro-foskal; nadaljo vse vrgle icrncn, kot domačo deteljo, lucerno, pesna in tiavua semena. Bogata zaloga Špecerijskega in kolonialnega b?aga, vso vrste m'ovikl Izdatki, pol,eaeltki stroji, limone iu pomaianie. Poseffte veliko oblastno VINSKO RAZSTAVO V PTUJU v dneh 3.» 4. in 5. marca 1.1. t Globoko potrti javljajo podpisani v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalno vest o smrti njihove iskreno ljubljene, srčno dobre soproge oziroma matere, stare matere, sestre, tete in nečakinje, gospii losipine take roj. Mei ki je dne 22. februarja ob 1 ponoči po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno zaspala v Gospodu. — Zemski ostanki drage pokojnice bodo v nedeljo 24. februarja ob 3 popoldne v žalnem domu slovesno blagoslovljeni in nato na domačem pokopališču pri sv. Mihaelu položeni k večnemu počitku. — Sv. zadušna maša se bo brala v ponedeljek dne 25. februarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Mihaela. Šoštanj, dne 22. februarja 1929. Viktor Hauke, soprog. - Hubert Hauke, sin. Joslpina Trobej roj. Hanke, Pavla Lichtenegger roj. Hauke, hčeri. - Hubert Lichtenegger, zet. - Agnes Grolnig, teta. - Valter in Helga Trobej, Hubert, lise in Grete Lichtenegger, vnuki. Zahvala Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja ob nagli smrti gospoda ANTONA PRELCA policijskega kontrolnega nadzornika izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem polic, direktorju g. dr. Guštinu, polic, nadsv g. dr. Mlekužu, polic, zdravniku g. dr. Avramoviču, obl. poveljniku g. Bedenku, okr, nadzornikoma gg. Grilcu in Lotriču, kentr. nadzorniku gosp. Obreza, gg. pevcem, godbi glasb, društva »Sloga«, društvu poL uslužbencev in vpokojencev, gg. zastopnikom društev »Sokol«, »Jugoslov. Matica« in »Soča«, preč. duhovščini ter vsem gg. stanovskim tovarišem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba, da mu izkažejo zadnjo čast. Še enkrat: prisrčna hvala vsem! — Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 25. februarja pri sv. Petru ob 'AS zjutraj. Ljubljana, dne 24. februarja 1929. Marija Jeslh, soproga žel. uradnika. OZEBLINE se prikazujejo na nogah in rokah. Začenjajo se z rdečkasto-vl.oličastNe. Nc vem.« Večerja bi nam bila gotovo znatno bolj teknila, ko ne bi imeli takega dneva za seboj. Učni smo bilj po 24 urah posta dovolj. — Končno dobimo šc močnato jed: palačinke. Vojaki stražniki, ki so ves čas divje jezno opazovali našo večerjo, so sedaj začeli glasno mrmrati. »Kaj, roparji bodo še ogrske palačinke jedli?« Neki civilni dostojanstvenik jih je hotel miriti, toda ni nič opravil. Pristopi k nam in se oprosti: »Gospoda, oprostite, morate končati. Nimam moči proti oboroženim vojakom in ti zahtevajo.« In snto morali pustiti palačinke na krožnikih in iti. Prevzela nas je vojaška policija in nas peljala v neke barake. Moštvo so spustili v večjo sobo, mi smo pa čakali v sobi poleg sobe za dežurnega častnika. To noč je opravljal službo poročnik Kretty, nadut mlečnik, ki se je vsakokrat surovo obregnil ob nas, ko je šel skozi sobo. Slišal sem, da je nekaj časa telefonično iskal, kara bi nas poslal. Dognali so, tla bo v husarski vojašnici najpripravnejše. Zopet so nas postavili v štiristepe in smo močno zastraženi korakali v pozni ponočni uri skozi temne in razsvetljene ulice mesta. V veliki vhodni veži vojašnice smo čakali in čakali. Okoli nas so se zbirali radovedni vojaki. Prihajali so častniki, ogrsko zakleli in zopet šli. Ne vem kolikokrat smo bili ta večer roparji, svinje, cigani, banditi in vse kar premore bogat ogrski slovar takih samostalnikov. Vojakom se je zahotelo naše obleke in čevljev. Glasno so zahtevali, da nas je treba pobiti in nam vzeti obleko. 2e so sc nam nekateri bližali in nam začeli odpenjati gumbe. Tu dvigne svoj glas kadet Raiuer, ki je za silo lomil madjar-ščino, in v imenu človečanstva prosi, naj nam pustijo obleko. Stražniki so res porinili hijene proč, toda skoraj bi nastala radi tega rabttka med njimi. Med tem pride rejert podčastnik in, ker ie bil bolj majhne postave, stopi na stopnico ter nam v slabi nemščini slovesno naznani: -Povem vam, da v husarski vojašnici za take bandite ni prostora. Vojaštvo nc dovoli, da bi ostali tu. Kakor vidite, je nejevolja dosegla vrhunec. Nc morem vam garantirati, da vas ne bodo obesili na cestne svetitjko. < Tako govorjenje je sovražnost do nas še povečalo. Obrnejo nas proti izhodu in »marš!' v temno ulico. Kam zdaj? Kdo ve? Stražniki sc razjarjeni. Za menoj vdarci in trenutni vzkliki bolesti. Tovariš se mi lovi za rame. »Oh,... ali... ch< na levi, na desni, zadaj. V temi opazim, da nas oUlelavajo s puškinimi kopiti. Ko dobi Rainer eno od strani, zopet glasno prosi, naj ravnajo človeško z nami. K sreči smo zavili v bolj razsvetljeno ulico in tu je bilo bolje. — G. Sever se je upiral name in