Stev. 100.
Zi)
HI N«.
Leto XXXII.
C
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Kokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.

V Ljubljani, v torek, 3. maja 1904.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ta celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
T
.A
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. *. Vsprejema naročnino, Insernte in reklamacije. — I n s e r a 11 ae računalo enostopna petitvrsta (dolžin« 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst« 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Med Kvirinalom in
Vatikanom.
Srečen človek ni predsednik francoske republike Loubet. Mehkega značaja, brez lastne iniciative, dober Človek, je kakor nalašč pripraven za predsednika republike, ki nima drugega dela, kakor da podpisuje vse, kar mu prineso ministri, da »representira« državo, o prejema tuje državnike in se pusti sprejemati in da sme — to je še največ, kar premore — kakega ubogega obeženjaka pomilostiti.
Od začetka sa je kazalo, kot bi se hotel Emil Loebet ustavljati razdiralni politiki Combesovi. »Jaz ne podpišem vsega«, je rekel nekoč, ko je potoval — po Afriki. Ko je prišel domov, pa podpisuje vse, kar mu vsemogočni terorist prinese na papirju.
In zda) so ga poslali v Rim kolportirat francoske posdrsve. On gre, ker ve, da je to dobro za njegovo službo. A on gro v Rim, in ne sme pogledati niti Vatikana niti svetega Petre.
Pravijo, da se je neki Anglež vozil mimo Genevskega jezera in mu ves čas kazal hrbet. K temu j a bil obsojen Loubet v Rimu. R»zns malenkosti je moral občudovati, razne jedi pojesti, razne ljssdi pozdravljati — a tega, kar je v Rimu najbolj zanimivo, najbolj veličastno, ni smel pogledati. Če bi nas kateri prišel iz Rima en ne bi videl cerkve kv. Petro, bi ga poslali nazaj ali pa v norišnica. In če bodo Loubeta doma ctroci vprašali, če je videl papeža, bo moral reči.! Nisem smel! Ia če bo hotel še kaj pristaviti, bo moral priznati: Me tudi niso zaželeli v Vatikanu!
Za kočšpža je bil sam italijanski kralj Vittorio Emmanuele, ki je Loubeta vzel na svoj facton in ga peljal na Janikul, kjer sta ogledovala kip Gariialdija, ki je klical: Smrt papežu ! Smrt duhovnikom ! V večnem mestu, ki govori jasno o večnosti cerkve, je moral Loubet počastiti Garibaldija. Naj-krasnejšega spomenika sveta nad grobom svetega Petra ni etnel počastiti.
Vzel ga je njegov kočijaž zopet na faeton in po ovinkih zavozil mimo pred Va-tikanem čez Piazzo Rusticucci. In če se je Loubet kdaj učil zgodovine, se je moral spomniti, da je bila katoliška kultura ona moč, ki je Francijo naredila veliko in mogočno, in da jo je liberalizem brozbožnožev pahnil z njene višine. In danes pride zastopnik Francije in sme le od daleč pogle dati na fasado sv. Petra!
Spomniti se je moral, da biva tu vladar, kateri šteje več kot dvestoinšestdeset prednikov, katerim se je klanjal svet. Njegov voznik pa je tu šele tretji vrinjeni oblastnik » rodbine, ki nikdar ne bo megla reči, da je vladarica Rima, ker nima — Vatikana.
Ne vemo, če je tu Loubet k«j govoril ali če je gledal na nema, tiha okna vatikanska. Faeton je drdrel. Če je gledal nazaj, je lahko videl, da čim bolj se oddaljuje, višje se dviga kupola sv. Petra nad celo okolico . . .
Voznik je ustavil pred „Porto Pio". Tukaj je gostu pokazal, kje sc dne 20. sep tembra udrli Piemontezi v Rim. Ali se ni
spomnil Lcubet, da so v tistih časih tudi Nemci udrli v Pariz? In tam so se razšo-pirili Prusi in sredi premaganih Francozov oklicali svoje cesarstvo! Prus je še!s Pariz je ostal ... In Loubetu Be je moralo za-zdeti, da so imeli enako pravico Prusi in Piemontezi . . .
Morda ga je zabolel ta spomin, a eti keta je zahtevala, da se je smehljal.
Nato bo pa šli v Kvirinal — k obedu. | In tudi tu — kabšni spomini. Saj vse, kar je videl, so sezidali papeži! Pavel III. je začel zidati Kvirinal, Gregor XIII, Sikst V., Klement VIII. so ga nadaljevali, Pavel V. ga je dokončal! Tukaj so bili izvoljeni Leon XII, Pij VIII., Gregor XVI. in — Pij IX-Ali je kraljevi cicerone to razlagal Loubetu? Poročilo nam govori, da bo srečno obedovali.
Dva bratska naroda sta si zatrjevala lju bežen in prijateljstvo. A kdo more verovati bvatoma, ki bežita od očeta? Kot bi se ni kdar ne izpustili več iz objema, so govorili. A pred vratmi Italije križa s svojo barčico nemški cesar Viljem II. In »pour le roi de Prufise«, z ozirom na svojega zaveznika, ki je smrtni sovražnik Francije, je meral paziti mali italijanski kralj, da se mu ni kaj zarekle . . . Hoteli so ob navzočnosti Loube« tovi slovesno odkriti model zi spomenik Viktoriu Hugonu. Ne boste! je rekel Viljem. ■Že tri leta je, cdkar sem podaril Rimu spomenik Goethejev, a še danes niste našli zanj prostora. Zato mi pa tudi modela Fran coza Viktorja Hugona ne boste odkrivali! In glejte: Vittorio Ecnanuelo in Loubet sta pchladila svojo navdušenost in ubogala Vi ljerna . . .
In vzdignil se je pri obedu italijanski kralj in nazdravljal Loubetu v imenu »več nega Rima«. »Večni Rim« ? Ta Rim, ki je govoril iz ust Viktorja Emanuela, ni večen. Star je šole trideset let in ne ve se, koliko časa bo živel . . .
In pozdravljal je Loubet v imenu bratske republike. Republike ? Italijanski republikanci so se bili vendar zbrali in so izdali oklice, da naj demonstrirajo ne le za Loubeta, ampak tudi za — republiko. In italijanska vlada, katera iako gori za francosko republiko, je italijanskem republikancem kon-fiscirala oklice in jih z vojaško silo raz gnala!
Minile bo slavnosti, Francozi so šli iz Rima. Skozi bronasta vrata pa hodijo še vedno dan na dan narodi v Vatikan, in vedno več jih je . . .
pred zaključkom.
Dunaj, 2. maja.
V soboto so bili zopet zbrani poljski in nemški zastopniki, da igrajo šab. Sicer se ta igra že tedne ponavlja tajno, vendar je javna tajnost, da igra ostane »remis«. Nemški šahovci so na deski razpostavili svoje bojne čete, ki so utaborjene za močnimi stolpi, opazujejo nasprotnika in se ne ganejo z mesta. Poljaki delajo poteze naprej in nazaj, podoba pa je vedno ista in igra neodločena.
Poljaki so najprvo skušali od nemških strank pridobiti znani koncesiji za Čehe, ki bi bili nato takoj pripravljeni ustaviti obstrukcijo. Nemci odgovarjajo, da so pripravljeni za premirje in spravo, toda brez vsako
koncesije. Z drugimi besedami: Nemci so »beati posidentes«, oni imajo svoje seno in otavo pod streho, sedaj naj grmi in dežuje, škodo imajo le Bosedje.
Ko so Poljaki uvideli, da tem potom ne pridejo naprej, pričeli so akcijo glede dnevnega reda. Ko bi se etranke zediniie o vprašanju, katero naj pride prvo na dnevni red, bila bi prekoračena mrtva točka. Ker Čehi brez koncesije ne dovolijo razprave o državnem proračunu, predlagali so Poljaki premembo poslovnika kot prvo točko dnevnega reda.
