GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJUBLJANA-BEZlGRAD VOLILNI IMENIKI PRIPRAVLJENI Začasni prtDivaici lahko volilo kar za Bežigradom Priprave za ureditev volilnega imenika so se začele za Bežigradom že luni. Več kot devetdeset odstotkov vseh volilnih upravičencev so lani od maja naprej obiskali poverjeniki, ki so na podlagi starega volilnega imenika preverjali, če so podatki o volivcih točni. ?.c lani pa se je pokazalo, da je veliko volivcev umrlo, mnogo se jih je preselilo v druge občine ali pa so zamenjali stanovanje na območju bežigrajske občine. Vse te spremembe pa v glavnem volilni komisiji niso bile znane in je morala dejansko stanje ugotavl jati tako, da so člani komisije hodili od hiše do hiše ter vnašali v stari volilni imenik spremembe. Kljub lanski velikopotezni akciji je imela volilna komisija tudi v letošnjem letu veliko dela. Podatki, ki jih je komisija zbrala lani, so že zastareli, veliko je občanov, ki so se v lanskem poletju, jeseni in pozimi preselili na območje občine Bežigrad in svoje priselitve niso prijavili prijavno-odjavni službi na občini. Taki >črni« priseljenci so povzročili volilni komisiji veliko težav. Volilne imenike je bilo trelv korigirati na novo, vnašati velik novih imen in veliko prejšnjih imen črtati. Delo pa je šlo volilni komisiji hitro od rok in je bil volilni imenik z vsemi novostmi pripravljen že pred koncem marca. Potem so ga prepisali in uredili. Sedaj je na voljo občanom na občini, kjer se lahko vsakdo prepriča, če je vpisan vanj, če so podatki o njemu točni, če je pravilno označen kraj prebivanja in podobno. Morebitne napake in pomanjkljivosti bo komi- sija še odpravila potem, ko si bodo občani volilni imenik ogledali, šele na podlagi vseh od občanov zbranih pripomb bo volilni imenik urejen in volivci razdeljeni po novih' volilnih okrožjih. Letošnja novost je tudi posebna volilna pravica, ki je v preteklih letih ni bilo. Vsi tisti, ki bodo.na dan volitev bivali začasno v občini Bežigrad najmanj šest mesecev, bodo lahko volili kar za Bežigradom, medtem ko na prejšnjih volitvah začasni občani niso imeli volilne pravice. Kljub tej ugodnosti — saj je treba vsem začasnim prebivalcem podpisati le izjavo, da bodo volili na območju začasnega bivališča se je le malo začasnih prebivalcev odločilo, da bodo volili v bežigrajski občini. Na oddelku za splošne, notranje in družbene zadeve menijo, da je vzrok v tem, ker hoče večina začasnih občanov — v glavnem so to sezonski delavci, ki pomagajo pri zidarskih delih — oditi med volitvami domov na obisk k družini. JOC Občani so v dvigniti, pa jih razpravo o družbenem planu posegali pripravljeni. Dvigali so roke ali pa so jih le hoteli jih je že kdo prehitel. Suj so imeli vsi veliko povedati. Pripombe na predlog družbenega plana in proračuna so bile v glavnem umestne Družbeni plan in proračun občine Ljubljana-Bežigrad sprejeta Sprejel ju je LO na skupni seji obeh zborov dne 26. 3. 1963. Razprava o obeh načrtih je bila zaradi velike aktivnosti na zborih volivcev in proizvajalcev zelo temeljita in Tej številki je priložen pregled vseh enot in drugih odlokov občinskega ljudskega odbora v zvezi z volitvami. lo gradivo bo zlnsti služilo zborom volivcev, ki bodo od 15. do 30. aprila. Sprejet je plan komunalnih gradenj za leto 1963 V okviru družbenega plana in proračuna za leto 1963 je občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov dne 23. 3. 1963 sprejel tudi podroben plan komunalnih del za leto 1963. Ta plan je sestavil svet It 0.000 1. Iz proračuna ObLO .... 2. Iz cestnega sklada .... li komunalnega sklada . . Namenska sredstva za nado mestna stanovanja Likozarjeva "lica........................ 93.000 Skupaj ...................... Letos so prvič namenjena sredstva za nove komunalne gradnje tudi 1L i l)' ,>rač"na občine. Komunalni sklad se formira iz komunalnega plodna. Ker je sprejeti družbeni plan in proračun nekoliko drugačen od predlogov, ki smo jih objavili v dveh številkah našega časopisa, navajamo najvažnejše spremembe in zanimivosti. V predlogu družbenega plana je bilo predvideno, da se bo družbeni bruto produkt v naši občini letos dvignil za 13%, sprejeti plan pa predvideva povečanje za 18% in bo znašal 43,582,000.00» din. Narodni dohodek se bo dvignil za 19% v primerjavi z letom 1962 in bo znašal skoraj 19 milijard din. Čeprav se je družbeni bruto produkt povečal od 13 na 18“/«, se je delovna sila, potrebna za tako proizvodnjo in promet, zmanjšala od 8% na ?% v primerjavi z letom 1962. To pomeni, da bo letos v gospodarstvu naše občine zaposlenih okrog 800 oseb več kot lani. Tak odnos med povečanjem družbenega bruto produkta in delovne sile omogoča povečanje nominalnih osebnih dohodkov za 12 “/«, to pa pomeni, da bo realno povečanje osebnih dohodkov okrog 6—?“/«, seveda pod pogojem, če lioino med letom izpolnili vse predvidene naloge. Po prvotnem predlogu je bilo povečanje realnih osebnih dohodkov predvideno le za 3%. Pomembna sprememba jc tudi glede vlaganj v gospodarske investicije. V predlogu družbenega plana je bilo napisano, da bodo gospodarske organizacije skupno z družbenimi skladi vložile v nove prispevka, ki ga je dolžan plačati investicije okrog 4.900.000.000 din, investitor, ki gradi na območju ob- dočim sprejeti družbeni plan pred-čine in sicer 10 “/« od proračunske videva 5.164,677.000 din, kar je za Nadaljevanje na 4. strani 23% več, kot je bilo potrošeno lani. za komunalne zadeve ObLO na osnovi predlogov krajevnih skupnosti in zborov občanov. V letošnjem letu bodo za komunalna dela razpoložljiva naslednja sredstva: v 000 din 6.120 37.107 203.000 246.227 Nevi odloki Oblo Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad, je na svoji seji dne Ir- »uirca 1963 sprejel odlok o na-V1"11 odmerjanja stroškov za uporu-“° sH"l>nih naprav v hiši, ki jih '"ra jo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice. Ta odlok v. <,Jtl vprašanja plačila tistih stro-'ov, ki so jih že doslej plačevali s Cl P°letf najemnine, tire za • tioske potrošene vode, za potroše-elektnčni tok, za razsvetljavo skupnih prostorov, za stroške potrošenega plina v skupnih prostorih, za centralno kurjavo ter temu podobne strbške. Te stroške razdeli hišni svet, ali pa lastnik družinske stanovanjske hiše med stanovalce sporazumno z njimi, pri tem pa upošteva število stanovalcev v posameznih stanovanjih, skupno površino stanovanjskih prostorov, način uporabo skupnih naprav, daljšo odsotnost stanovalcev in pddobno. Ko posamcznMiišni svet ali pa lastnik hiše določi na ta način stroške za vsakega nosilca stanovanjske pravice, sporoči tako razdelitev prizadetim, ali pa jih obvesti s skupno objavo na vidnem mestu v hiši. Ce pa ne pride do sporazuma med hišnim svetom oziroma lastnikom hiše in stanovalci o razdelitvi teh stroškov pa se ti stroški odmerijo glede na število stanovalcev v posameznih stanovanjskih prostorih. G. B. Poleg (ega nameravajo gospodarske organizacije skupno z občinskimi družbenimi skladi za_ negospodarske investicije potrošili se 2.102,929.000 din. _ Zanimiv je tudi planiran izvoz, ki je zn 88% večji kot lani. Vsi izvozniki bodo na izvozu dosegli nad pol milijarde deviznih dinarjev prometa. V predlogu za družbeni plan obline. ki ga je objavil naš časopis, je ostalo vprašanje, kdo ho dobil pomoč iz občinskega investicijskega sklada, odprto. Bilo je preveč sicer upravičenih interesentov. S sprejetjem družbenega plana je to vprašanje rešeno, seveda ne tako, da bi bili vsi prosilci zadovoljni. Kredite iz občinskega investicijskega sklada bodo dobili le naslednji: v milijonih Elma.........................15 ISKRA........................30 TKG.......................... 40,665 JUB..........................6 Tovarna stekla Novo mesto 13,240 Rekreacijski cenler Ježica 6,426 Kmetijstvo po okrajnem planu 12 Obrtniški center Sav. naselje 10 Trgovina v Podgorici . . . 13,630 za podvoz še.................10 Predračun šolskega sklada naše občine je bil sprejet brez bistvenih sprememb, le v končni številki je manjša razlika, ker je izdatek za ljudsko knjižnico v višini 4,500.000 dinarjev prenesen v proračunske izdatke. Namesto 572,858.000 din dobi šolski sklad 562,022.000 din, kar jc za 20% več kot lani. Zn investicije bo šolski sklad porabil 117,400.000. Vrstni red investicij je sedaj tale: 1. dograditev šole v Stožicah; 2. dograditev telovadnice pri šoli v Črnučah; 3. začetek gradnje telovadnice v Savskem naselju; 4. rekonstrukcija kotlarne v šoli dr, Vita Kraigherja. * Tudi predračun občinskega stanovanjskega sklada je bil sprejet brez bistvenih sprememb. Namesti* predvidenih 1,091.823.000 din bo skušal ustvariti 1,137.823.000 din od česar bo za investicije porabil 1,028.823.000 din. Skoraj pol mili- jarde bodo porabili za nova stanovanja varčevalcev, skoraj 130 milijonov pa so še dolžni za str-novanja varčevalcev, katere so pričeli graditi lani. Občinski cestni sklad bo v 1.1963 razpolagal s 37 milijoni, občinski komunalni sklad pa z 203 milijoni dinarjev. Potrošnja obeh skladov ni bila predvidena v predlogu z namenom, da se bo plan potrošnje napravil po končanih zborih volivcev in proizvajalcev. Svet za komunalne zadeve ObLO je upoštevajoč predloge zborov volivcev in s sodelovanjem krajevnih odborov in stanovanjske skupnosti pripravi.’ vrstili red potrebnih komunalnih del in nanje razdelil sredstva, ki so na razpolago. Tako bodo s temi sredstvi asfaltirali cesto v spodnjih Stožicah (6.120.000) , novo traso Vojkove ulice od Topniške do Keržiceve, dalje del Pleteršnikove in Trstenjakove (od Titove do Pleteršnikove — (19.200.000) , Ogrinčevo ulico (3 milijone) in Tomačevsko (5,700.000), Razen tega so namenili 17,907.000 za cestna vzdrževalna dela. Sredstva za urejanje vodovoda so porazdelili takole: za vodovod v Tomačevem 7 milijonov, v Črnučah 20 milijonov, na Ježici 4 milijone (Nadalj. na 3. strani) Iz vsebine^ Družbeni plan in proračun občine Ljubijana-Bežigrad sprejeta Volilni imenik pripravljen Novi odloki ObLO Delovni kolektivi naj znova proučijo svoje načrte Veliko več želja kot denarja Savsko naselje prometni Babilon Še mnogo mladine vzgaja cesta Obetaj«) se boljši pogoji za fizkul-tllM) Ne Spor fen rezultat K obravnavanju osnutka regulacijskega načrta za mestno območje Ljubi jana-Bežigrad pisma (bioŽcev Redka zanimivost v Savskem naselju Kljub letošnjem hudem mrazu je gradbeno podjetje »Gradis« s kratko enomesečno zamudo zaključilo \sa dela v stolpnici S-3 v Savskem naselju. Tehnična komisija ObLO Bežigrad je pregledala dokončano stavbo in dovolila vselitev novim neučakanim stanovalcem stolpnice S-3 s pripombo, da se od petega nadstropja naprej vseli vsakdo na svojo odgovornost. Zakaj? Zato, ker dvigali v kleti osameli čakata tiste »zapletene zadeve«, ki jim pravimo pogonski motorji in ki naj bi spravili v pogon zapuščeni dvigali. Investitor, graditelj in podjetje za izdelavo motorjev pa so bržkone pozabili, da ima stolpnica S-3 kar 14 nadstropij z okoli 1650 stopnicami in da porabi mlad in v nogah trden pešec za pot po 16 stopnicah iz enega v drugo nadstropje 17 sekund. Kaj pa bolehni in stari stanovalci? Stanovalce tolažijo z »grenkim upanjem«, da bodo motorji za dvigala prav gotovo nabavljeni že do junija ali julija t. 1. Tako gre trudapolna vsakodnevna pot stanovalcev v vrhnja nadstropja kdo ve kolikokrat na dan: gor-dol-gor! Kje iskati krivca za vsakodnevno ubiranje stopnic v stolpnici S-3, se vprašujejo stanovalci. Šaljivec je pri ogledu stolpnice S-3 resno zmajal z glavo in menil, da so stanovanja res lepa, sodobna, vendar bi sam raje stanoval na Šmarni gori kot v trinajstem nadstropju S-3 brez dvigal. Pravi, da so njega dni. ko še ni bilo sodobnih tehničnih pomagal, vlekji zidarji malto v čebrih z vrvmi na vrh stavbe, tak napor za »vleko stanovalcev« pa bi bil prav gotovo v času sodobne tehnike še za tako krepke vlačilce v stolpnici S-3 prehud. Zatorej ni prav nič čudnega, če je tudi plast prahu in smetja, zapuščina zidarskih in obrtniških del, še ostala na stopnišču, ograjah in drugod ter stanovalce in obiskoval? ce nepričakovano sili h kihanju iu kašljanju. V doglednem času bo prav gotovo tudi tam »nekdo« prijel za metlo, saj pri tem delu pač ne bo potreboval dvigal. Stanovalci stolpnice S-3 menijo, da je bila štiriletna gradnja stolpnic v Savskem naselju pač dovolj dolgo obdobje. da bi podjetje, ki izdeluje dvigala (menda v Zagrebu) po sklenjeni pogodbi mislilo tudi na stolpnico S-3 v Savskem naselju, vf. Prizadevanja za boljši odnos občinske uprave do občanov Tovoril urednik, pod gornjim naslovom je bil v prejšnji številki Zbora občanov objavljen članek, ki kaže, da so se tudi na bežigrajski občini spoprijeli s problemi, ki se pojavljajo na relaciji občina—občan. V februarju sem prejel od občinske uprave za dohodke odločbo o plačilu davka na osebni dohodek. Na ovitku je bilo napisano »Naslov« in potem priimek in ime. Na odločbi sem bil preprosto davčni zavezanec ta in ta. Besede tovariš nisem našel, čeprav mislim, da imam pra- vico zahtevati, da se me imenuje tako in pa ne »naslov« ali »davčni zavezanec«. Saj gre za odnose, kajneda?! Naj omenim še nekaj: vsaj nekatere (to pa so vse tiste, za katere sem se zanimal) občine so priložile odločbi tudi izpolnjeno poštno položnico. Bežigrajski občan ni dobil niti prazne položnice. Res je morda to malenkost, toda gre za odnose. V drugih občinah je bilo to drugače. Morda bo prihodnje leto drugače tudi v naši občini, saj kuže, da so se spoprijeli s temi problemi. J. M. To ne gre vknp! Ce zaviješ z Vodovodne ceste na desno po stezi ob »slepi progi«, ti nenadoma vznemirijo nosnice čudni, nič kaj prijetni duhovi. Pa se spomniš, da nisi še na kmetih, ampak v mestu. Odkod tak smrad? Ob »slepi progi« še vedno stoji naselje nekakšnih barak, štip, svinjakov in hlevov, kjer krulijo prašiči in kokodakajo kure. Baje tudi podgan ne manjka tod. Kaže, da temu naselju razvoj ne more do živega. Vsenaokrog rastejo nove zgradbe, kakšnih 100 metrov stran so Ljubljanske mlekarne — naselje barak in svinjakov pa mirno stoji in zasmraja okolico... »Tamle nova mlekarna, vse v be- lem — tu pa svinjaki, kokošnjaki, smeti in nesnaga. To ne gre vkup!« Tako pravijo ljudje, ki jih pot zanese na to stran. E. C. Pasja nadlega Nisem sovražnik živali, toda vendar se hudo razburim, če me na kakšnem vogalu iznenada pes oblaja, posebno če nima nagobčnika. In za Bežigradom je mnogo psov, ki jih lastniki radi spustijo »na zrak«. Ce se huduješ nad renčečo mrcino, ti lastnik po navadi reče: »Nič se ne bojte, saj ne grize.« Ko pa je nekoč taka mrcina ugriznila otroka, je njen lastnik dejal: »Nič se ne bojte, saj je pes cepljen.« Na to, kako se je otrok ustrašil, pa mož sploh ni pomislil in se niti opravičil ni... Poznam fanta, ki že dalj časa šepa in hodi v ambulanto po injekcije. Ugriznil ga je pes v Parmovi ulici. Tisti pes je že prej nekoga ugriznil, pa mu lastnik kljub temu ni nadel nagobčnika. Kako more tak lastnik jamčiti, da pes po prvem ugrizu ne bo nikogar več popadel? Ali pa mu je to vseeno? Zadeva ni tako preprosta. Ce te ugrizne pes, moraš brezpogojno k zdravniku, ker sicer utegneš zboleti za steklino. Koliko časa izgubiš in koliko bolečin pretrpiš! In vse to zaradi malomarnosti nekoga. ki mu je več do psa kot do zdravjl ljudi. Proti takim malomarnežem bi ka zalo uvesti strožje ukrfepe. C. E. Vprašanje iz Savskega naselja Kakšni so izgledi, da bi dobili prebivalci Savskega naselja kako gostilno, v kateri bi se počutili prijetno in domače? Občan Savskega naselja Odgovor: Savsko naselje ima že skoraj osem tisoč prebivalcev. Ver-etno bi težko našli podobno nase-je, ki ne bi imelo gostinskega obrata. Savsko naselje ga nima. Le v samopostrežni trgovini je mogoče dobiti tudi odprte pijače. Kotiček, v katerem z njo postrežejo, pa je vse prej kot prijeten in domač. Stanovanjska skupnost, ki je začela v preteklem letu adaptirati terensko pisarno v Dom skupnosti je predvidela tudi manjši bife. Imela je že ponudbo gostinskega podjetja, ki je bilo pripravljeno ta lokal opremiti in ga nato prevzeti v upravljanje. Mnogi prebivalci pa so potem ugovarjali, češ da se bo v lokalu pijančevalo in da zaradi tega v naselju ponoči ne bo miru. Ugovori so bili tako številni, da je svet skupnosti sklenil, naj določi o tem zbor volivcev. Lansko jesen so o tem volivci dejansko razpravljali in z ogromno večino sprejeli sklep, da se v domu ne predvidi gostinskega obrata. Svet skupnosti in krajevni odbor SZDL sta nato sklenila, da sc napravi klubski prostor, v ka- terem pa bo mogoče dobiti le brezalkoholne pijače. Dom skupnosti bo letos dograjen. V njem bo tudi prijetno urejen klubski prostor, v katerem bodo na razpolago časopisi, revije, televizor in drugi rekviziti za igro in razvedrilo. Postregli pa bodo seveda le s »turško« in brezalkoholnimi pijačami. Tisti, katerih dobro razpoloženje ni odvisno od »dobre kapljice«, se bodo lahko tu počutili prav prijetno. In to prijetno bodo združili s koristnim, kajti v klubu bodo najrazličnejša zanimiva predavanja in pogovori. Tisti pa, ki jim tak izbor pijač ne bo ustrezal, bodo še vedno navezani na samopostrežno trgovino in razne lokale v mestu. Morda pa bo mogoče ta problem rešiti tudi tako, da bi del obrtnega centra v Šcrkovi ulici adaptirali v manjšo restavracijo. Na ObLO Bežigrad, ki je investitor tega centra, smo že poslali ustrezen predlog. Z odgovorom bomo seznanili vse občane. Predsednik sveta krajevne skupnosti Savsko naselje Janez Menart Darilo stoženske mladine materam in ženam Ob mednarodnem prazniku dnevu žena — 8. marcu — je stožensku mladina priredila v avli nove osemletke v Stožicah izredno uspelo proslavo, ki se je je udeležilo nad 150 žena s tega območja. Zelo pester in bogat kulturni program so mladinke in mladinci pripravili s pomočjo krajevne organizacije SZDL, osnovne šole. Društva priiateljev mladine in DPD Svobode Ježica, medtem ko sta za organizacijski del proslave poskrbeli prof sorici-sla-vistki Jelka in Marta. V dobri uri trajajočem programu so nastopali mešan' pevski zbor stoženske osemletke, harmonikarski zbor pod vodstvom neumornega Vinku Snoja, violinisti ob klavirski spremljavi profesorja Wolfn, ljubka folklorna skupina z ; "niškim narodnim plesom »Židana marela«. recitatorji z izbranimi pesmimi raznih avtorjev in odlomki Prežihovih in Cankarjevih novel, posvečenih materi in ženi. Posebno ganljive in občutene so bile recitacije, posebno odlomek iz Prežihovih »Solzic«, ki je marsikatei materi v slavnostno okrašeni in do zadnjega kotička polni avli osemletke v Stožicah pri-, vabil v oči solze iskrene ginjenosti. Ob zaključku programa je matere v imenu stoženske mladine s skromnim govorom pozdravil učenec te šole. Nato se je ena izmed žensk v imenu vseh zahvalila mladim za izredno kulturno doživetje, ki so jim ga pripravili s svojim programom. Po slavnostnem delu proslave so priredili ženam skromno zakusko. 