tarnal, da ima razbito roko. Jaz sem jo srečno odnesel. Pripeljali so nas spet v prejšnje barake v iste prostore. Tu snto prebili celo noč, deloma stoje, deloma čepe. Sicer ni bilo prijetno poslušati zafličljivih zbadljivk zelenca Krettyja, roda še vedno sc nam je bolje godilo kakor pa našemu moštvu, ki so ga vso'ncč pretepali Zlaslt veliko je moral prestati neki naš podčastnik, ki je zadel na ogrskega prostaka, svojega bivšega podložnika v avstrijski armadi. Zjutraj zopet v liusarsko vojašnico. Tam so se namreč spomnili, da imajo prostora v ječah. Stepali smo po kamnitih stopnicah navzdol, potem po temnem hodniku. Odpro dvoje močnih železnih vrat. V prostore na desno moštvo, na levo pa mi. Bila je to ječa za precejšnje zločince, ker le za take so rabili verige in okovi, ki so ležali na tleh. Strupen vlažen zimski mraz je napolnjeval naše novo stanovanje. »Gospod ječar. Prosimo, da nas raje takoj prsfrelite, ker v takem prostoru v enem tedna itak vsi poginemo,« jc menil g. kapetan Rakuša. — »Nc morem pomagati. D rti« je ni prostora, i Zakaj ste pa šli ropat na Ogrsko,< jc bii tnalo-. maren odgovor in vrata so šc z glasnim škripanjem zaprla za nami. Kaj smo hoteli. Zeblo nas je in smo se razvrstili v vrsto kakor pesi in v krogu tekaii. ih smo se vsnt tnalo ogreli. (Nadaltevanjo.) Akcija za prlpomoč nas Jc pozvala, da tudi mi pri-pomoremo h ublaženi« sedanjega težkega stanja V to svrho smo izdelali 3- do 4000 parov raznih vrst dODnll CCflfCV. katere bomo vnaprej prodajali po sledečih, izredno nizkih cenah: Opozarjamo, da te (o samo sveža i** nova roba. v svrho, da pobijamo U draginjo in pomagamo potrebnim! Otroški čevlji v raznih barvah . od Din 40 do 50 Ženski čevlji črni ali rjavi.... od Din 100 do 120 Ženski čevlji na špango, kombi- nirano usnje . ........ . . od Din 160 do 170 Ženski čevlji moderno kopito, polčevlji.............. od Din 140 do 150 Moški čevlji črni, nizki, moderna zaokrožena oblika........ od Din 140 do 150 Moški čevlji rjavi, moderna oblika od Din 150 Moški čevlji črni, visoki..... od Din 170 Novost! Gojzerce, moške po švi- carskem tipu, tudi po meri . . od Din 300 do 310 Gojzerce, za dame po švicarskem tipu, tudi po meri . . , . . . . . od Din 280 do 300 i.. Vse v detajlni prodaji čevljev tovarne Carl Pollak d. d. Dunajska cesta št. 23. na dvorišču Spodnieštaierska ljudska posojilnica V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomeieno zaveze Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarne stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka stalno vsako množino kostanjevega tatinskega lesa smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Ilustrovani CENIK ''obife zas'onj.*9d Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil gramofonov |n harmonik R. korger MARIBOR Stev. I07.fi Violine od Din 95 Rofnf- harmoniko od Din 85' Tamhurtcr od Din 98'—. Uramofoni od Dtn :I45'- dal te Popolnoma varno nalolite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Liubljam, r. z. z o. z. na Mik ošičev cesti po'e£ hotela »Union«. Hranilne v oge se obrestuieio naJugodneiše. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio .asina pa>ača. nadpoiovica desnic hoteia »Uniona«, hiše in zemhišča. Kredi i v tekočem računu Po so lil a proti poroštvu, vknjižb na posestva itd. Denar se naioži 'ahko tud' do DoStnih položnicah najnovejša dvoiioiesa. motone. šivalne^ stroje. Otroški vo/ički novih modelov, mah avto mobili, pneumatika najceneja Ceniki franko. Pro laja na obroke. MfrlOuna" F.B L., tovarna Ivnkoles in otroških vozičkov LJU BLJANA Karlovsksr cesta št. 4. KUPON ZA UGANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU St. 9 POPROUILA H CfSCENJF OROŽJU LJUBLJANO K0M6"ESNi TRG 9 izvršuje najceneje in najvestneje F. KAISER-puskor mM Pridite na m Pričetek 3. marca Lipski pomladni velesejem 1929 Sp'ošni vzorčni velesejm od 3 do 9 marca Veliki tehnični velesejm in stavbeni velesejm ... od 3. do 13. marca Tekstilni velesejm... od 3 do 7. marca Čevljar, in usnjarski veles. od 3. do 6. marca. Vsa pojasnila dobite pri: Čast. zastopstvu za ljubljanski okraj STEGU, Ljubljana, GledaliSka ulica 8/11 Telefon 2925 Čast. zastopstvu za mariborski okraj Dr. Leo Scheicbenbauer, Maribor Trg Svobode 3 I Zadružna gospodarska banka d. d. Brzo 31/. nas'ov: Gosonbanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Teipfon *t. 2057.2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16.000.000 - vloge nad Din 360,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7°/o drž. invest. posojila ter 2V9% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. c,i C i avno ,n naivečie zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči* Državne razredne loterije. 7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel OcC. Izdajatelj: Ivan Rnkovot. Urednik: Franc Torseglav.