Nato bo zopet Nemci odgovorili, da nočejo z dežja pod kap ker bi proti nevemu poslovniku pričeli obstrukcijo scc. demokratje, Vsenemci, češki in rusinski radikalci. S tem bi se premenila le obstrukcijska vloga, a ne situacija v zbornici.
Zadnje vprašanje je: Ali bodo Nemci sami poskusili rešiti parlament? Na to vpra šanje odgovarjajo nemški liati : Ko pride psihološki trenotek, tedaj bodo nemške stranke v sporazumu z vlado ponudile Čehom spravo. Ta psihološki trenotek pa ni še prišel, marveč pride v jeseni.
Ta samoizpovedba nam reši zagonetko, zakaj se bodo skoro g;tovo izjalovila vsa poljska posredovanja. Nemške stranke bi se bile morda že udale za primerne koncesije, ko bi bila rešena avatro-egrska nagodba. To vprašanje visi že od Bjdenija kot Damokle-jev meč nad zbornico in vlado, Minolo leto je sicer nagodbeni cd^ek po daljših obrav navah dovršil svoje delo, a že v odseku se je pokazalo, da vlada v zbornici nima zagotovljene večine za nagodbo. Vrhtega pa carinski odsek še ni rešil 16 prepornih točk v carinskem tarifu. Ker pa vlada z nagodbo ne more več dolgo odlaSati, heče jo tudi s § 14. uveljaviti. In to je za nemške stranke in vlado mnogo jednostavneje, nego burne razprave v zbornici. Vlada se otrese nego tovosti, nemške stranke pa odgovornoati za slabo nagodbo. To utegne biti vssj glavni, ako ne edini vzrok brezuspešnih pogajanj za premirje. Da tako postopanje ni odkrito, ni lepo, o tem ni trebi govoriti.
Z ozirom na to pa se mora usiljevati vprašanje: Ali bi ne bila boljša taktika, ko bi češki in ž njimi združeni poslanci opu stili obstrukcijo in stopili v strogo, odločno opozicijo? Dr. pl Korber ja zavarovan za § 14 , nemške stranke za svojimi stolpi in konjiči. Ako obstrukcijski napadi ne vržejo nasprotnika iz utrdbe, morda se posreči mi-rerjem in inženerjem. Ako je v nekaterih dneh rešeno prvo branje državnega prora čuna, pridejo na vrsto druge nujnejše predloge, in med temi je ena prvih avstro ogr ska nagodba. Ako bo posreči zboljšati posamezne točke v nagodbi, dobro; ako ne, bode morala vlada iskati večine za nagedbe. In to bi bil oni psihološki trenotek, ko bi na eni strani morale nemške stranke pokazati svojo barvo, na drugi pa vlada vstati iz naslonjača »brezstrastvene potrpežljivosti« ter iskati pomoči tudi na desnici.
Ko bi v Avstriji veljala ustava, kakor n. pr. na Angleškem ali Francoskem, bila bi vlada že tedaj nemogoča, ko ji je zbornica odrekla prvi proračun. A pri nas je narobe svet, in skušnja kaže, da obstrukcija le utrjuje stališče vladi in nemškim strankam. Ako so češki poslanci poskušali že vsa iredatva, naj pcskusijo še to, da premene svojo taktiko v označenem smislu. Ta korak bi mogli vedno zagovarjati pred javnostjo.
Kvotna deputaoija.
Dsnes so zapisnikarji zopet do pol 5. ure čitali razno peticije in interpelacije. Ko jo bila ta zmes prečitana, izjavi predsednik grof Vetter, da se prične volitev kvotne deputacijo. Strežaj prinese kakor na migljej koš, poslanci z levice se usujejo z listki okoli koša, češki radikalci pa kriče na vso
grlo. da je ta volitev nepravilna. Dr. Str a n-sky odločno eraja to postopanje, za njim pa Prašek in Ch:c. Ves čas je bil velik krik. V kvotno deputacijo so bili izvoljeni bivši Člani: David Abrahamovicz, B a u m g a r t n e r , dr. F i e d t e r , dr. Fort, vitez J a w o r s k i, Kaiser, dr. Menger, Povše, baron S c h w e -g e 1 in gref Z e d t w i t z.
Ker je češki agrarec Prašek očitil Mladočehom, da so bili s predsedstvom tajno dogovorjeni glede volitve kvotne deputacije, zavračal ga je dr. Stran*ky, češ, da Prašek nima pravice drugim očitati bojazljivosti.
Danes se je jasno pokazalo, da je prepir med češkimi strankami v zbornici le v posmeh nemških strank.
Prihodnia s^ja jutri.
Rusko-japonska
vojska.
Japonci preko Jalu.
Od sobote, 23. apnla, ae neprenehoma vrše boji ob reki Jalu. Manjše praske so se torej pričele že pred osmimi dnovi. Za včeraj smo poročali, da so Ruai morali zapustiti mesta Kiulienčeng in celo Antung, in to potrjujejo današnja poročila. Od Kiulien-čenga vodi cesta proti Fengvangčeng, kamor sa umikajo Rusi in kjer se bo vršila v kratkem skoro gotovo prva velika bitka. Japonci so imeli pri Kiulienčengu uspeh, ker so streljali b težkimi topovi, dočim so Rusi imeli samo lahke gorske topove, kar bi bil zopet dokaz, da niso bili dobro pripravljeni za vojsko, ali pa, da se reB niso resno hoteli vzdržati ob Jalu. Zato poslednje govori tudi to, da imajo bajo malo mrtvecev, torej se hudim bojem niti izpostavljali niso, ampak so se videč premoč sovražnikovo umikali nazaj k večjim ruskim oddelkom. Zakaj Rusi niso vztrajnejše in z še večjimi oddelki branili Kiulienčanga, to je veliko vprašanje, na katero bi vedeli odgovoriti le ruski strategi. Morda res hočejo izvabiti Japonce dalje v Mandžurijo in ondi zmage pijanega nasprotnika nabiti.
Petrograd, 1. maja. (Uradno). Ruski generalni štab o dogodkih ob Jalu šo poroča: Dne 29. in 30. aprila je 1500 mož močan japonski oddelek pričel prodirati preko Jalu pri Ambikke in Sogopudze pri izlivu Jalu. V A m b i k k e je bila mala ruska posadka, ki se je morala umakniti vsled nepretrganega ognja japonskih baterij. Rudi so izgubili 4 može. Ruski gorski topovi japonskim topovom radi prevelike distance niso mogli odgovarjati. Nato je ruski oddelek dobil pomoč s poveljem Japonce pognati nazaj preko Jalu. Dne BO. aprila so Japonci od 10. ure dopoldne do 5. ure popoldne ob streljavali iz svojih baterij na levem bregu reke Jalu, kjer so imeli okolu 36 topov izvrstno razpostavljenih v utrdbah, ruako pozicijo pri Kiulienčengu. Japonci so izstrelili 2000 strelov. Ruske čete so se v Kiulienčengu hrabro držale. Dne 30. aprila zjutraj so šli Japonci pri Lindiagu vnovič preko Jalu, napadli so ruske čete in obšli rusko levo krilo. Vsled znatne japonske premoči se je ruski oddelek moral umakniti preko vasi Potio-tinzy. Doslej je znano, da imajo Rusi tri mrtve in 19 ranjencev.
Tokio, 1. maja. (Reuterjevo poročilo.) Po šestdnevnem boju, v katerem je imelo topničarstvo glavno nalogo, si je izsilila danes prva od genorala K u -roki poveljevana japonska armada prehod preko reke Jalu. Japonska armada se je razvijala v fronti štirih milj ter je pregnala Ruse iz K i n 1 i -
e n č e n g o in iz višin ob desni strani Jalu. Sedanja stališča Japoncev ao jako močna ter ao spoaobna prisiliti Ruse, da zapuite tudi druge svoje jozicije navzgor proti reki. General Kuroki je pričel prodiranje v torek ter je zavzel Kiari otok, ki leži mej Kinteito in Vidžu.