45-članski harmonikarski zbor Vinka Snoja pa je zaigral poskočno zborovsko skladbo »Zaplešimo« in več popularnih polk in valčkov. — Takšne proslave v Stožicah še ni bilo... so ponavljale žene z vseh strani! N. L. niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izdaja Občinski odbor SZDL LJubljana-Beiigrad — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik France Šušteršič — Za upravo odgovarja Justina Bepar — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Smoletova 16 — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« Preden so odborniki iz vseh krajevnih skupnosti občine na zborih volivcev razlagali letošnji osnutek plana in razdelitev proračunskih sredstev ter odgovarjali na vprašanja občanov, so se zbrali na odbor-niškem kolegiju. Tu so se natančno seznanili z osnutkom letošnjega plana in razdelitvijo proračunskih sredstev. Odborniki iz vseh krajevnih skupnosti so postavljali na kolegiju največ vprašanj o komunalnih delih. Zalo je na skoraj vsa vprašanja odgovarjal načelnik oddelka za komunalo ing. Šlefan Horvat (na sliki stoje bere številke iz osnutka družbenega plana). Odborniki so se zanimali za prioritetni red obnovitve cest, zn ureditev vodovoda v bivši črnuški občini, za elektrifikacijo nekaterih vasi, gradnjo felovadnie, o precejšnjih sredstvih za družbene službe itd. Foto: Vetrovec Sedemdeset let Andreja Kumarja Mnogo Bežigrajčanov, Ježičanov in Crnučanov ga pozna, poznajo ga pa tudi po vsej Sloveniji in onkraj njenih meja. Andreja Kumarja,- po partizansko strica Marka, ki je 15. aprila dočakal sedemdeset let... Ježičan je postal leta 1927, ko se je vrnil iz Argentine v Italijo. Preden je prišel na Ježico, jc obredel več kot pol sveta. Najprej prva svetovna vojna ... kot sokol, zaveden Slovenec, ni hotel v osovraženo vojsko črno-žolte monarhije, ker bi se moral bojevati proti Srbom in Husom. Nekaj časa se je skrival, nato so ga ujeli in poslali v delavski bataljon na romunsko mejo. Pobegnil je k Romunom, ki so bili takrat še nevtralni in so ga zato vtaknili v ujetniško taborišče. Tudi od tam je skušal pobegniti. Prvič so ga pri" jeli, drugič se je pretolkel čez Se-ret. Toda v Rusiji se je kmalu znašel v bolnišnici v Odesi. Pegasti tifus, spremljevalec vseh vojska... Dolge mesece je bil priklenjen na bolniško posteljo. Izbruhnila je februarska revolucija 1917. Sezna- gj™",2 Z bo/ občanom nil se je s francoskim majorjem, pripadnikom vojaške misije v Rusiji, mu stregel v bolezni in mu rešil življenje. Ko je ozdravel, mu je major obljubil, da ga bo spravil v pilotsko šplo. če sc srečno vrneta v Francijo. Pot pod noge ... Potovala sta čez vso Rusijo na Kitajsko in se mimo Singapura ter okrog Afrike pripeljala v Francijo. Kumar kot ujec ni mogel v pilotsko šolo. Kato se je moral prijaviti v tujsko legijo. Spet nekaj mesecev življenja v severni Afriki. Pilotsko šolo je končal leta 1918 blizu Marseilla. /dni naj bi odšel kot francoski podporočnik na Solunsko fronto. Toda vojna sc je končala in dodelili so ga češki eskadrili. Letel jc na takrat najmodernejših lovcih tipa »Spad«. Kmalu bi ostal v češki vojski, obetali so mu blestečo eri-hodnost. Toda raje se je vrnil v Jugoslavijo. Tudi tu bi bil lahko oslal v vojski... Pa zahrepenel je po Brdih in odšel domov, kjer so gospodovali Italijani. Razgledan in uporen ni mogel mirno gledati zatiranja delavcev in še posebej Slovencev. Andrej Kumar je postal komunist, član italijanske Partije. Udeležil se je zgodovinskega kongresa v Livornu. Doma, v Steverjanu, je bil član mizarske zadruge, katere člani so bili sami komunisti. In nekega dne so Kumarja pretepli fašisti, mu polomili pet reber in razbili glavo. Preganjali so ga »lan zn dnem. Odšel je v Francijo, od ob sedmih, torej bom prav gotovo prvi na vrsti. Kako bridko sem se zmotil! Ob tri četrt na sedem je bila čakalnica >e > zased en a < tako. da sem komaj "gotovi/, kdo je prišel zadnji. Potem s,» prihajali in prihajali novi bolniki, eni za des'w, drugi za levo stran ~ Prostor namreč rabi kot čakalnica z« dna zdravnika. Polagoma se je Prostor (soba 4X4) tako napolnil. , * so b,li bolniki zgneteni malone Kot sardine o škatlici. Kdor je pri- šel prvi, je sedel, drugi so stali, tarnali in godrnjali. Zrak je postal gost, zadušljiv, poln izparin. In tedaj sem se spomnil, da sem pred nekaj dnevi bral staro zdravniško knjigo, kjer je o jzoglaoju o nastanku bolezni zapisano med drugim: >. . . In izpari-vanje bolehnih ali pa celo hudo bolnih ljudi, ali ne bo škodovalo drugim, ki v njihovi okolici vdihavajo isti pokvarjeni zrak! Kdo bi še o tem dvomil? Tako more torej dihanje in izparivanje bolnika prenesti bolezen še na druga telesa. . .< Knjiga je bila pisana takrat, ko Še ni bilo toliko bolnih med ljudmi in ko zdravniki niso še imeli dosti dela. Če bi jo hotel kdo prilagoditi za današnjo rabo, bi moral nedvomno spregovoriti tudi o takih čakalnicah, ki pravi o njih ljudska modrost: »Če nisi še bolan, se v čakalnici bolezni nalezeš.t Čakajoči se prerivajo o nestrpnem pričakovanju. Tisti, ki se jim obeta, da bodo prišli na vrsto, so se prile- pili k vratom, da ja ne bi koga prehitel kakšen vsiljivec, nebodigatreba. V gruči zasumi, začne se prepir. »Jaz sem bil pred vami.* »Kaj, vi pred mano? Saj vas ni nihče videl tuf* »Čakal sem na hodniku.* »lle, to lahko reče vsak. Kar lepo o vrsto. . , .* In tako dalje... ves dan. In prav tako drugi dan, tretji dan, ves teden, teden za tednom ... Vsa čast zdravstvenemu osebju, ki požrtvovalno in stoično mirno dela v takih razmerah. Za koliko se je že povečalo število prebivalstva za Bežigradom, odkar imamo ta »zdravstveni dom*? Pa pustimo statistiko, zakaj številke rade hitro uidejo iz spomina. Kdor ne verjame, da nam je novi zdravstveni dom res nujno, zelo nujno potreben, naj pride v opisano čakalnico. Prav gotovo mi bo pritrdil, zlasti če bo moral čakati kot bolnik. S. (Nadalj. s 2. strani) ter še 5,5 milijonov za razne manjše povezave in odcepe. Medtem ko so za napeljavo plinovoda v Posavskega ulici predvideli 3,5 milijona dinarjev, pa je znatno obsežnejši seznam ulic, v katerih bodo letos urejali kanalizacijo in sicer: Prekmurska 4 milijone, severni del Podmilščakove (od železničarskih hiš do glavnega zbiralnika — 14 milijonov), Cerkova (700.000), Ptujska (2 milijona), Trstenjakova (4,1 milijone) Einspielerjeva (1,5. milijona) ter povezave kanalizacije severno od Posavskega ulice (4,2 milijona). V letošnjem programu komunalnih del je tudi ureditev javne razsvetljave v Trstenjakovi, Pleteršni-kovi in Jakšičevi ulici (5,5 milijonov). Za namestitev posameznih svetlobnih teles v nekaterih ulicah pa so predvideli še en milijon dinarjev ter 4 milijone za ureditev okolice novega stanovanjskega naselja na Brinju. Proračunski dohodki občine bodo nekoliko višji, kot so bili predvideni v predlogu. Znašali bodo 2.611.409.000 dinarjev in ne 2,457.865.000 din, ker je vključen tudi dohodek cestnega sklada. Del dohodkov pripada zvezi in sicer 233,975.000 dinarjev, republiki pripada 747.255.006, okraju 252,108.000, tako da občini ostane 1.378.071.000 din. Seveda gre delitev še naprej. Za medobčinski sklad strokovnega šolstva bo občina dala 97.489.000 din, v medobčinski sklad za negospodarske investicije bo šlo 116.988.000 din, za potrebe mestnega sveta Ljubljane 138,761.000 din, (kar je za 2,122.000 din več kol je bilo prvotno predvideno), za občinski šolski sklad 424,863.000 dinar jev, za cestni sklad 27,200.000, za finančni načrt uprave ObLO 158.323.000 dinarjev tako. da za proračun LO ostane 414,445.000 dinarjev. Potrošiti pa bodo smeli le 379.138.000 din, ker morajo dati v posebno rezervo, ki se letos ne bo smela trošiti 35,307.000 dinarjev. Predlog proračuna je predvideval dohodkov in izdatkov v višini 521.396.000 din. Tekom obravnave je bilo potrebno nekatere postavke dohodkov spremeniti, istočasno pa so izločili izdatke za upravo LO v poseben sklad, s katerim ho gospodaril svet kolektiva uprave ObLO sporazumno s tajnikom LO. Te spremembe so dale tudi drugačno končno številko dohodkov in izdatkov. Izdatki za posamezne službe se niso bistveno spremenili. Za prosveto in kulturo je predvideno 7,420.00« din, za socialno varstvo 39.503.000 din, za zdravstveno zaščito 30,800.000. Za državno upravo je ostalo samo 19,850.000 (za stroške sej LO, svetov in komisij ter osebne izdatke voljenih predstavnikov LO), ker je ostalo preneseno v poseben sklad. Stroški za negospodarske investicije so se povečali od 14.666.000 na 21,666.000 din. Povečanje za 7 milijonov je predvideno za izgradnjo krajevnih družbenih centrov. Dotacije občinskim zavodom, krajevnim skupnostim, društvom in družbenim organizacijam bodo znašale 86,253.000, kar je za ca. 20 milijonov več kot v 1. 1962. Od tega znašajo dotacije za skupno financiranje sodišča, javnega tožilstva in matične službe 16,455.000, za ljudsko knjižnico, zavod za socialno delo. zavod za kataster in izmero zemljišč ter veterinarsko postajo pa nadaljnjih 26.400.000. Stare obveznosti občine do posojil in garancij znašajo 67 milijonov din, dočim je v proračunsko rezervo, ki se lahko troši tekom leta, predvideno samo 13,683.000 din. S. K. Zbo/ občanov Stran 3 Štev. 3 K obravnavanju osnutka regulacijskega načrta za mestno območje Ljubljana-Bežigrad Že v letu 1960 in 1961 je Zavod za urbanizem Ljubljana, na pobudo Mestnega sveta in občinskih odborov ljubljanskih mestnih občin pričel pripravljati gradivo za urbanistični program Ljubljane ter elemente generalnega urbanističnega načrta. V letu 1962 so bili v mesecu marcu in aprilu izvlečki tega gradivo javno razstavljeni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ob tej priložnosti so bile organizirane širše diskusije, ki so k razpravi prispevale vrsto pripomb in sugestij. Posebna skupina ekspertov (14) je v poletju 1962 pregledala vse gradivo skupaj s pripombami in sugestijami ter v svojem zaključnem poročilu predlagala pristojnim organom, da predloženo gradivo z določenimi dopolnili potrdijo. Zavod za urbanizem Ljubljana je do meseca novembra 1962 gradivo dopolnil v smislu zahtev tega zaključnega poročila in pripravil elaborat za končno obravnavo in potrditev. V tem času je dozorela misel, da bi se obravnaval in sprejel dokument, ki naj bi imel obliko resolucije in ki bi dejansko predstavljal širok sporazum o nekaterih najbolj bistvenih stališčih, izraženih v gradivu urbanističnega programa Ljubljane in elementov generalnega urbanističnega načrta. Osnutke takih dokumentov je obravnavalo večje število strokovnih in družbeno-po-litičnih organov. Pri teh obravnavah, ki so razčistile v glavnem še preostala odprta vprašanja, je prevladovalo stališče, naj bi pristojni organi vendarle obravnavali in sprejeli tudi sam urbanistični program. Zavod za urbanizem se je zaradi tega, da bi se izognil kakršnimkoli zamudam, že v letu 1962 lotil podrobnejše obdelave posameznih delov ljubljanskega mestnega območja. Ta obdelava se v celoti naslanja na elemente, izvirajoče iz gradiva urbanističnega programa Ljubljane in generalnega urbanističnega načrta, predvsem na tiste, ki so slej ko prej nesporni. Elaborati te vrste, ki se obdelujejo za območje vseh ljubljanskih občin, nosijo delovni naslov »Regulacijski načrtir. Po nomenklaturi zakona o urbanističnih projektih predstavljajo ti elaborati dokument, ki ga je mogoče enačiti s prvim delom ureditvenega načrta; smiselno pa naj bi predstavljali tisti del urbanistične dokumentacije, ki zaključuje enotno, »službeno« delo urbanističnega načrtovanja in predstavlja končno podlogo za urbanistično načrtovanje. Potem ko bi občinski ljudski odbori posameznih komun potrdili te elaborate, bi si zagotovili osnove za projektna naročila, razp:se natečajev ipd. Čeprav so nekateri teh elementov bili zaključeni še pred potrditvijo urbanističnega programa Ljubljane In elementov glavnega urbanističnega načrta, ne bi bilo ovire za njihovo potrditev, saj v vseh svojih bistvenih elementih ne bodo mogli biti v nasprotju z določili osnovne urbanistične dokumentacije. Glede na svoj namen vsebuje elaborat regulacijskega načrta naslednje elemente: 1. Analitični del: — starost zgradb — naseljenost — etažnost — namembnost — faznost rušenja — pom. naseljenost — geološka ekspertiza 1 n. I : 5■>* 0000 DOOOOOOC f\7ooooocc «,.