Pri tej priliki je bilo 25 mož japonske garde ranjenih. Rusi so v torek, sredo in četrtek obstieljavali v preko Jalu prodirajoče japonske čete in japonske pozicije ob levem bregu reke Jalu. General Kuroki pravi, da je to streljanje onemogočilo izvršiti prvotni japonski načrt za naskok. Rusi so v petek obstreljavali Vidžu. 12. japonska divizija, ki je bila določena, da prva pride preko Jalu fe v petek pričela preganjati Ruse od reke osem milj pod Vidžu iz Snikochina ter je pričela graditi pontonski most. Prehod čez reko se je pričel v soboto ob 3 uri zjutraj. Ob 6. uri zvečer je vsa divizija zavzela za bitko določeno stališče. V nedeljo so Rusi ves dan močno streljali. Japonske izgube v soboto so bile: 27 ranjencev, mej njimi pet častnikov. Japonske topničarice so ob desnem bregu reke Jalu pod Antungom zadele ob oddelek ruske infanterije in artilenje, ki je bila po vročem boju potisnjena nazaj. Ko so pričele: japonska druga divizija in garde prehod čez Jalu, zasedle so takoj za Koaanom ležeče griče nasproti ruskih pozicij. Prehod japonskihčetprekoJalu je trajalvso noč. Kuroki je določil za nedeljo napad na Ruse ter je koncentriral ogenj cele svoje divizije na stališča Rusov pri Kiulienčengu in Košaki. Rusi so odgovarjali z vsemi topovi.
Ob 7. uri v nedeljo zjutraj so Japonci prisilili ruske baterije v Košaki, da so umolknile. Pol ure pozneje je dal general Kuroki povelje prodirati načeli črti. — Japonska irfanterija je prodirala v teku ter je prekoračila reko Iho do prsi v vodi. Nato je sledil naskok na višine.
Mej 3. in 5. uro so bili Rusi vrženi preko gorske ravnine. Japonoi so zasedli gorske višine cd Kiulienčenga do Mskuna na man-diurski strani reke Jalu.
London, 2. maja. O bojih pri reki Jalu poroča general Kuroki, da je 26. aprila zassdel otok Kiuri sredi reke J^u, da orno goči premosten|e čez reko. Rusi so se umaknili od Kiuri proti Kiulienčeneru. Na otoku Kiuri je padel ruski častnik Seninov. Tudi 95 mrtvih ruskih konj so dobili Japonci. Ruske baterije pri Kiulienčengu so ves čas streljale na Japonce. Že 25. apriia sta pripluli dve japonski topničarici in dve torpedovki z drugimi oboroženimi parniki pred mesto Jonamfo. Rusi so jih obstreljavali. Prihodnji dan sta ena japonska torpedovka in en parnik cdplula proti Roidžu ter sta obstreljavala ruske baterije pri Ai. tušanu, ki so morale umolkniti. Rusi so na japonski ladji stokrat ustrelili, ne da bi ju zadeli. V četrtek so je že pričel boj moj sovražnikoma na suhem z rusko kano nado. Japonci so poslali oddelek 4 gardnega inf polka na rekognosciranje proti Hušanu. Drug manjši oddelek je korakal proti vaai Riskiven, odkoder je pregnal 20 mož močno rusko posadko. Drugi dan so Japonoi zopet pričeli z ofenzivo. 12 divizija je presenetila mal oddelek Rusov ob reki Jalu pri Suiko činu ter ga premagala. V soboto so bili pontonski mcstovi preko Ja'u gotovi in Ja ponci so izvršili prehod preko reke na določenih krajih. Artilerijski polk št. 2 je s Bvojimi težkimi baterijami zavzel svoja mesta že pri svetlikanju dneva. Rusi so obstreljavali Japonce, a že ob s/4 na 12 uro so Japonci prisilili Ruse, da so umolknili pri Kiulienčengu in na neki gori zahcdno od Bakato.
Tokio, 2, maja. Gsneral Kuroki po roča šo, da so Rusi preko reke Jalu prodirajoče Japonce v soboto obstreljavali od 10. ure 40 min. dopoiudne do 1. ure 20 m. popoludne. V soboto ob 8. uri zvečer je bil most preko glavne reke gotov. Armada je šla preko reke in prodrla proti Hušanu. Istega dne je bil tudi boj s 400 Rusi pri Antugsilnu. Rusi so se umaknili, ne da bi imeli Japonci kaj izgub. Dne 1. maja ob streljavali so Japonci griče severnovzhodno od Jošukova ter so prisilili ruske baterije, da so umolknile. Ob 7. uri SO minut prešle so vso divizije k napadu in zasedle ob 9. uri 30 minut dopoiudne višine od Kiulienčenga do severno od Maku in J u š u k o.
Dunaj, 2 maja. Tukajšnje japonsko poslaništvo uradno poroča o nedeljskem boju ob Jalu sledeče : Za ranega jutra je napadla 1. maja naša prva armada sovražnika, ki je bil utrjen v Kiulienčengu. Ob 7. uri zjutraj je prisilila sovražno topništvo, da je nehalo streljati. Nato so začele naše divizije prodirati ter se med četrt na 9. do 9. ure pola« stile Kiulienčenga in severno ležečih višin. Dvakratni suvražni napad je bil po vročem boju odbit in naši so se polastili 20 topov z vozovi in vjeli 20 častnikov in podčastnikov. Naruski strani sejo udeležila 3. strelska divizija, dva polka 6. divizije in konje-
niška brigada generala M i-ščenka s 40 topovi in 18 strojnimi puškami, bovražnik ae je umaknil v F8 agvangčeng.
Tokio. 2. maja. Admiral IIosoya poroča : Dne 29. aprila so streljale naše topničarice na Ruse ob izlivu Jala. Rusi so odgovarjali s streli. Pozneje je več manjših ladij s topovi streljalo na 150 mož broječi sovražni oddelek pri San Dorabu. Rusi ao se, zapustivši več ranjencev, umaknili v gore. Japonoi nimajo nobenih iigub.
Tokio, 2. maja. Kapitan ladje »Maye« poroča: Oddelek, obstoječ iz ladje »Maye« in »Uji« ter nekoliko torpedovk, je plul 1 maja po reki Jalu navzgor ter streljal na sovražnika. Na povratku je ladje iznenada napadlo rusko topništvo, toda se je moralo po polurnem boju umakniti in ladje so se brez izgub vrnile v Yuagamfo. Istega dne so dospele naše čete do Antunga ter prisilile rusko pehoto in topništvo po pol-urnem vročem boju, da se je umaknilo, Vmestu je izbruh -nil požar. Prebivalci trdijo, dasoRusi, predno so pobegnili, sami zažgali mesto.
Berolin, 2. maja. Iz Jokohame se Doroča »Likalanzeiger« ju: Japonoi imajo le 30 mrtvih in ranjenih, dočim imajo Rusi baje velike izgube. Drugi trdijo, da je bilo 10 ruskih častnikov in mnogo vojakov vje tih ter dva generala ranjena, Japonci pa da so izgubili 500 mož.
Pariz, 2. maja. Ruski general Kaštalenski je dal sam pove 1 j e , naj se Antung zažge, ker je bilo tam nakopičenega mnogo živeža. — S hitrim naskokom so Japonci Rusom vzeli 28 topov, vendar pa te zmage niso mogli zadosti izrabiti, ker jim je nedostajalo konjeništva in so kozaki izvrstno ščitili umikanje ruskih čet. Pričakuje se novih bojev, ker Japonci prodirajo proti zahodu in severu.
London, 2. maja. Poroča se, da so Rusi prisiljeni, umakniti se iz doline Liao.
London, 2. maja. »Times" trdi, da je izvrsten naskok japonskih čet na ruske pozicije pri Kiulienčengu zgodovinski dogodek prve vrste, ker se je zgodilo prvič, da so se rumenokožci polastili modernih utrdb.
London, 2. maja. V L i a o t u n -škem zalivu se pričakuje izkrcanja tretjo japonske armade, katere mobilizacija je bila pred malo dnevi izvršeDa.
Petrograd, 2. maja. Inkav-sko prebivalstvo je dobilo po velje, naj zapusti mesto. Misli se, da sebotamvkratkembila bitka.
Berolin, 2. maja. Rusi p r e p e ljejovesživei, tren in vozove izLiaoiangavvtrjeno taborišče v Fengvančengu, kjer se pričakuje prihodnje večje bitke. Zadnje dni se je odpeljalo tja vse polno veiov in streljiva. Rusi mislijo ta kraj braniti do zadnjega, ker je padec Fengvang-čenga za nje velika izguba.
Petrograd, 2. maja. Ruski generalni štab izjavlja, da so japonska poročila o bojih pri Jalu ravno tako lažnjiva, kakor so bila svoj čas poročila admirala Togo.
Ruska mobilizacija.
Moskva, 2. maja. Iz Irkutska odpotujeta čez Bajkalsko jezero tretja in četrta divizija sibirskih kozakov, obstoječi iz treh aktivnih in šest rezervnih polkov. Kavkaška kozaška brigada je tudi pripravljena, da od potuje.
Rusija ne potrebuje prostovoljcev.
Veliko prostovoljcev iz raznih držav je vložilo prošnjo za sprejem v rusko armado v vzhodni Aziji. Cir je pa odredil, da Rusija ne sprejme prostovoljcev ; po njegovem mnenju je vsak državljan predvsem moralno vezan, svoje moči žrtvovati lastni državi.
O prodiranju Japoncev
sodijo nekateri listi: Prva japonska armada, ki je prišla preko Jalu, je močna 100 000 mož, Rusi pa imajo v bližini Jalu baje okolu 80.000 mož. Japonci bi dosegli uspehe, ako s premočjo napadejo Ruse v času, ko se te ruske čete še ne pomnože s četami iz sredine Mandžurije. Težave s prehranjevanjem japonskih vojakov, ki so bodo pokazale severno od Jalu, pa bodo mcgoče povzročile, da bodo sedaj Japonci počasneje prodirali in da v prihodnjih dneh ne bo poročil o novih bojih.
Japonsko brodovje.
Tokio, 2. maja. Pod poveljstvom admirala K o n i m u r u ploveče brodovje je došlo 26. aprila v Genzan. Nameravanega bombardiranja na Vladivostok radi megle ni moglo izvršiti. 27. aprila je brodovje zopet odplulo, ko je zvedelo, kako se godi »Kiu-šiumaru«, da poišče ladjo. Nato je brodovje zopet odplulo proti Vladivostoku, toda se zopet
radi megle moralo vrniti v Genzan.
Čikaike žene sa ruake ranjence
Iz Čikage v Severni Ameriki javljajo, da se je sestavil tam odbor gospej, kate remu je na čelu gospa Polter Palmer, da nabere za rusko društvo rdečega križa 1 milijon dolarjev. Nabiranje se je že pričelo in je nado, da se ta svota nabere v najkrajšem času. S tem bodo najjasneje ovrieni glasovi angleških novin, češ, da je v sedanji vojni mej Rusi in Japonci na skrajnem Vztoku ves ameriški narod na strani teh posled njih.
Tajna pogodba med Japonci in Kitajci.
London, 1. maja. Reuterjev urad poroča iz Pekinga, da namerava Kitajska skleniti z Japonoi tajno pogodbo glede Amoya in Tukiensa. Baje so se podali že kitajski in japonski uradniki iz Šmgaja v Amoy, kjer naj bi sa vršila pogajanja. Kitajska in japonska vlada dementirati to vest, katero so baje raznesli ruski uradniki.
Kuhinjski voz na sibirsko mandžurski železnici.
Rusko vojno ministrstvo je uvedlo za nimivo novost na prevažanju čet. Vojaškemu vlaku se priveže na koneu kuhinjski voz, ki je dolg 16, a širok 3 metre. Razun kuhinje s tremi štedilniki nahaja se na tem vagonu še ledenica, velika shramba za živila in soba za kuharja. Taki vozovi so o priliki lanskih jesenskih vojaških vaj izvrstno služili, ker so dobivali vojaki lahko na potu gorkih jedi in čaja.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 2. maja. Pogajanja mej nem škimi in laškimi poslanci se nadaljujejo. Nemci menijo sporazumljenje doseči s tem, da izjavijo, da proti laškemu vseučilišču v Trstu nimajo ničesar, a pridrže si — proste roke pri glasovanju. Upati je, da se na tako prozorno nemško zvijačo Lahi ne vsedejo.
Dunaj, 3. maja. Včeraj popoldne so imele parlamentarne komisije Čehov, Poljakov in Jugoslovanov skupni razgovor. Poljaki so obvestili Cehe, da nameravajo v drž. zboru predlagati spremembo poslovnika. Nadalje so Poljaki prigovarjali Č^hom, naj omeje svoje zahteve.
Dunaj, 2 maja. V parlamentarnih krogih Be sklepa, da bodo pogajanja trajala do jeseni. V češkem dež zboru se pripravlja tudi pot do zbližanja med zastopniki češkega in nemškega naroda.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj, 3. maja. Pri včerajšnji nado mestni volitvi v dunajski občinski svet so v tretjem rasredu prodrli krsSarskosocialn. kandidati. Volitev je bila v 5. in 18. okrajui
Naučilo ministrstvo proti češkim šolam na Dunaju.
Ker naučno ministrstvo ni dovolilo čeških šol na Dunaju, so se dunajski Čehi pritožili na državno sodišče. Naučno mini strstvo je v dolgi vlogi na državno sodišče te postavilo na Cehom nasprotno staličče. V vlogi povdarja ministrsivo, da n» Dunaju ččški jezik ni deželni jezik, ker Čehi niso stalno naseljeni na Nižje Avstrijskem. Če bi ne dovolile Čehom češke šole, morale bi se tudi dovoliti Poljakom, Italijanom in Slo vencem.
Dogodki na Ogrskem.
Budimpešta, 3. maja. Državni zbor bode po najnovejših infcrmacijah 6. maja otvorjen.
Budimpešta, 3. maja. Cesar se je včeraj ob najlepšem vremenu pripeljal v Budimpešto. (j.isar je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. Na kolodvoru je cesar dalje časa govoril z ministrskim predsednikom in z ostalimi dostojanstveniki. Ceste, po kate rih se je cesar peljal v grad, so bile natlačeno polne navdušenega patriotičnega cb-činstva. Spalir so tvorila društva in honvedni veterani iz leta 1848.
Budimpešta, 2 maja. Vojno ministrstvo je odredilo demobilizacijo železničarjev, ki so bili poklicani v rezervo. — Trgovski minister IIieronymi je ukazal, naj se vsem železničarjem 10 maja izplača kot nagrado 3 odstotke vse plače, ki so jo imeli leta 1903.
Občinske volitve na Francoskem.
Pariz, 2. maja. Volitve v provinciji najbrže no bodo znatno spremenile razmerja strank. V Bordeaux je potrebna ožja volitev, zmagal bode najbrže antisemitični kandidat. V Lyonu je izvolienih 37 soc. ra dikalcev in dva liberalca. V Marsalju je bil izvoljen Flaissieres in 4 socialisti.
Pariz, 2. maja. Pri včerajšnjih obč. volitvah jo bilo tu izvoljenih 27 vladnih in 27 protivladnih kandidatov. Potrebno še 26 ožjih volitev. Tu so mnenja, da bode prihodnja večina pariškega obč. sveta najbrže vladna.
3Iinister na zatožni klopi.
B e 1 i g r a d , 3 maja. Kasacijsko sodišče je potrdilo sklep sodišča prve instance, da pride nekdanji srbski minister za notranje zadeve zaradi poneverjenja 93 000 frankov na zatožno klop.