^00000000 r^OOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOO. JOOOOOOOOOOOOO. OOOOOOOOOOOOOC\ 'OOOOOOOOOOOOOON ^ o o o o o o o o o o o IV “50000000000 i?),. ooooooooooc SB a 5000000000' ji BB B;1 o o o o o o o o o c kw& >000000000 M m ■■■ o o o o o o o o o c m m ?/ ooooooooo a mm: b oooooooooo i iBS BB LbBB I •ooooooooo* is BB BSi :Bi BB1 OOOOOOOOOO ; I »ooooooooo« B BB BB iB: Bgf OOOOOOOOOO :B:. BB BB BBfcv>0 OOOOOOOO« .v.v.v. .v.v.v.v.N ••0000000 •••••••••• • ••••••••• —' •••••••••••% ••••••00 0 0 0 0 % •/•••••• 00 0 0 0« .v.v.v.v.v.v.v .VAV.VAVAvC*. .•.V.V.V.V.V.V.V AV.V.V.V.V.V *.. ••0000000000 • ••00O000000 0 •••••••00000 ••••••••••••• •••V.V.V.V.V.V .v.v.v.v.v.v; OOOOOOOOO* > 0L00J5C>00C>0_ OOOOOOOOOOOOOOO*. O O O OO O O O OO O O O O O O t i >BlO OOOOOOOOOOOOOOOOO Ev?' OOOOOOOOOOOOOOO UOOOOOOOOOOOOO V. OOOOOOOOOO p O o OO o O O O O O O O O O O O o O Ov. o O o O r' ' ^ OOOOOOOOOOO OOOOOOOO O OOP O«. .... O OOO OOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 500000000000000000000000000000«-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooooooo »ooooooooooooooooooooooooooooooo 3000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ''^nOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO '»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO '»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO •.TV 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO BBJ Bi B\ »oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ib :b:\ 'ooooooooooooooooooooo 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ''OOOOOOOOOOOOOOOOOO •'OOOOOOOOOOOOOOOOO '»OOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO 0000000000000 'OOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO 500000000 ■»OOOOOOOO •»oooooo ^ ^ #0 • Sesedo imaio občani Zbirno poročilo z zborov volivcev Občani krajevne skupnosti Bežigrad, ki je razdeljena na pet volilnih enot, so na zborih volivcev sprejeli več koristnih pripomb k občinskemu družbenemu planu, V prvi volilni enoti so se volivci zavzeli, naj občina nameni več sredstev za košarkarski klub, ki je dosegel že lepe uspehe. Košarkarji bodo s prostovoljnim delom začeli graditi novo športno igrišče. Volivci v drugi volilni enoti menijo, naj bi za zeleni pas ob cestnem podvozu na Titovi cesti porabili manj sredstev, medtem ko naj bi mestni svet, kakor tudi občina posvetila večjo skrb ureditvi centralnega stadionu, gradnji zbirnega A 1 kanala od Koroške ulice do Turnerjeve ulice in novi osemletki v Stožicah. Volivci krajevne skupnosti »Borisa Kidriča« so predlagali naj bi letos asfaltirali Vodovodno cesto, kjer je kanalizacija že končana in je cesta v izredno slabem stanju. Zanimali so se tudi, kaj bo z gradnjo pralnic v hranilniških blokih, ki so bile že predvidene. Do novih obrtnih delavnic naj bi občina zavzela boljšo davčno politiko — za krajši čds naj bi jih oprostila dajatev, pozneje pa bi jim davek postopno zviševala. Dajatve občine so odloč- jo, da lahko pripišemo le 3-odstot-no povečanje delovne storilnosti, ki jo predvideva družbeni plan, dejstvu, da so v nekaterih gospodarskih organizacij sestavljali plane brez aktivnega sodelovanja delovnih kolektivov. Ce bi namreč kolektivi zares razpravljali o planu, se prav gotovo ne bi strinjali samo Kmetje še posebej prosijo, naj bi ustrezni organi spet dovolili vožnjo konjskih vpreg po Smartinski in Savski cesti, ker se je promet z dograditvijo obeh podvozov na Titovi in Celovški cesti na teh cestah dokaj zmanjšal. Zato se zavzemajo predvsem, da bi lahko po čimhližji poti vozili seno z Ljubljanskega barja. V Tomačevem se volivci še posebej zavzemajo, naj se dokončno uredi odvažanje gramoza s Save. Volivci v Beričevem pa so predlagali, naj občina nastavi cestarja za vzdrževanje cest na tem območju in vključi v občinske ceste tudi cesto Beričevo—Sava, ki je iz neznanega vzroka izpadla iz občinskega cestnega omrežja. Občani krajevne skupnosti Ježica so predlagali, naj občina zagotovi sredstva za dograditev trafo postaje na Ježici. Zagotoviti je treba tudi sredstva za napeljavo 630 m vodovodnega omrežja. Tudi gradnjo športnega igrišča pri domu TVD Partizan bi morali letos nadaljevati, za kar bi potrebovali še 500.000 dinarjev; na trolejbusnem obračališču na Ježici pa naj bi namestili montažno streho, ki bi zaščitila čakajoče pred vremenskimi neprili-kami. Tudi na Ježici, so občani menili, naj bi čimprej asfaltirali Ma-lovaško cesto proti Savi, še prej pa bi morali tu dograditi vodovod. Na zboidh občanov so se volivci zavzeli še za vrsto drugih ukrepov V zvezi s komunalnimi napravami, družbenim planom in proračunom ter drugimi problemi, vendar smo v tem povzetku poskušali nanizati le nekaj bistvenih in najbolj perečih problemov, sugestij in pripomb z zborov občanov v naši občini. N. L. Zvonimir Škandali: Letošnji družbeni plan predvideva... Ze pred pričetkom zbora volivcev se je razvila med znanci debata Jože Crnugclj med poročanjem no previsoke, saj ji ostane le 28 °/o vseh sredstev. Krajevna skupnost »Stadion«. Precej kritičnib pripomb so dali volivci na semaforsko ureditev križišč na tem območju, ki po njihovem mnenju ni najboljša, čeprav nosi občina breme visokih stroškov za ureditev križišč, medtem ko občani o tem niso doslej nič soodločali! Ker za zdaj ni dovolj sredstev za rekonstrukcijo cest in ulic, ki so zelo slabe, bi morali poskrbeti, da bi jih vsaj za silo vzdrževali in poleti škropili. Bežigrad je del mestne celote, zato naj dobi mestni svet v M-ihodnje večja pooblastila, da bo ahko enotneje urejeval probleme ljubljanskih mestnih občin. Proračun mora zagotoviti tudi sredstva za prometno varnost, to je ureditev cestno-prometnih znakov itd. ObLO naj pripravi prioritetno listo vseh komunalnih del in naj jo predloži prihodnjemu zboru občanov. Na številnih zborih volivcev v Savskem naselju so se občani zanimali med drugim, kako mestni svet razpolaga s sredstvi in kdo nadzoruje uporabo skupnih mestnih sredstev. Iz predloga družbenega plana in proračuna je razvidno, da 13 % občinskih sredstev dobi mestni svet. Koristno bi bilo. če bi pri mestnem svetu ustanovili komisijo, ki bo soodločala, kako naj se porabijo ta sredstva. Volivci so dalje ugotovili, da so občutne razlike med družbenima planoma bežigrajske občine in republike. Republiški plan predvideva porast produktivnosti za 8 "/», občinski pa le za 5‘/g. Zaka j takšna razlika? Občinski družbeni plan dalje tudi predvideva, naj bi se povečal davek na osebni dohodek. Ali je pri tem mišljen davek na osebni dohodek občanov, ki letno zaslužijo nad 700.000 din? Volivci meni- Stran 6 ^. . v stcv , Zoot občanov s 3-odstotnim povečanjem delovne storilnosti, ker to hkrati jmmeni tudi samo 3-odstotno povečanje osebnih dohodkov v letošnjem letu. Občani so tudi spraševali, zakaj družbeni plan predvideva letos občutno manj sredstev kot v minulem letu za zdravstveno preventivo in več sredstev za sanitarno inšpekcijo. Ker je bežigrajska občina v primerjavi z drugimi občinami v republiškem merilu industrijsko razmeroma močno razvita — po narodnem dohodku pride kar na visoko šesto mesto — bi morali povečanje produktivnosti planirati vsaj v višini republiškega povprečka, ki znaša okrog 8 °/o. Prav zaradi tega naj gosj)odarske organizacije pro-uče in v soglasju ter sodelovanju proizvajalcev in samoupravljavcev ustrezno popravijo svoje plane. Krajevna skupnost Stožice. Na območju te krajevne skupnosti so občani razpravljali predvsem o izredno slabih cestah, ki naj bi jih vsaj zasilno popravili. Asfaltirali naj bi Ogrincevo ulico, druge pa naj bi vsaj posuli z gramozom in tekoče vzdrževali, ker so zaradi gostega prometa vse v globokih luknjali. Tudi novo Ulico Pohorskega bataljona bi kazalo nasuti z gramozom do Tolstojeve ulice. V Omahno- vi ulici naj bi podrli vse ograje, cestišče razširili iu ga primerno uredili. Gogalovo ulico pa naj bi v ravni črti podaljšali do osemletke v Stožicah. Pri tem bi morali porušiti samo star hlev. Posebno pereč problem na tem območju predstavlja Rodičeva ulica, kjer ob deževju nastane na njej do 30 in več metrov dolgo jezero, tako da je ulica praktično skoraj neprehodna. Nadalje so se občani v Stožicah zavzeli, naj bi najprej nadaljevali gradnjo telovadnice pri osemletki v Stožicah in šele potem v Savskem naselju, z utemeljitvijo, da so v Savskem naselju ceste že asfaltirane, tu pa so skrajno zanemarjene. Prednost pri letošnjem popravilu cest naj imajo Ulica padlih borcev, Slovenčeva, Gogalova, Omahnova, Rodičeva, medtem ko naj bi vodovod napeljali iz Oinah-nove ulice po Kalingerjevi, kar bi bilo najceneje. Volivci na Črnučah se zavzemajo za izboljšanje javne razsvetljave, ki je zelo pomanjkljiva. Hkrati želijo. da bi podjetje Ljubljana tran-port čimprej podaljšalo trolejbusno progo do Črnuč ali da bi avtobusi z Ježice do 12. ure dopoldan vozili vsaj vsako uro. Volivci v Nadgorici so predlagali, naj si občinska sanitarna inšpekcija ogleda stanovanja delavcev gradbenega podjetja »Ccmentar«, ki žive v prostorih brez vsakršnih sanitarij, in ukrene potrebne korake. Poskrbeti bi morali tudi za takojšnje popravilo električne napeljave v drugem delu Nadgorice, kjer je tok posebno šibak. Hkrati bi morali namestiti za boljšo razsvetljavo še dve svetilni telesi. Občani v Tomačevem so spraševali zakaj se je zvišala neobvezna občinska doklada za 100"/«, kdo in kako troši sredstva namenjena za zaščito rastlin in živali ter pospeševanje živinoreje. Zakaj občina daje družbenim posestvom kar ? milijonov premije za mleko itd. Našim ulicam vrnite mir! Šolska avla v gimnaziji v