Dogodki v Srbiji.
B e 1 i g r a d , 2. maja. 5000 socijalnih demokratov je z rudečo zastavo na čelu 1. maja demonstriralo po mestu. Policija je preprečila demonstrantom, da bi aprevod šel tudi mimo kraljevega konaka.
B e l i g r a d , 2. maja. Poroča se, da bode kralj Peter na svet tujih velevlastij pustil na dan obletnica umora kralja Aleksandra čitati slovesno mašo zadušnico, da tako pokaže, da ni odvisen od zarotnikov.
Turško-grški konllikt.
Carigrad, 3. maja. Zastopniki velevlastij pritiskajo na turško vlado, da da zadoščenje zaradi tega, ker je pustila zapreti in ukovati v verige grškega konzula v Smirni. Če tudi so se pri grškem kontu-latu godile nepravilnosti, ni bila porta opravičena storiti tega surovega koraka.
A t s n e , 3. maja. Porta zahteva, da konzuli v Smirni vso zadevo preiščejo in se izjavijo, ali ima Grška pravico zahtevati zadoščenja ali ne.
Nemški cesar za mir.
Pri otvoritvi novega mostu čez Rano Be je na nagovor ministra Buddeje nemški cesar izjavil: »Iz vsega srca želim, da bi se še nadalje ohranil mir, ki je potreben za razvoj industrije in kupčije«.
Iz brzojavk.
Dunaj. Poslanec H e r z o g naznanja, da odloži svoj mandat, ker radi besedolom-nesti svojih tovarišev ni bil izvoljen v občinski svet v Badenu.
Dunaj. t.98ar je imenoval vojnega ministra podmaršala pl. Pitreicha za teldcajgmajstra.
Dunaj, 2. maja. V državni zbornici se trdi z vso gotovostjo, da bosta delegaciji sklicani 14. t. m. v Budimpešto.
Berolin. Pred kratkim so socialni demokratje izgubili volilni okr»j Marienburg, sedaj pa so jih premagali konservativci v Altenburgu. Meščanski kandidat je dobil 3400 glasov več kot pri predzadnjih volitvah. Socialnodemokraški kandidat je dobil, dasiravno sta sa poslanec Bebel in Singer trudila več dni, 1000 glasov manj kot prejšnji socialnodemokraški poslanec.
t> o f i j a. Bolgarski vladni list »Nov Vjek« je prinesel oster članek proti morilcem srbske kraljeve dvojice. V članku se pohvali Btališčo angleške vlade, ki odločno zahteva, da se morilci kaznujejo.
Carigrad, 3. maja. Na zahtevo velevlastij se je turška vlada izjavila, da bode v kratkem rešeno tudi financielno vprašanje za naBtavljenje orožništva.
Stockholm, 1. maja. Švedski državni zbor je dovolil 6 milijonov kron za nove bojne ladje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. maja.
„Hrvatstvo" je izšlo! Včeraj popoludne je izšla prva številka novega katoliškega hrvaškega dnevnika »llrvat&tvo«. To je važen dan za bratski nam narod hrvaški. Ta dogodek pomenja, da se dvigajo duševne in moralne sile, ki sa doslej spale, a bodo vsled s\oje življenske moči mogočno povzdignile Hrvate. Položaj se jasni, in upamo, da kmalu namestu breznačelnega in brezuspešnega udrihanja in omahovanja, katero je krivo, da je jjhrvaška stvar tako globoko padla, nastopi odkrito, načelno jasno, v z g o jno in znača jno politično delo, katero bo dvignilo ljudske mase dopolitične in gospodarske samozavesti. — Borba bo težka, izpočetka bo treba dopri-našati mnogih žrtev. A gotovo jo, da mora v hrvaškem narodu slednjič zmagati zastava, katero dviga »Hrvatstvo«. — V programu »Hrvatstvo« so tri vodilno misli: Naj-proj naglaša svoje katoliško stališče v verskem oziru. Potem se postavi na radikalno hrvaško-narodno stališče in zahteva, da se združi tudi Dalmacija s Hrvaško in Slavonijo. Tretjič pa naglaša de m okraska socialno-po-1 i t i č n a načela: Skrb za kmečki in delavBkistan ir zahtevo splošne i n enake volilne pravice. — Kakor se vidi, stoje katoliški Hrvatje v soci-alnopolitičnem oziru na istem stališču, kakor katoliško-narodna stranka slovenska. Z veseljem smemo torej pozdravljati novi po-kret na hrvaški zemlji. Mi se čutimo po
njem pokrepljene in utrjene v svojem delovanju, Hrvatje naj ai pa ii delovanja, trpljenja in zmagovanja naše stranke po-snamejo zgled, ki jih naj bodri in tolaži. Kajti zdaj se bo nasprotnik zbudil, zdaj bo začel besneti, zdaj bo vrgel hinavsko krinko od sebe, ker vidi, da mu ne koristi več. A tako je moralo priti. To je napredek. Zdaj pa mej narod! Milijoni ljudstva so Se neokuženi od one nesrečne, breznačelne politike, ki je ponižala HrvaŠko. Ta narod dvignitije naloga katoliškega gibanja na Hrvaškem — velika, kultuna, epohalna naloga, katere iz vrsitev bo zasigurala obstanek in prccve-tanje hrvaškemu narodu. Sa nikdar nismo tako iskreno imenovali Hrvata našega brata, kakor danes, kajti danes se čutimo ž njim brata ne le po rodu, ampak tudi po misli, po srcu, po hrepenenju, po skupnih, velikih ciljih. Zato pa mu kličemo: »Živelo H r -v a t s v o !«
Nemci hočejo bojkot Hujskajoče in izzivalno pišejo zadnji čas nemški listi proti vsemu, kar je slovanskega. Vstali so tudi zoper plzensko češko pivo, ker so nabili Čehi v češkem mestu Plznu samočeške ulične napise. Gostilničarji v M o s t u (Biilx) sa sklenili, odslej nič več ne naročati češkega piva, in temu zgledu so sledili gostilničarji drugih nemških krajev. Nemci ao izdali oklice, v katerih pravijo, da ne sme nič več denarja iti za Nemcem protivna podjetja. »Grazer Tagblat t« in »Deutsche W a c h t« prinašata notice pod naslovom: »Pijte samo nemško pivo!« ter hujskata na bojkot proti vsem slovanskim pivovarnam. »Grazer Tagblat t« menda ne ve, koliko nemškega graškega piva se i z p i j e po slovenskem. Na napad iz Gradca bi občinstvo bilo dosledno, ako bi klicalo nekoliko drugače, kakor »Grazer Tagblatt« : Pijte samo slovanska piva!
Stavka v Kropi in Kamni Gorici.
Včeraj so kovači v KamniGorici ustavili delo. Nato so ustavili danes delo tudi kovači v Kropi. Delavci zahtevajo zvišanje res nizkih plač. Siavkujočih je nad 300. — Stavkujočim je baje žebljarska zadruga ob ljubila, da jim zboljša plače, ako isto store ludi drugi podjetniki. Delavci sa obnašajo mirno.
Osebne vesti. Cesarje podelil gimnazijskemu ravnatelju na Dunaju, gospodu dr. Antonu Primožiču, naslov in značaj vladnega svetnika. — Finančni koncipist gospod Ivan Ditz je prestavljen cd davčnega nadzorstva v Krškem k davčnemu nad zorstvu v Radovljici.
—	Hrvaške novice. Nova hrvaška strank s. V hrvaškem Zagorju snuje varaždinski odvetnik dr. P. Magd 6 novo stranko, ki naj bi izvedla jedinstfcto narodno organizacijo, za katero se je »Ob-zorova« stranka pokazala nezmožno. — Potres v Zagrebu. V nedeljo ob -3. uri 30 minut zjutraj so v Zagrebu čutili lahek potresni sunek. — S r e d i š n j i odbor hrvaške r a d n i š k e za
j e d n i c e sklicuje o Binkoštih v Zagreb strankarsko konferenco hrvaškega krščansko-socialnega delav a t v a. Tudi slovensko delavstvo, ki se čuti a Hrvati en narod, bo pcslalo tja svoje zastopnike.
—	Šestnajststoletnica smrti sv. Fio
rijana bo jutri, 4. maja. S». Florijan je bil stotnik. Ko so v Lavreaku (Lorch) preganjali kristijane, so iudi njega zgrabili, mu mlinski kamen navezali krcg vratu in ga vrgli v reko Anižo (Enns). Zgodilo se je to 4. maja 304.
—	Tržaška podružnica „Sloven. planin društva" ie z odlokom o. kr. na mestniskega predsedstva v Trstu z dno 30. aprila, št. 1090, na podatavi pravil pripravljalnega odbora odobrena in potrjena. Podružnica se čvrsto razvija in šteje že okoli 70 članov.
—	Z vlaka padel V nedeljo zvečer se je na progi južne železnice blizu pcstaje Miramar dogodila huda nesreča. Sprevodnik Pavel Golobje nadel tamkaj z vlaka, odišlcga iz Trsta ob 9. uri 55 m. S prvim vlakom, doilim iz Nabreiine, so ponesrečenca prepeljali v Trst na postajo in od tu v bolnišnico. Siromak je zadobil težke notranje in vnanje poškodbe, da je ni Bkoro nikake nade, da bi ostal pri življenju.
—	Imenovan je za nadučitelja v Ko-zani gosp. Rajmund Gradnik, dosedanji tamkajšnji učitelj. — Za višjega gozdarskega komisarja je imenovan gozdarski inšpekcijski komiBar g. Ilugon K o n i g.
—	Napad. Dne 25. aprila ob 10. uri zvečer je napadel posestnikov sin Mat. Drak-ler ic Dobrunj posestnika Antona Dežmana ter ga smrtronevarno ranil.
—	Is Novega mesta. Petdeset letnica obstanka uniformirane meBtne in meščanske garde godbe v Novem meBtu se hode prav slovesno obhajala dne 2 jun. 1.1. Zanimivo je, da še živita od ustanoviteljev te novomeške godbe dva člana, namreč gospod Matej M r š e in g Franc M e š j a k , ki oba še vedno vrlo sodelujeta pri godbi.
—	Društvo »Mestna godba" v Novem mestu se je pri občnem zboru 24 aoriia t. I razšlo, ter je svojo imetje, vredno 268 K prepustilo »Glasbenemu društvu" v Rudolfovem. — Občni zbor dolenj skega kletarskega društva v Novem mestu ho letos v ponedeljek, dne 9 mija t. 1. ob 3. uri pop. v društvenem proptoru v Novem mestu.
—	Vojaško veteransko društvo Ježica ima 5. junija vrtn > veselico z vapo-rt d >m, katerega pozneje priobčimo. Čisti dohodek namenjen je v prid bolniške blagajne in za nabavo društvene zastave.
—	Vojaške vesti Za pod olkovnika ie imenovan m»)or 17. pešpoika, Anton B r i x y, za majorja je imenovan stotnik pr Viga razreda 17. pešpolki>, F r» n n Fi-šina. za nadioroč^ika poročnik 17. pešpolka, Rudolf Lukanc p 1. S a v e n -burg, za porotnika pa kaiet Jurij R a s 1 i č pri 17. pešpolku. — Vojaškim žuomkom za I lomest j« imenovan kurat vo ja£.ke bolnice v Trstu, Ivan K I o b n v o.
—	Pri dežeinobrambnem polku št. 27 so imenovani za majorja stotnik I razreda Ivan Pitschmann, za str-tnika pr vega razreda stotnik II. razreda, Avgust vitez P a n z e r a , za stotnika II. razreda nadporočnik Albert iamarin.
—	Obešenega so našli v gozdu pri L;t>ji 40 let stari ga delavca Franca Groz nika, ki je bil udan žganju. Groznik se je obesil ž« meseca marca.
—	Odlikovanje. Srebrni zaslužni križec s krono ja podelil cesar pisarju rudniške direkcije v Idriji, Francu T a u s e s u , povodom njegovega umirovljenja po dolgoletni službi.
—	Is Koprlvnika. Obletnica po umrlem g. župniku Antonu Pajerju se je vršila v sredo, 27. aprila, ob 8. zjutraj. Polna cerkev ljudstva je pričala ljubezen do rajnega svojega duSnega pastirja. Tudi so sedni duhovniki se niso zbali hriba ter prihiteli drage volje na našo goro iz Bele in Srednje vasi.
—	Izseljevanje. Parnik »Vaterland« proge »Red-Star Line«, je v 7. dneh in 7 ur srečno dospel iz AnUverpna v New York. Zastopnik te linije je g. Karol Rebek v Ljubljani.
Ljubljanske novice.
Na oklicih so bili v nedeljo: Henrik A b r a m , c. kr. sodni asistent z Amalijo T o m a X i C , e. Ur. pošt, nadkontro lorja hči. — JoželCarl, kavarnar v Kranju, z Angeliko Zupan, kompto-ristinjo.
Poročil se je danes g. Bogumil Kaj želj, uradnik »Lubljanske kredit, banke« z gspdč. Jeleno pl. S e r c 1. Čestitamo!
II. redni občni zbor »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug" se bode vršil v četrtek, dne 5. maja, cb 3. uri popoldan v steklenem salonu pri »Zvezdi«. Poleg običajnih točk dnevnega reda beda tudi točka ustanovitev razstave vajenskih del in ustanovitev oblieatorične mojstrska bolnišne blagajne za Kranjsko ter odpravo izdaianja deiavsk h knjižic obrtnim vajencem. Občni zbor se vrši po zastopnikih, vendur se pa kot poslušalci lahko udeleže vsi člari zveznih zadrutr.
Vojaka pogrešajo. ProBtaka pri pešpelku štev. 17 Jožefa Gasperšičn iz Dobrunj od včeriM pogreša'".
Semenj D ie 2 t. m. biio je na letni sejm prignanih 1167 konj in volov, 313 krav in telet, skupaj 1480 glav. Kupčija je bila pri govedi srednja, ker ni bilo zunanjih kupcev; pri konjih pa dobra, ker so prišli po nje Lahi.
V mednarodni panorami so razs avljene t skočil teden Krasne slike iz Japonske, ki prodstsvljajo slikovite japonske pokrajine ter šege in navade J iponcov. Prihodnji teden bo na vrsti: Potovanje Andrejevo in tovarišov v Spitzbergon in zanimiva vožnja fO zraku z balonom.
Večje število orožnikov se je včeraj pripeljalo v Ljubljano.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima jutri, v sredo, dne 4 maja 1904, ob 2. uri popoldne v dvorani mestnega ma gistrata redno javno sejo, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Poročilo o knjigovodskih tečajih za male obrtnike. 5. Poročilo o premembi pravil gremija trgovcev v Ljubljani. 6. Izjava o obrtnih pravicah knjigotržca založnika. 7. Izjava o obrtnih pravicah tiskarja. 8 Volitev zborničnega zastopnika v šolski odbor obrt.
nadaljevalne šole v Postojni. 9. Volitev na mestnika v pridobninsko deželno komisijo. 10. Vol tev enega člana in njegovega namestnika v carinski svet. 11. Razne prošnje xa podporo.
Pluvanje na tla. Mestni magistrat je izdal naslednii razglas: Z oiirom na tuuradni odlok št. 32 648 daje podpisani mestni magistrat na znanje, da bode prihodnje dni mestni organ p. n. gospodom obrtnikom, zavodom, podjetjem itd., sploh imetnikom prostorov, navedenih v obveznih naredbah določb glede odvračanja jetike (odlok c. kr. ministrskega predsednika kot vodje ministrstva notranjih zadev z dne 14. mal. srpana 1903, št. 29.948) vročil proti plačilu 1 krone za komad tablice z napisom, da je prepovedano pluvati na tla.