Peričevi ulici je nemo čakala. Namesto otroškega živ-žava so tokrat čakali stoli. Tokrat na stole niso sedali dijaki, nihče se ni na stolih guncal, nihče ni niti opazil, da so ti stoli pravzaprav majhni. Na njih so sedeli uslužbenci, delavci, inženirji, pravniki, agronomi, upokojenci, sodniki iu seveda — gospodinje. Niso prišli poslušat majhnih in velikih učenosti, vse je prignalo na te stole vabilo, da bo 14. marca ob neki uri (na vabilih ni bila napisana ura začetka; tudi občinski odbor SZDL ni bil točno obveščen saj so imeli tam napisano, da bo sestanek šele naslednji dan...) zbor volivcev oziroma občanov in bodo razpravljali o družbenem planu in o vsem, kar se na takih zborih razpravlja. ŠE TOČKO RAZNO, PROSIM Nekateri so prišli ob sedmih, nekateri ob pol osmih, nekateri ob osmih, pol devetih ... (zvečer seveda). Zbor občanov pa se je začel nekaj minut po osmi uri. Tisti, ki so zamudili, so stali ali pa si nosili stole v avlo iz razreda sami. Udeležba je bila tokrat velika. Kaj ne bi bila. Družbeni plan in proračun se sprejema le enkrat na leto. Pozneje se ga ne da več bistveno popravljati. Občani niso prišli le vzdigovat rok, kot pravijo nekateri. Prišli so pripravljeni, da povedo, kaj je treba zgraditi, kaj je treba narediti takoj, kje je najteže. Zato so se z dnevnim redom (Poročilo o predlogu družbenega plana in proračuna občine. Odgovori na zbore volivcev in Komunalna vprašanja) strinjali. Pa ne povsem. Manjkala je namreč točka »razno«. Zato se je iz sredine avle dvignil možakar in dejal: — Prosim, da se kot zadnja točka dnevnega reda doda še točka razno! Občani so seveda predlog enoglasno sprejeli. PREVEČ ŠTEVILK Zvonimir Škandali, ljudski odbornik, je začel brati predlog občinskega poračuna iu plana. Bral je in nizal številke in tolmačil vsako številko posebej. Povedal je za vse novogradnje, posebno šol, šolskih telovadnic itd. Občani so ga bolj ali manj zbrano poslušali. Težko je razlagati družbeni plan brez. številk, ne vem, kako bi ga sam. Vendar verjetno večina občanov ni mogla slediti vsem številkam. Sicer pa je bil družbeni plan in proračun natisnjen v našem časniku in so si ga občani lahko ogledali že doma in ga temeljito proučili. MILIJON ZA OTROŠKO IGRIŠČE Kje so sredstva za izgradnjo otroškega igrišča? Zakaj tako malo sredstev za vzdrževanje in gradnjo cest, — so bila prva vprašanja občanov. Po krajši diskusiji je bilo pojasnjeno, da v proračunu ni prikazan komunalni sklad, ki predvideva 110 milijonov za gradnjo cest in drugih komunalnih naprav. Zakaj ni prikazan, ni vprašal nihče!? Občani so postavili zahtevo, da se v proračunu ali šolskem skladu predvidi približno milijon dinarjev za otroško igrišče, ki je že v gradnji za gimnazijo. Če to ni mogoče, so predlagali občani, naj se predvideni znesek za igrišča v Stožicah in Črnučah deli še na krajevno skupnost »Boris Kidrič«. Po tem predlogu so občani krajevne skupnosti »Boris Kidrič« družbeni, plan in proračun za leto 1963 sprejeli. CESTE, KANALI. RAZSVETLIAVA, NASADI Ljudski odbornik Jože Crnugclj je nato predlagal v merilu krajevne skupnosti program komunalnih del. Program je pred tem že potrdil svet krajevne skupnosti. Kdaj so se občani že strinjali s predlogi za ureditev komunalnih del! Vsak bi rad čimprej hodil po asfaltu in pod nekaj stovatnimi žarnicami. Vendar je vsako leto bilo in bo le določen del sreds.ev na razpolago za komunalna dela. Tokrat občani res niso postavljali prevelikih zahtev: Želimo, da se v Vojkovi ulici gradi parkirni prostor. Gradbeno pod- Občani krajevne skupnosti Boris Kidrič med poslušanjem poročila o letošnjem proračunu iu družbenem planu jetje iz Izole naj čimprej odstrani barake, nezavarovane gnojiščne jame, neurejene sanitarije. Na Vilharjevi cesti naj se lastnici kmetije prepove reja svinj iu kmetovanje sploh. Po besedah občanov se okoli te kmetije nabira preveč mačk, psov, miši in podgan? /.vrstili so se še predlogi o ureditvi zelenic, razsvetljavi cest itd. STRAN S KAMIONI! Občani, ki stanujejo v Novakovi ulici, so ogorčeno protestirali zaradi kaljenja dnevnega in nočnega počitka. Kaj so povedali? — V naši ulici parkirajo kamioni različnih podjetij. Pozimi so kabine, v katerih spijo skupaj s prileznicn-mi, ogrevali z motorji. Brnenje motorjev je v nočni tišini povzročalo neznanski hrup. Prav tako je ropotalo in še ropota podnevi. Šoferji krenejo na pot v zgodnjih jutranjih urah iu s hrupom težkih motorjev prebude vse prebivalce, od dojenčkov do starcev. Okolica je vsa ponesnažena, saj nimajo nikjer nobene sanitarije. Da o morali sploh ne govorimo; le kaj naj naredimo z otroci, ki vse to gledajo? Razbijajo nam okna ... Občani upajo, da bo ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad ukrenil vse potrebno, da se bo v njihove ulice spet povrnil mir. BRELIHOV A ULICA, ROBBOVA POT, POHORSKA ULICA... Občani so sprejeli tudi sklep, da se nekatere ulice na območju krajevne skupnosti »Boris Kidrič« preimenujejo. Tako so se domenili, da se dosedanja Svetosavsku ulica preimenuje v Brelihovo ulico. (Brelih je partizanski 'unak, ki je stanoval na območju sedanje krajevne skupnosti »Boris Kidrič«). Neurejeni dohodi k železniškim barakam naj bi namesto dosedanjih imen Ob Robbova ulica, Robbova cesto in Linhartova ulica dobili ime Robbov« pot. Neimenovana pot, ki veže Peričevo iu Celjsko ulico, pa naj bi se imenovala Pohorska ulica. Občani pa so razen teh predlogov sprejeli tudi predlog o razdelitvi krajevne skupnosti »Boris Kidrič« na nove volilne enote. OBČANI SO ODHAJALI zadovoljni Ko so občani zadnjikrat dvignili roko in potrdili še nekatere predloge, se je pokazalo, tla so sc nekateri utrudili. Živahnost je v njjb popustila, pa tudi kazalec se je že. vrtel okoli desete. Odhajali so z«-dovoljni proti svojim domovom, nekateri sami, drugi v dvoje, v 'skupinah. Premlevali so nekatere st';1' ri, ki so jih hoteli povedali pa j111 niso, kdo ve zakaj? Ali se h.odo P' . logi, ki so jih predlagr.li uresu1' čili? Vsi verjetno ne. ttaj poznale zgodbo o vrečki, iz k/.tere se je111' Ijc le toliko, kolik'>r je v njej' Jo poznate? Veliko več želja kot denarja Ebor volivcev enote Savlje-Kleče. Dnevni red — rozprnva o občinskem družbenem planu in krajevne zadeve. Ko je občinski odbornik prebral glavne postavke osnutka občinskega družbenega olana, je delovni predsednik seznanil občane z odgovori občinskega ljudskega odbora na predloge in vprašanja s prejšnjega zbora volivcev. Odgovori so bili utemeljeni, kajti temeljili so na trenutnih možnostih. Precej predlogov občanov je ObLO upošteval. uresničitev nekaterih pa je preložil za nekaj časa. — Tovariši, razveseljivo je, da smo izvedeli odgovore na naše predloge! Poskrbeti hi morali, da bi tudi v prihodnje slišali, kaj je z našimi vprašanji — najkasneje na naslednjem zboru volivcev! Nato so razpravljali o cesti skozi Kleče, o svetilkah, transformatorski postaji itd. In pa o cestah! — Ceste so v Savljah in Klečah v takšnem stanju, da nujno zahtevajo popravila! Spomnimo se, kako je bilo, ko se je topil sneg. Luža pri luži, luknja pri luknji! Ko bo dež, pa bo samo blato! je povedal nekdo in sedel. Drugi pa je menil: — To je res! Toda ob tem se lahko vprašamo, kaj smo doslej na-redili, da bi bilo bolje? Vidite, na Ježici imajo ceste lepo urejene. Niso tarnali, temveč so z denarjem, ki ga je imela na razpolago njihova krajevna skupnost in s prostovoljnim delom, marsikaj opravili. Tretji pa je rekel: — Predlagam, da se danes pogovorimo o tem, kaj naj narčdi občinski odbor, in o tem, kaj naj naredi oziroma kaj lahko naredi krajevna skupnost. Vidite, naša krajevna skupnost ima na razpolago 280.000 dinarjev! Kako jih naj uporabimo? Kaj nuj uredimo najprej? O tem bi morali bolj razmisliti, kajti aprila se bomo spet srečali na zborih, ko bomo izbirali kandidate za občinski odbor! Do takrat pa bi se že morali odločiti! Predlogi so kar deževali. Nekdo je menil, da bi bilo treba urediti telovadišče na Ježici, drugi se je zavzemal za cesto skozi Kleče, tretji je predlagal, naj bi postavili na cestah svetilke... Zakaj ne bi uredili tudi kanalizacije? Ko je bilo konec predlogov, so začeli želje pretresati v luči možnosti. Skratka — za zdaj je več želja, kot pa denarja. Vendar je razprava izluščila najvažnejše naloge. Zbor volivcev v Savljah je trajal dobri dve uri. Izmed 800 volivcev jih je prišlo 50. Ko so odhajali, so bili zadovoljni. —- Tako bi se morali vedno pogovarjati. kot smo se danes! Razveseljivo, ko vidiš, da nisi govoril samo v veter! Videli boste, prihodnjič nas bo še več! ■—vČ Odgovor Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana Zavod za stanovanjske izgradnjo OLO Ljubljana je v letih 1936 do konca 1962 zbral za vse objekte, ki jih je gradil na območju ObLO Ljubljana-Bežigrad 569,404.139 di-darjev komunalnega prispevka. Zbrani komunalni prispevek obračunava Zavod izključno z občinskim ljudskim odborom, ki je do sedaj tudi pregledal in potrdil obračune za posamezna leta. Kljub temu da nimamo nikakih obveznosti niti dolžnosti do Stanovanjske skupnosti, smo poslali imenovanim z našim dopisom z dne 23. 6. 1962 pregled celotnega zbranega in porabljenega komunalnega prispevka s stanjem na dan 31. 12. 1961. Za leto 1962 smo porabo sredstev iz komunalnega prispevka ObLO Ljubljana-Bežigrad prav te dni obračunali tako. da znaša skupaj zbrani komunalni prispevek še vedno omenjeno vsoto, poraba tega prispevka pa znaša za 31. 12. 1962 din 539,247.760. Pripominjamo še to, da je ObLO Ljubljana-Bežigrad komunalni prispevek porabil skoraj v celoti v Savskem naselju, četudi je zbran v precejšnji meri iz objektov, grajenih izven naselja. Kopijo obračunu komunalnega prispevka za leto 1962 smo poslali 6. 3. 1963 na vpogled tudi Stanovanjski skupnosti Savsko naselje. Delovni kolektivi naj znova w • » proučijo svoje načrte Zavod za stanovanjsko izgradnjo je sklenil 18. 6. 