Izgubila je Marija Pestotnik uro in verižico od Zaloške ceste preko Mastnega trga, TurjaSkpga trga, Lattermanovega drevoreda ali pr« Koalerju.
Rešilni oddelek tukajšnjega ognjegas« netra urustva je meseca aDrila interveniral v 37 slučajih in sicer pri 22 možkih in pri 15 ženskah. Slučaji so bili nastopni: 9 obo leksti, 2 zlomlenji nog, 1 povoženje, 2 ra-nitvi vsled pade?, 3 ranitve z udarci, 2 ob streljenji, 1 kap, 5 umobolov, 12 transportov bolnikov.
Književnost in umetnost.
** Dvorak Dne 1. majnika umrši slavni česio skladatelj se je porodil S. septembra 1841. v Milevskem. V veliki bedi sa je izobrazil v Pragi. Od 1. 1862 nadalje je bil braAist v češiem narodnem gledališču. Lita 1872. dobil je državno ustanovo, da se mu omogoči poponoma se posvetiti sklada nju. L 1892. je pr-s'al vodja konservatorja v Ntw Yorkc; I. 1895. učitelj in 1901, vodja na konservaturju v Prag;. Isto leto je bil tudi imenovan za člana gosposke zbornice. Njegovo ime je zaslovelo, ko je izdal »Slovanske plesa«. Zložil je pet velikih simfonij, 5 kvartetov za cršester, d«e serenadi, osem čeških oper itd. Dniak in Smetana sta najslavnejša češka skladatelja.
Na Dunaju je dirigiral pri velikem koncertu »Glasbene Matice« Matičin pevski zbor.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Tifus v Pragi V Pragi je od 17. do 23. aprila obolelo 17 oseb na tifusu. — ^Narodni Dom"vLibercihna Češkem bodo otvorili 15. novembra t 1. — Amerikanska razstava na Dunaju. Amerikanci nameravajo nekaj najod-ličneiših stvari svetovne razstave v St. L isu razstaviti pozneje tudi na Dunaju. - Pre-osnova brzojavne službe na Ogrskem. Železničarski minister lliero nymi namerava, kakor poroča »M»gyar Nem zet", preosnovati brzojavno službo.— Bojkot r a d i zvonov. Mohamedanci so krščanske trgovca v Prizranu bojkotirali zato, ker so katoličani in pravoslavni Srbi v svojih cerkvah razobesili zvonove. — Kon-k u r z je napovedala tvrdka s perilom Simon Bernhard in brat na Dunaju. Pasiva znašajo 240.000 kron. — Prva ženska v okrajnem šolskem svetu. V moravski občini Frankstadt je bila prvič v Avstriji izvoljena v okrajni šolski svet žen ska : učiteljica Fialka. Glavarstvo ni hotelo potrditi volitve, toda moravsko namestništvo ja volitev potrdilo. — Stavka na Ogrskem. V Ttmešvarju stavkajo zidarji, Krovci in delavci, skupaj 4000 oseb. Zahtevajo zvišanje plač. — Tovarna je pogorela. V B u d i m p e š t i je včeraj popolnoma pogorela papirnica Josipa W e i 1. Tudi skladišča so pogorela, j— Gonja »Proč od Rima« nazaduje na Češkem, čatudi vsenemški »gititorji na vso moč »gitirajo za odpad. L 1901. je odpadlo 2500, I. 1902. 1500 in j. 1903 samo 1200 katoličanov in prestopilo v proteBtantizem. — Poljsko gledališče v Poznanju. Neka poljska akcijska družba v Poznanju je kupila stav-bišče, na katerem so boda zgradilo poljsko gledališče. — Računska bilanca južne železnice izkazuie za 1. 1903. 100.000 kron prebitka. — Zanimivo strokovno društvo. Uradniki fran coskega ministrstva za mornarico so ustanovili strokoTno društvo. Namen društva je, varovati svoje člane proti samovoljnostim in nepravičnostim ministra in jim varovati pravice. — Velika železniška nesreča se je pngodila dne 1. maja na Francoskem na črti Basel-Pariz. Brzovlak je povozil avtomobil, v katerem je bilo polog voznika 6 oseb, ki so bile takoj mrtve. — b i v i 1 j e so stavkale v Trstu. Stavka jo končana. — Nesreča na morju. Iz Hamburga se poroča: Neki turški parnik je v megli zadel na parnik »Credyl« ter se s 13 možmi posadke potopil. — Linčali bo ga. Iz Sredca ee poroča, da je neki Turek, ko ga je zasledovala policija, pobil policaja. Množica, ki je
opazovala ta prizor, je nato morilca linčala ter ga razsekala na drobne kosce.
Japonska požrtvovalnost. Neki ja-ponaki morilec, ki je bil obsojen na smrt, je imel na predvečer svoje usmrtitve ie 4 krone denarja. Jetoiški paznik mu je svetoval, naj si kupi za to svoto kakih dobrih jedil in pijač, da se ša enkrat pogosti. Ko pa so mu sojetniki povedali o vojski, sklenil je na smrt obsojeni, darovati to svotico za vojni zaklad. Ko so mu to dovolili, šel je smehljaje na morifiče.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-rnska vojska.
London, 3 maja. Iz japonskega vira se poroča, da so Rusi Dalnji že zapustili intjavodečo železnico razrušili.
London, 3. maja. V svojem poročilu priznava general Kuraki, da so se Rusi hrabro branili. Potrjuje se, da sta ranjena generala Kostalinski in Sasolič. Izgube: 700 Japoncev in 800 Rusov.
Mukden, 3. maja. General Kuropatkin je bil včeraj tu. Pregledal je armado in mukdensko okolico ter je popoldne zopet odpotoval.
London, 3. maja. »Dailv Express« poroča, da so Japonci pcskakali v vodo in jo bredli do pasu. N| hova vrsta je bila ob reki poldrugo uro hoda dolga. Rusi bo se umikali hitro in v velikem neredu. Japonci bo zavzeli jako trdne pozicije. Ker je tudi mandžurska cesta, ki vodi v Mukden, v nevarnosti pred Japonoi in Kitajci, se bodo Rusi gotovo morali umakniti ša bolj v Mandžurijo.
London, 3. maja. »Daily Ghroniole« pravi, da je Japonska v obeh prvih bojih na morju in na suhem si pridobila prvenstvo, druga bitka pa ji bo donesla neprijetna presenečenja.
Stetin, 3 maja. Tu so Rusi kupili dve bojni ladji.
London, 3 maja. Reuterjev urad poroča iz Petrograda. da je nova ruska oklopnica „Forel", ki bi v kratkem času morala biti dovršena, se potopila sredi reke N e v e Ker je delo za vzdigovanje ladje jako težko, poslan je iz Kronstadta ledolo-mec. ki naj olajša delo.
Berolin, 3. maja Japonska je kupila tudi nekaj nemških ladij.
New-York, 3. maja. Tukajšnji listi poročajo, da je carjev namestnik v vzhodni Aziji, A cksejev, določil, da morajo vsi civilisti, razven sposobnih mož, zapustiti pred-kraje Port Arturja. Civilisti bedo odpeljani v Mukden. Iz te vesti sledi, da Aleksejev računa z možnostjo, aa bodo Japonci v krat-obkolili Port Artur.
Dunaj, 3. maja (Kor. urad.)' V držav nem zboru so se dobesedno čitale došle vloge do pol 1. ure. Nato je Mladočeh Spin-dler predlagal, naj so uvrsti v zapisnik predložena peticija. Zahteval je poimensko glasovanje, ki se je izvriilo. Predlog je bil odklonjen. Češki poslanci so protestirali in klicali, da jc zbornica nesklepčna. Levičarji ugovarjajo. Reichs'iiiter predlaga zopet dve poimenski glasovanji.