1960 z ObLO Ljubljana-Bežigrad pogodbo, s katero mu je poverjena komunalna ureditev stolpnic (sekundarnega cestnega, vodovodnega, kanalizacijskega, električnega, plinskega in telefonskega omrežja ter ureditev okolice). Ta dela se izvajajo in so razen ureditve okolice v glavnem tudi že končana (kanalizacija, voda, elektrika, plin itd.). Ko bo zgrajena zadnja stolpnica S-4 (predvidoma v aprilu), bo Zavod v smislu sklenjene pogodbe z ostankom rezerviranih sredstev zunanjo ureditev, to je 30,156.379 din pričel urejevati okolico. Vse to je bilo pojasnjeno predstavnikom Stanovanjske skupnosti, kakor tudi predstavnikom hišnih svetov že vseljenih stolpnic, ki so se s tem strinjali. Ne moremo pa pričeti dela, dokler ne bo zemlja okoli stolpnic sposobna za obdelavo (sneg, zima itd.). Ponovno pripominjamo, da nam lahko narekuje porabo komunalnega prispevka samo en organ, to je tisti, ki nam je dal nalog, da ga zberemo in po njegovih direktivah in nalogah tudi trošimo ta sredstva. Upamo, da bo 30.000.000 zadostovalo za dokončno ureditev stolpnic v Savskem naselju. Ker bodo tekla dela za dokončno ureditev okolice, obveščamo Stanovanjsko skupnost Savsko naselje in prizadete stanovalce stolpnic z naslednjim: Na sestanku dne 11. III. 1963 v pisarni gradbenega nadzorstva Savsko naselje v navzočnosti predstavnikov Stanovanjske skupnosti, hišnih svetov stanov, stolpnice Savskega naselja, predstavnikov ObLO Ljubljana-Bežigrad, gradbe- nega podjetja »Gradis« in Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, je bilo sklenjeno: 1. da bo Zavod za stanovanjsko izgradnjo zbral nonudbe (najmanj treh gradbenih podjetij) do 5. IV. 1963 za predvidena dela po odobrenih načrtih zubanje ureditve stolpnic; 2. da bodo dela oddana najugodnejšemu izvajalcu sporazumno z ObLO Ljubljana-Bežigrad in Stanovanjsko skupnostjo Savsko naselje tako, da prične z deli v najkrajšem času, da bo gradbeno pod-jete »Gradis« odstranilo vse po-, možne objekte, razen zidane pisarne in dela skladišča do 20. IV. 1963, pisarna in del skladišča pa bo odstranjena po vselitvi strank v stolpnico S-4. Nadalje je bilo dogovorjeno, da bo Stanovanjska skupnost naročila dopolnilne načrte in urejevalna dela na podzemnih garažah, kar pa ne bo vplivalo na dela zunanje ureditve stolpnic po načrtih, ki so do sedaj odobreni. Te stroške plača Stanovanjska skupnost. Za izvedbo predvidenih del zunanje ureditve so rezervirana sredstva v višini okrog 30 milijonov dinarjev iz komunalnega prispevka, kar pa ne bo zadostovalo za vsa dela, predvidena po izmerah in predračunu v znesku okrog 35 milijonov dinarjev. Po prejemu ponudb od izvajalcev bo Zavod sporazumno z ObLO Ljubljana-Bežigrad in Stanovanjsko skupnostjo Savsko naselje, zmanjšal obseg nebistvenih del zunanje ureditve do razpoložljivega zneska, ali pa bo poiskal za ta dela dodatna sredstva. Ing. L. Skaberne Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana To je predlog prebivalcev Sa' skega naselja, ki so obravnavali ol činski družbeni plan. Številni ud< lež.enci zborov volivcev so poudi rili, da je naša občina dovolj ra: vita, da bi lahko dosegla vsi povprečno planirano republišk povečanje produktivnosti. Za to I morali biti zainteresirani predvsei delovni kolektivi sami, saj so e produktivnosti odvisni njihovi osel ni dohodki. Glede na to so prema] obrazložene tudi gospodarske iuvi sticije, kajti iz predloženih info »nacij ni razvidno, ali so investicije res upravičene, to take, da bodo znatno in hitro pr pomogle k povečanju proizvodnj Občinski ljudski odbor naj bi bodoče*pazljivo zasledoval izpolnj '“"Jplanov in o tem pogoste obveščal občane. Predlagali so tur naj bi se v bodoče planirala srci stva za znanstveno raziskovali •le o, saj je le z znanstvenimi m toda mi mogoče učinkovito poveča proizvodnjo. 1 1*RIOR 1 TETA ZDRAVSTVENEMU DOMUJ Občani so si bili edini v tem, da Je treba napraviti vse, da bi bil Zdravstveni dom čimprej dograjen. 1 »'ogledati bi bilo treba možnosti, kako bi poleg gospodarskih organizacij doprinesle k dograditvi doma (udi ustanove, katerih uslužbenci iščejo pomoč v bežigrajskem zdravstvenem domu. KOMUNALNI PROBLEMI ŠE VEDNO PEREČI Neurejenost prometa povzrof Savskem naselju mnogo hude l 1 rometni znaki so — v kolikor si so — nesmotrno postavljeni in eesar ne doprinašajo k rešitvi V";m«- Predvsem bi bilo treba « J»ti hitrost vozil v naselju. Ne nosti so izpostavljeni predv ron, ki houijo v solo tez Lin tovo eesto. Na prehodu ni nob znakov, ki bi opozarjali vozniki 1 ee, predvsem pa na otroke. liidV'^«0 je bilo izreč Avtobusi"v,,n "V‘°b"s"eRn Pr°" ^viohusi vozijo neredno i/eo j heo skrbel za to. da bi bile i takiT očiščene snega. I d I n I T ‘Jr Poskrbi’ <•« bi se Savsko ‘ "k<>l>« svoji kvaliteti vsekakor spadajo v L slovensko ligo, le da jim primanjkuje rutine, ki pa bi si jo laliko nrav lom pridobili. G. S. »BEŽIGRAD« drugi v skupini C Tekmovanje v zimski koSarkarski ligi Prve cini marca je bila o C-sku-pini zimske Ufi e za košarkarje iz Ljubljane in okolice zadnja tekma in sicer med Bežigradom in Zeleno jamo. Bežigrajčani so zmagali 48:39 (18:15). S to zmago, ki smo jo sicer pričakovali, si je moštvo Bežigrada zagotovilo drugo mesto v svoji skupini. Od štirih tekem jih je Bežigrad o svojo korist odločil Iri, medlem ko je zaradi slabe igre podlegel moštvu Trnovega, ki je tako zasedlo prvo mesto. V zadnji tekmi so naši fantje od začetka prevzeli pobudo v svoje roke in o začetku vodili s štirimi koši razlike, nikakor pa se niso mogli iodtepitic. Nasprotno o osmi minuli so jih igralci Zelene jame ujeli, nato pa so jih še dne minuli držali, dokler končno nista Možgan in Kozina znova povedla in ob polčasu zagotovila sicer skromen naskok. V drugem polčasu pa smo bili spet priča jalove igre Bežigrada. Na jprej so igralci 'Ze- lene jame rezultat zmanjšali, nato pa prešli v vodstvo in razliko še večali. Po šesti minuti pa so se naši fantje spet zbrali, izenačili in potlej večali razliko, tako da o zadnjih minutah nismo bili več o skrbeh. V moštvu Bežigrada so se odlikovali Cvar 12, Možgan tl, Merhar tl, Urbanija 8 in Kozina 6, največ preglavic pa jim je delal Strekelj, ki je za svoje moštvo dosegel kar 22 košen, največ s preciznimi meti od daleč. Kakor smo omenili, Bežigrajčani žal niso osvojili prvega mesta, saj bi potem lahko prihodnje leto tekmovali o B-skupini, kjer pa je kvaliteta moštev znatno višja. Tekmovanje bi jim sicer nedvomno koristilo tudi o tej druščini, lahko pa hi sila slabo vplivalo na moralo moštva. če bi n tem tekmovanju dosegli neuspeh in bi se potem morali spet vrniti za stopnico nazaj. -nc Nešporten rezultat ..Zelena miza" : Črnuče 1:01 V odbojkarski tekmi dne tč', februarja so odbojkarji Črnuč premagali eki/H) Kamnika z rezultatom 5:0. Ta tekma je sicer že bila odigrana med rednim tekmovanjem jeseni, vendar je bila zaradi vrste nepravilnosti o zvezi s sojenjem in registracijo igralcev (o ekipi Kamnika) razveljavljena in že po zdavnaj končanem prvenstvu ponovno odigrana. Tekma je potekala v znamenju velike premoči Črnuč, kar priča tudi rezultat. Začetek je sicer pripadat Kamniku, kajti Črnučani se n majhni in predvsem temni telovadnici niso tako dobro znašli kot domačini. Pa tudi nervoza je naredila svoje, nekaj slabih in netočnih udarcev in že je Kamnik o prvem nizu vodil 6:0. To je verjetno streznilo odbojkarje Črnuč, ki v nadaljevanju niso več izpustili igre iz rok, tako da so odšli domov kot zmagovalci in obenem prvaki II. slovenske lige. Tak je bil rezultat na igrišču v športnem dvoboju. Toda kot ie tolikokrat prej so tudi sedaj vso stvar »razčistili* za »zeleno mi- zo*. Izvršni odbor odbojkarske zveze Slovenije je namreč razveljavil vse tekme Kranja in ker so Črnuče imele to »smolo*, da so o obeh tekmah s Kranjem zmagali in si takrat pridobili štiri točke, so sedaj po sklepu IO OZS ostali brez teh. Tako prvaki iznenada niso več prvaki, zato so izgubili priborjeno in zasluženo mesto v l. slovenski ligi. Novi član je postala ekipa Jesenic, Črnuče pa bodo morale spet v borbo za točke, ker je tekmovalna komisija določila, da bosta preostali dve mesti v razširjeni ligi izpopolnili ekipi, ki bosta na kvalifikacijah med ekipami: Črnuče, I.KO, Partizan (Novo mesto) in Partizan (Slov. Bistrica) zasedli prvo in drugo mesto. Črnučam lahko samo zaželimo vso srečo na igrišču, ki jo za »zeleno mizo* nimajo in je tudi nikoli niso iskali. Vsekakor pa bi ekipa Črnuč, ki ima v svojih vrstah tudi dva statva člana slovenske reprezentance P° svojih rezultatih doseženih na igriščih zaslužila mesto v l. slovenski ligi. Stražišar ..ZBOR OBČANOV"_ Št. 3 - 13. qpri»o 1963 POSEBNA PRILOGA Obvestila volivcev OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ZBOR .ZBO R 35 ODBORNIKOV DELOVNIH SKUPNOSTI 35 ODBORNIKOV KMETIJSTVO -> VOUVMA ENOTA Občinski ljudski odbor je nn seji 22. aprila sprejel odlok o sestavi nove občinske skupščine. Ta bo štela 70 odbornikov (35 v občinskem »boru in 35, v zboru delovnih skupnosti). Zbor delovnih skupnosti bo sestavljen, kakor kaže shema Občinski ljudski odbor je sprejel tudi odlok o določitvi volilnih enot in območjih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi. Iz tega odloka bjavljamo območja volilnih enot za občinski zbor in volišča ter volilne enote za zbor delovnih skupnosti, območja zborov delovnih ljudi in volišča Občinski ljudski odbor je sprejel odlok o določitvi volilnih enot, v katerih volijo odbornike za dveletno, oziroma štiriletno mandatno dobo. Odlok določa volilne enote, kakor kaže razpredelnica na 16. strani. Volilne enote za občinski zbor Krajevna skupnost ltBežigrad" VOLILNA ENOTA ST. 1 Meja poteka po občinski meji od železniškega nadvoza na Titovi cesti ob železniški progi do podaljška Jak-šičeve ulice, po Jakšičevi ulici, njenem južnem delu na Titovo cesto vključno številko 57 in po Titovi cesti .proti nadvozu vključno njen zahodni del. Ta volilna enota obsega: Titovo cesto 53, 41, 45, 47, 49, 51, 53, 53/a, 55, Parmovo cesto 6, 20, 22, 24, 25, 28, 33, i Kurilniško ulico 10, 10/a, 12, 14, 15, 16, 18, 19, I Likozarjevo ulico 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, Smoletovo ulico od št. 3 do 16, J Jakšičovo ulico 1, 3, 5, 7, 9, [ Pleteršnikovo ulico t, 3, 4, 5, 9, 11, «13, 10, 12, 14, 16, 18, ( Livarsko ulico v celoti. Volišče: v prostorih »Svobode* Bežigrad, Smoletova 16. I VOLILNA ENOTA ST. 2 Meja poteka po Jakšičevi ulici i vključno njen severni del, po podaljšku te ulice preko Parmove do železniške proge, po občinski meji do ulice 1 Bežigrad, po njej, vključno njen juž-1 ni del, na Titovo cesto — vključno 1 št. 75 in po Titovi cesti do Jakšičeve ulice, vključno št. 59. Ta volilna enota obsega: Titovo cesto 59, 61, 69, 71, 73, Jakšičevo ulico 4, 6, 8, 12, 14, 16, Trstenjakovo ulico v celoti od št. 1 I do 17, Bežigrajsko ulico 1, 3, 5, 7, 12, 15, I 17, 19, 21, Parmovo ulico 34, 36, 38, 40, 42, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, Pleteršnikovo ulico 15, 17, 19, 121, 23, 24, 25, 27, 28, 30, 32. Volišče: v prostorih »Svobode* Bežigrad, Smoletova 16. VOLILNA ENOTA ST. 3 Meja poteka od Titove ceste po ulici Bežigrad vključno njen severni del, deloma po Staničevi ulici, vključno Hranilniško ulico, izvzemši Staničevo ulico št. 4, 6, 17, preko Einspilerjeve ulice med Staničevo in Ravbarjevo ulico, vključno celotno Ravbarjevo ulico na Samovo ulico izključno št. 19, nato po Samovi ulici vključno njen južni del na Titovo cesto vključno št. 103 in po Titovi cesti do ulice Bežigrad, vključno njen zahodni del. Ta volilna enota obsega: Titovo cesto 79, 81, 83, 85, 87, Kuverta 89, 91, 93, 95, 97, Lesnina 99, 101. 103. Vodovodno cesto 1, 3, 3/a, 4, 5, 7, 9, 11, 13, Samovo cesto 3, 5, 9, 11, 13, 13/a, 15, Bežigrad 4, Einspilerjevo 2, 3, 4, 14, 13, 15/a, 17, Hranilniško 1, 2, 5, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, Ravbarjevo ulico 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11/a. 12, 13, Kuzmičevo ulico 4, 6, župnišče 8. Volišče: v prostorih »Lesnine«, Titova 97. VOLILNA ENOTA ST. 4 Meja poteka od ulice Bežigrad po Staničevi ulici preko Einspilerjeve ulice med Staničevo in Ravbarjevo ulico, vključno celotno Staničevo ulico, po Samovi ulici vključno št. 19 na Lavričevo ulico, vključno njen vzhodni del na ulico Bežigrad, vključno njen severni del. Ta volilna enota obsega: Bežigrajsko ulico 10. 12, 14, 16, 18, Lavričeva ulica 4, 4/a, 6, 6/u, Staničevo ulico 1, 3, 3/a, 4, 5, 6. 7, 10, tl, 13, 12, 14, 16, 18. 20, 22, Einspilerjevo ulico 16 18, 19, 20, 21, 23, Apihovo ulico 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, Samovo ulico 19, 23, 25, 27, 29, 31. Volišče: v prostorih »Kuverte«, Titova 87. VOLILNA ENOTA ST. 5 Meja poteka po ulici Bežigrad, na občinsko mejo ob železnici, po železnici do Janševe ulice, po Janševi ulici vključno njen južni del do Lavričeve ulice in po Lavričevi ulici vključno njen zahodni del na ulico Bežigrad. Ta volilna enota obsega: Parmovo cesto 44, 46, 48, 51, Arzenal 53, Tesar, Einspilerjevo ulico 22, 25, Apihovo ulico 25, 34, Lavričevo 3, 5, 9, 11, 15, Samovo 1, 4, 4/a, 6, 8, 14, 16, 16/a, 18. 18/a, 20, 22, 35, Borutovo 4, 6, 8, 9, 10, 12/a, 25, Podmilščakovo 1, 3/a, 4, 5, 7, Janševo 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, Kamniško 4. Volišče: v prostorih podjetja »Edi-lit« (Tesar), Parmova 53. Krajevna skupnost Boris Kidrič VOLILNA ENOTA ST. 6 Meja poteka po Titovi cesti do Linhartove ulice vključno njen južni del do Robbove ulice, po njej vključno njen zahodni del do vključno št. 19, nato vzhodno vključno številka 25/a, nato južno na Robbovo pot in po tej poti vključno njen južni del proti vzhodu ob stavbi Linhartova ulica 38, izključno proti severu do višine stavbe št. 39 preko Crtomirove ulice proti vzhodu do Boroveljske ulice in od tam na Vilharjevo cesto vključno stavba Novakove ulice 5/a in 5/b na .Vilharjevo cesto ter po njej na Titovo cesto. Ta volilna enota obsega: Linhartovo 4, 8, 12, 14, 16, 18, 18/a, 20, 22, 24, 26, Robbovo 15, 19, 21, 23, 25, 2, 2/a, 2/b, 2/c, Vilharjevo 21, 25, 3/a, 3/b, 33, 37, 39, 41. Novakovo 5, 5/a, 5/b, Crtomirovo 1, l/a, 3, 3/a. 3. 17. 19, ' 21, 20, Hacauetovo 2, 4, 4, Detelovo 2, 4, 6, 3, 5, Titovo 50, 32. Volišče: v prostorih L gimnazije, Peričeva 12. VOLILNA ENOTA ST. 7 Meja poteka po Linhartovi cesti od križišča z Robbovo ulico do Topniške ulice, po Boroveljski ulici proti jugu nato pa po meji s 6. volilno enoto. Ta volilna enota obsega: Linhartovo 26/a, 28/a, 28, 28/1», 30, 35, 54. Robbovo 12, 14, 16, 18, 20, 22, 34, 32, 36. 38, 25/a, 26. Volišče: v prostorih I. gimnazije, Peričeva 12. VOLILNA ENOTA ST. 8 Meja poteka po Titovi cesti do Ptujske ulice izključno mimo Gasilskega doma vključno do Vojkove ulice in po njej vključno njen zahodni del na Linhartovo ulico ter po njej na Titovo cesto. Ta volilna enota obsega: Titovo 60, 66, 68, 70, Linhartovo 3, 5, 7, 9, 11, Vojkovo 7, 11, 15, 19, Celjsko 13, 14, 16. 18, 20-26, 15. 19, 25—41. Peričevo 8, 12, 20, 20/a, 20/b, 24, 26/a—h, 28, 34, 34/a, Kalanovo 5, 14, 16, 18, Keržičevo 4, 6, Mariborsko 4, Topniško 3, 3/a, 8, ko, 12, 14, 15, 17, 16, 18, 20, 19, 21, Ipavčevo 2, 4, 6, Prekmursko 1, 2, 3, 4, 5, 6. Volišče: v prostorih L gimnazije, Peričeva 12. VOLILNA ENOTA ST. 9 Meja poteka po Vojkovi ulici vključno njen vzhodni del do Topniške ulice. nato pa proti jugovzhodu preko Sveto-savske ulice, izključno hiše Topniška ulica 46 do 56, preko ceste Carja Dušana izključno niše Topniška ulica 26 do 30 na Grasselijevo ulico in po njej vključno njen zahodni del na Prekmursko ulico, vključno njen zahodni del na Linhartovo cesto in po njej na Vojkovo ulico. Ta volilna enota obsega: Vojkovo 4, 4/a, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 30, 32, 34, Čara Dušana 8, 14, 16, 18, 20, Svetosavsko 6, 10, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 24/a, 28, Preradovičevo 2, 6, 8, 10, 12, 14, 18, 34—44, 46—56. Volišče: v prostorih I. gimnazije, Peričeva 12. VOLILNA ENOTA ŠT. 10 Meja poteka po Vojkovi ulici do Topniške ulice naprej proti severu do meje krajevne skupnosti ter po tej meji na Stolpniško ulico, potem po Linhartovi, vključno njen severni delj do Prekmurske ulice in ob meji z 9. volilno enoto do Vojkove ulice. Ta volilna enota obsega: Grasselijevo 18, 20, 22, 22 a, 22 b, Topniško 22 a, b, c, 24 a, b, c, 26, 28, 30. 32/34, 36/38, 40/42, Svetosavska 26 (v jami), Brankova 3, 5, 7, 9. Volišče: v prostorih I. gimnazije, Pei ričeva 12. Krajevna skupnost Stadion VOLILNA ENOTA ST. 11 Meja poteka po Samovi ulici in Janševi ulici, njun severni del do železniške proge in po tej progi proti severu ob občinski meji do Vodovodne ceste in po tej cesti vključno njen zahodni del na Samovo ulico. Ta volilna enota obsega: Janševo ulico 1, 3, 5, 7, 9, 9 a, 11, 13, 15, 27. Vodovodno — cela leva stran — številke: 15, 17, 19, 45, 47, 49, 51, 51 a, 51 b, 51 c, 51 f, 53, 55, 55 a, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 67 a, 69, 71, 73 a, Kamniško 9, 13, 14, 15, 19, 20, 20 a, 22, 28, 34, 36, 38, 40, 44, 44 a, 46, 48, 48 a. Kolarjevo 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 34, 37, 38, 40. 41, 42, 43, 45, Podmilščakovo 11, 13, 14, 15, 16, 16 a, 17, 17 a, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 27, 29, 31, 33, 33 a, 34, 35, 35 a 36, 37, 37 a, 37 b, 38, 39, 40, 40 a, 40 b, 41, 42, 42 a, 42 b, 42 c, 42 d, 42 e, 42 f, 42 g, 43, 44, 44 a, 44 b, 45, 47, 46, 48, 49, 51, 51 a, 52, 54, 56, 56 a, 57, 57 a, 57 c, 58, 60, 62, 66, 68, 70, 72, 74, Velikovškovo 1, 2, 4, 3, 5, 6, 8, 10, 12, Dravsko 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 15, Stadionsko 2, 3, 11, 12, 15, 17, 19, 20, 21, Frankvetovo 4, Staničevo 17, 19, 21, 23, 25, 27, 27 a, 29, 31, 33, 33 b, 35, 35 a, 37, 37 a. Trg 9. maja (šola dr. Vita Kraigherja) 1, 2. Volišče: v prostorih osnovne šole »Vita Kraigherja«, Trg 9. maja. VOLILNA ENOTA ST. 12 Meja poteka po severnem delu Samove ulice, po Vodovodni cesti do Posavskega ulici, po tej ulici vključno njen južni del na Titovo cesto in po Titovi, vključno zahodni del, do aa-move ulice. Ta volilna enota obsega: Vodovodno — desna stran — 24, 26, 28, 28 a, 30, 32, Titovo — leva stran — 105, 107, 109, 111, 113, 115, 117, 119, Posavskega — južni del — 5, 7, 9, 13, 15, 17, 17 a, 19, 19 a, 21, Pribinovo 2, 4, Dermotovo 1, 3, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, Bratinovo 1, 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, Žolgarjevo 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 24 26 28 Koroško 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 18 o, 20, 22, 24, 26, Volišče: v prostorih osnovne šole »Vita Kraigherja«, Trg 9. moja. Meja poteka po Posavskega ulici, vključno njen severni del, na Vodovodno cesto po Triglavski ulici, vključno njen del naPegamovo ulico, vključno njen vzhodni del, po Glavarjevi ulici, vključno njen južni del na Titovo cesto, vključno zahodni del do Posavskega ulice. Ta volilna enota obsega: Vodovodno 34, 36, 38, 38 a, 38 b, 38 c, 38 č, 38 d, 38 e, 38 f, 40, 40 a, 42, 44, 46, »Nova ulica« vse vrstne stanovanjske hišice do Triglavske južni del, Posavsko — severni del — 2, 4, 6, 8, '10, blok mlekarne, barake Slovenija ceste, Titovo — leva stran — 123, Glavarjevo — južni del — 7, 13, 13 a, nove vrstne hiše, Pegamovo — desni del — vse hiše desne strani, Rožansko — vse hiše, Grafenauerjevo 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 45, 51, Herbersteinovo — vse hiše od 1 do 59, Jarnikovo — cela desna in leva stran — 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 15, Triglavsko — južni del — 1, 3, 5, 9, 25, 29, 31, 35, 37, Triglavsko — severni del — 4, 6. Volišče: v prostorih osnovne šole »Vita Kraigherja«, Trg 9. maja. VOLILNA ENOTA ŠT. 14 Meja poteka po Glavarjevi ulici, vključno njen severni del, po Pegamov! ulici vključno njen zahodni del, po Triglavski na Vodovodno cesto, vključno severni del do železniške proge ob občinski meji do Hubadove ulice in po njej vključno številka 2, na Titovo cesto in po Titovi cesti, vključno zahodni del do Glavarjeve ulice. Ta volilna enota obsega- Vodovodna — desna stran — 4o a, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76, 80, 84, 86, 88, 90, 92, 94. stolpnice Sl, S 2, (zadruge Lokomotiva) Nova ulica — podaljšek preko Triglavske — vrstne hišice zadruge Lokomotiva in zadruge Gradi dom 111, Lambergerjeva 13, Triglavska 16, 20, 22, 24, 26, 28 in ostale vrstne hiše ob Triglavski ulici, severni del 34, 36, Glavarjeva — severni del — 141, 143, 143 a, Titova — leva stran — 141, 143, 143 a, Tolstojeva — desna in leva stran od št. 3 do 41, Hubadova — desna in leva stran — od številke 1 do 33. Volišče: v prostorih Gradbenega šolskega centra, Titova 89. VOLILNA