Dunaj, 3. maa, Današnjo sejo drž. zbora jo predsednik zaključil ob pol 2. uri popoludne, ker je moral konBtatirati, da j a navzočih le 82 poslancev.
Dunaj, 3. maja. Mladočeški klub je naznanil »Slovanski zvezi«, da uloži ministrsko obtožbo proti Koerberju radi nepo-atavnega izrabljevanja § 14 V „S!ovanski zvezi" je bila danes dolga debata, ako naj člani kluba podpišejo to obtožbo. Debata še ni sklenjena in se bo nadaljevala jutri.
Dunaj , 3. maja. Češki radikalci so v drž. zboru uložili obtožnica proti Korberju, češ, da nepoetsvno vpliva na clalovanjo sod-nijskih oblastev.
Dunaj, 3. maja. »Zadružna zveza« dobi 13.000 K državne podpore.
Budimpešta, 3. maja. V Mooru je bil shod, na katerem je 6000 ljudi protestiralo proti uvozu laškega vina.
Budimpešta, 3. maja. Oaobni vlak štev. 1010 je pri Kapošvaru skočil iz tira. Dva voza sta razbita.
Meteorologijo poročilo.
TMm n,d morjem 3C6 2 m, .rednji iračni tlak 736-0 ■■
I
B»m,1«
C u o pa* im ,,. M.aaja I motri.
Tempi, ratura
po CouiiR
Vetr.ri.
Neb«
Ih 2?-

.37 7
_____ _IM | al. sever del. jasno "
8 »Julr. j 1S6 9 j 10To F sl. mb. I megla i 0 8 I S.fopol.l 134-5) 22 S j sr. jzah. I jasno.
Srednja včerajšnja temperatura 1(1 3°, norm. 12'3°.
Dunajska borza
dne 12. aprila.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska ziata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 1%.....
Avstrijska inv. renta 3>/i %.....
Ogrska zlata renta 4% '.J'. . . .
Ogrska kronska renta 4% '......
Ogrska inv. renta 3fr .....'
Avstro-ogrske bančne delnice ....'. Kreditne delnica . . . ,
London vista......
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.
20 mark..........
20 frankov..........[
Italijanski bankovci . '. .' ' ', ' ' \ C. kr. cekini ....
1C030 lt() 35 119 10 99 60 91-06 117-95 97 91) 89 30 16 02 639 75 239 40 117-17'/,
23-44
iy 06
95 15 11-30
(
mna&McM
OI5TILiE«ElWft$i
a-J? TBlESIE-aABC®
Medicinalni
1393
50—22
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5 —
Vi » » 2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
O
o
"o
Zahvala m priporočilo.
sat, ^^»^Tasts
IVANU MORANU.
Ko se vsem cenjenim gostom in prijateljem najiskrenejše zahvaljujem za doslej obilno mi izkazano zaupanje, priporočam obenem kar najtopleje svojega naslednika gosp. Iv. Morana in prosim p n. občinstvo, da izvoli tudi njemu izkazovati enako zaupanje. Velespoštovanjem
Ivan Škrjanec,
__Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 6.
7.0 3-3
O
o
O • D
O
Zahvala.
795
Za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše nepozabne matere, oziroma stare matere in tažče, gospe
iVlarije Bittenz
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za krasne darovane vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem svojo ftajtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 2. maja 1904 Žalujoči rodbini
Gerber- Zupane.
Revinatizem
sc po izjavi kliniških in zdravniških avtoritet ozdravi s pitjem
francovo-varskega ftolfe l/VClCS ■	Lithion-kiselina. -
Ppprinncti * „lm? naj.meni aPna!
llbtiliUull. Vspesno zene na vodo ! --------------Ima prav posebno prijeten okus!
Dobi se v vseh zalogah mineralnih voda in v , lekarnah, kakor tiuli naravnost pri franeovo-varski razpošiljalnioi mineralnih voda.
O
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. BS8T Ta teden Tfsg 799
Najboljše čistilno sredstvo N°V°! Casl1 P™™' Novo!
OOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Nad 30 let obstoječa, živahna, večjega obsega g
trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno 8
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
razpolago ,e prodajalna z več skladišči. Hiša z dvema sobama in vinsko Kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred Pri hiši je vrt gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. — Naslov za ponudbe pove: upravništvo
Je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta!
za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 6 12—6
" M


V ponedeljek, 9. t. m , se odpre
v
Subeljnova apuenioa
na Glincah pri St Vidu
_792 2- 1
Trgovci, obrtniki in za- # sebniki, kateri hoCejo imeti	--
796 1-1
Razglas.
Z lepim vrfom, pripravna za vpako obri, tik državne ceets V Spodnji Šiški
se proda pod ugodnimi pogoji.
Natančna pojasnila daje upravništvo »Sio-vencar.	798
P

f t
M J. A

il
prahu proste
ki je zmožtn samostojno izvrševati sobna 794 3—1 slikarska'dela
sprejme se takoj. ^^
Tozadevce ponudbe naj se blagovolijo uposlati pod nasl. .Sobni slikar'' na upravništvo »Slovenca«.
prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj up( rabisaio moje ^o dolgotrajnih preizkušnjah prreieno in kot n.ajboliše sodstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznat o
olje proti prahu. ^
Cena kilogramu 80 vinarjev.
Adolf Hauptroann
189 55-20 v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
S B
V konkurzno maso Ivana Koželja v Kamniku spadajočo zalogo mešanega blaga v Kamniku, na Glavnem trgu hišna št. 37, se proda povprek ponudbenim potom.
Korkurzoa masi ne prevzame nobenega jamstva za ba'iovost in množino blaga, niti za mor«-bitne nedis.atke v inventurnem sapisniku, ki je na vpogled pri upravniku'kon-kurzne mase.
Po odračunu nek>t>rih izločenih in nekaterih že prodanih predmetov znaša cenilna vrednost btoga 11.005 K 20 h.
Prodalo se bo vse blago skupaj, ali pa tudi v že sortiranih partijah, z pc^atenti poruibe je v ii g ti pn podpisanem upravniku koiifcurzuo mtse
do opoldsie lO. maja 1904
in je vsaki ponudbi priložiti 10% cenilne vrednosti tistega blaga, na katero te refektuje kot varščino.	'
Odbor upnikov si pridižuje pratioo v 8 dru h po preteku penu Ibenega roka ponudbe sprejeti ali odkloniti in je do tedaj vsak ponudnik vezan na svojo ponudbe. Tisti ponudnik, čtgsr p nudbo odbor sprejme, mora v 8 dneh, račinši od dne ko prejme obvestilo, kupnino na roke konkurznega upravnika plačati in blago prevzeti, ker sicer njegova va'ičina zapade na k< nst konkurzni masi.
Prevzeto blago sh proti primeraemu plačilu še dalje lahko shrani v navedeni hiši,, kjer ima kont.urzna masa prodajalno z vsemi postranskimi prostori v najemu še do kor.cb jurtija 1904
Bago se sme pregledati 4. in 7. maja pcpo'din cd 2 d) 5. ure.
Koiikurzne mase upravnik:
Dr- Alojzij
v Kamniku.
Pred kratkim v nekaterih listih objavljena vest, da sem dvignil ceno svojemu znanemu milu z znamko, Jelen" in sicer 3 K pri 100 kg, nikakor ne odgovarja resnici.
793 3—1
Jurij Schichf, Ustje na Labi,
tovarna za sveče in milo ter parfumerija.
Jtajueeja touarna te vr$te na eur©p$l^i celini.
|f Nakup ln prodaja
»ukovrslnih driav&lb papirjev, »ročk. denarjev itd. Zavarovanja ra zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-SeK» dobitka. — Promeae za vsako »rebanje. Knlantna iavrSitev naroill na borzi.
Menjarična delniška družba
„JH E K C U B"
I., WolLDile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
«SMT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vaeh špeknlaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 325
lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.