ENOTA ŠT. 15 Po Titovi cesti vključno njen vzhodni del do Kocbekove ulice in po njej proti vzhodu do kote 301-3 nato na koto 300-2, na koto 299-5, nato proti jugu na koto 299-8, po Dečkovi ulici vključno zahodno in vzhodno stran te ulice, po podaljšku te ulice do sečišča s podaljškom Ptujske ulice in po Ptujski ulici vključno vse hiše na Titovo cesto. Ta volilna enota obsega: Ptujsko ulico — desna in leva strar: — 3, 7, 7 a, 9, 9 a, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, Mariborsko — desna in leva stran — 16, 17, 17 a, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 61, 62, 67, 69, 70, Titovo — desna stran — 82, 84, 86, 88, 90, 92, 94, 94 a, 90 a, 98 a. !02, 106, 120, 122, 122 a, 124, 126, 128, 130, 130 a, 134, Dimičevo — desna in leva stran — 2, 8, 10, 10 b, 12, 12 a, 14, Cerkovo — desna in leva stran — 1, 3, 5, 7, 34, 38, 50, 100, Dečkovo — severna stran 23, Fbrsterjevo — desna in leva stran — 42, Zagrebško — desna in leva stran do Vojkove 11, 11 a, 11 d, 17, 18, 20, 21, 22, 24, 25, 27, 29 in razne vrstne hišice, Lužiškosrbska — desna in leva stran — 64, 66, 67, 68, blok 3, blok 7. Volišče: v prostorih Gradbenega šolskega centra, Titova 89. Krajevna skupnost Savsko naselje VOLILNA ENOTA ŠT. 16 Meja poteka po Linhartovi cesti vključno št. 80—88 do križišča z Žalsko ulico, po Savski cesti vključno št. 00—94, ob hiši Belokranjska ulica 2, izključno, nato ob Misslejevi ulici 4, izključno do Samskega doma Missle-jeva 3, vključno, nato pa ob Misslejevi ulici proti severu na Linhartovo ulico. Ta volilna enota obsega: Linhartovo ulico desna stran od številke 80 do 104, Savsko cesto izključno št. 3, Misslejevo ulico v celoti (Samski dom št. 3). Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ŠT. 17 Meja poteka po Tomačevski cesti do prve poljske poti, nato proti zapadu, no prvi poljski poti proti severu do Koželjeve ulice in po tej ulici do kote 299-8, po Dečkovi ulici ob meji krajevne skupnosti do kote 299-5, po poti mimo gramozne jame, kote 299-4 preko Tomačevske ceste vključno št. 41 in po meji pokopališča ter občinski meji na Žalsko ulico. Ta volilna enota obsega: Tomačevsko ulico od št. 5, do vključno št. 41 a, Koželjevo ulico v celoti od št. 4 do vključno 20, Kaspretovo ulico št. 8. Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ŠT. 18 Meja poteka po Stolpniški ulici ob meji s krajevno skupnostjo »Boris Kidrič« do meje s krajevno skupnostjo »Stadion« do Koželjeve ulice in po njej do poljske poti, nato proti jugu do križišča z drugo poljsko potjo in po tej poti proti vzhodu do Tomačevske ulice in po njej po Linhartovi cesti, nato pa južno od nje do šole in nazaj na Linhartovo kota 297-5, tako da so'vključene vse stolpnice. Ta volilna enota obsega: Linhartovo ulico levo stran od št. 41 do 51, desno stran Linhartove ulice, vključno vse stolpnice. Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ŠT. 19 Meja poteka po Linhartovi cesti do prvih stolpnic (kota 297-5) izključno nato proti jugu in mimo šole vključno do Fabianijeve ulice, vključno št. 17 do 35, do Matjaževe ulice vključno 1—17 ter po Boroveljski ulici na Linhartovo cesto. Ta volilna enota obsega: Fabianijevo ulico št. 17, do vključno 35, Matjaževo ulico od št. 1 do vključno št. 17. Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 20 Meja poteka po Linhartovi cesti do stavbe št. 80, nato pa južno po Misslejevi ulici izključno št. 3 in vključno št. 4, po Belokranjski ulici do št. 8 in 10, izključno, nato proti severu po Endliharjevi ulici izključno vse hiše, nato ob hiši Endliharjeva 16 proti zahodu na Fabianijevo ulico, vključno št. 37 ter proti severu na Linhartovo cesto do vključno št. 47. Ta volilna enota obsega: Fabianijevo ulico od št. 37 do št. 43, Linhartovo ulico od št. 70 do 78, Majke Jugovičeve v celoti od št. 1 do 11. Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ŠT. 21 Meja poteka ob meji volilne enote 19, 20, 16. po Savski cesti na Ulico Luize Pesjakove vključno njen severni del do vključno št. 22, nato pa ob meji volilne enote št. 19. Ta volilna enota obsega: Endliharjevo ulico v celoti, Pesjakove ulico desna stran od št. 2 do 22, Belokranjsko v celoti od št. 1 do 35, Savsko cesto od št. 1 do 3. Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 22 Meja poteka ob ulici Luize Pesjakove, njen južni del na Šmartinsko cesto po njej do Majaronove ulice vključno št. 8, 10 in 12 po Šerkovi ulici severni del vključno 1—13 in nazaj do ulice Luize Pesjakove, vključno št. 13 do 19. Ta volilna enota obsega: Majaronovo ulico od št. 8 do 28, Šerkovo ulico v celoti od št. 1 do 13, Luize Pesjakove od št. 13 do 17 Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. VOLILNA ENOTA ST. 23 Meja poteka po Šmartinski cesti in Vilharjevi cesti do meje s krajevno skupnostjo »Boris Kidrič«, vključno Vilharjeva ulica 43, nato po podaljšku ulice Luize Pesjakove do Fabianijeve ulice vključno številka 11 do 15, nato pa ob Serkovi ulici izključno številka 1—13 na Majaronovo ulico vključno št. 2—6 in na Šmartinsko cesto. Ta volilna enota obsega: Majaronovo ulico št. 2, 4, 6, vse Gradisove barake, Šmartinska 21, 23, Fa-i bianijeva št. 11 do 15, Vilharjeva 43, 47 in 47 a. Volišče: v prostorih osnovne šole »Borisa Kidriča«, Matjaževa 4. Krajevna skupnost Stožice VOLILNA ENOTA ST. 24 Meja poteka od Titove ceste po Hubadovi ulici izključno št. 2 do železniške proge in po tej progi proti severu do višine Titove ceste 201, nato pa proti vzhodu na Titovo cesto vključno hiša Titova 201, po Titovi cesti do Hubadove ulice vključno zahodni del te ceste. V tej volilni enoti so Funtkova, Popovičeva, Grintovska, Kočenska, Turnerjeva in Ogrinčeva ulica. Volišče: v prostorih ambulante Stožice, Titova 181. VOLILNA ENOTA ST. 25 Meja poteka po Titovi cesti proti severu vključno vzhodni del do hiše Titova 218 a vključno, nato pa proti severovzhodu naprej do reke Save ob meji krajevnega odbora Ježica in po desnem bregu Save naprej do hipodroma, ob vzhodnem delu hipodroma nazaj proti jugozahodu ob koti 295-6 na koto 301-3, od tam pa po meji te skupnosti Stožice s krajevno skupnostjo »Stadion« po Kocbekovi ulici vključno severno stran te ulice na Titovo cesto. V tej volilni enoti so Zupanova ulica, Robičeva, severni del Mariborske ulice, Kadilnikova ulica in Spodnje Stožice. Volišče: 1. v prostorih krajevnega družbene-i ga centra Stožice (Buzzolini), 2. v gasilnem domu Sp. Stožice. VOLILNA ENOTA ST. 26 1 Meja poteka od Titove ceste izključno številka 201, proti zahodu na želez-j niško progo ob progi proti severu dol ulice Prvoborcev vključno južni del: te ulice, proti severu po Komanovi" ulici na Titovo cesto in po Titovi cesti vključno zahodno stran te ulice do( vključno Titove ceste 203. V tej volilni enoti so Ulica padlih borcev, Gorjančeva, Marice Kovačeve, Mire Lenardičeve, Omahnova, Rodi-< čeva, Kalingerjeva, Godeževa, Ulica i prvpborcev, Slovenčeva, Komanova. Volišče: v prostorih osnovne šole Stožice, Godeževa ulica. VOLILNA ENOTA ST. 27 Celotno naselje Tomačevo in Jarše.' Volišče: v gasilnem domu v Tomačevem. VOLILNA ENOTA ST. 28 Celotno naselje Savlje in Kleče. Volišče: v Prosvetnem domu v Sav-i Ijah. VOLILNA ENOTA ST. 29 Meja poteka po Ulici prvoborcev, vključno severni del te ulice, na že- Iczniško progo, po železniški progi do črnuškega mostu, nato po desnem bregu reke Save do meje krajevne skupnosti Stožice ob Orintološkem inštitutu proti zahodu, mimo hiše Stožice 46 iz- ključno po poti proti zahodu do Titove ceste, izključno št. 218 a in 218 preko Titove ceste na Komanovo ulico in po njej na Ulico prvoborcev. Volišče: v gasilnem domu na Ježici. Krajevna skupnost Črnuče VOLILNA ENOTA ST. 30 Črnuče južno od železniške proge. Volišče: v strelski sobi otroškega vrtca. VOLILNA ENOTA ST. 31 Črnuče severno od železniške proge. Volišče: v zadružnem domu Črnuče. VOLILNA ENOTA ST. 32 Celotno naselje Dobrava, Ježa, Nad-gorica. Volišče: v gasilnem domu v Nad-gorici. VOLILNA ENOTA ST. 33 Celotno naselje Podgorica in Šentjakob. Volišče: v kmetijskem domu v Sent^ Jakobu. VOLILNA ENOTA ST. 34 Celotno naselje Beričevo in Brinje. Volišče: v Kmetijskem domu v Beri-čevem. VOLILNA ENOTA ST. 35 Celotno naselje Dol pri Ljubljani, Videm, Kleče, Zaboršt, Zajelše in rod-gora. Volišče: v klubski sobi SZDL pri Zidarju. Volilne enofe za zbor delovnih skupnosti L skupina: GOSPODARSTVO, VOLILNA ENOTA ST. 1 ‘ Elektro Ljubljana-okolica, Parmova 33 Tovarna kovinske galanterije, Mariborska 4 Elektroprenos, obrat Kleče Elcktroprenos, služba zveze Zbori delovnih ljudi: L Elektro Ljubljana-okolica 2. Tovarna kovinske galanterije 3, Elektroprenos Volišča: L Elektro Ljubljana-okolica, Parmova 33 2. Tovarna kovinske galanterije, Mariborska 4 3. Elektroprenos, obrat Kleče VOLILNA ENOTA ST. 2 Tovarna pisalnih strojev, Savlje 18/a Zbor delovnih ljudi, 1. Tovarna pisalnih strojev Volišče: 1. Tovarna pisalnih strojev, Savlje 18/a — v avli 2. Tovarna pisalnih strojev, Savlje 18/a — v sejni dvorani VOLILNA ENOTA ST. 3 Iskra — TELA, Savska 3 Iskra — Tovarna elementov za elektroniko, Linhartova 35 Iskra — Tovarna elektronskih naprav, Linhartova 35 Iskra — obrat tiskano vezje, Ježica Zbori delovnih ljudi: 1. Iskra — Tovarna elementov za elektroniko, Tovarna elektronskih naprav. obrat tiskano vezje 2. Iskra - TELA Volišča: 1. Iskra — Tovarna elementov za elektroniko. Tovarna elektronskih na- prav, obrat tiskano vezje — Linhartova 35 2. Iskra — TELA, Savska 3 VOLILNA ENOTA ŠT. 4 ELMA, tovarna elektromateriala, Črnuče — delovne enote: uprava, montaža, elektro delavnica, orodjarna, površinska obdelava Zbor delovnih ljudi: ELMA, tovarna elektromateriala, Črnuče — delovne enote v tej volilni enoti Volišče: ELMA, Črnuče — pisarna št. 3 v obratu montaže VOLILNA ENOTA ŠT. 5 ELMA, tovarna elektromateriala, Črnuče, delovne enote: obrat nekovin, trakov, profilov in tehnična kontrola Zbor delovnih ljudi: ELMA, tovarna elektromateriala, Črnuče — delovne enote v tej volilni enoti Volišče: ELMA, Črnuče — v čakalnici garaže VOLILNA ENOTA ŠT. 6 Ljubljanske mlekarne, Vodovodna 94 Zbor delovnih ljudi: Ljubljanske mlekarne Volišče: Ljubljanske mlekarne, Vodovodna 94 — v menzi podjetja VOLILNA ENOTA ŠT. 7 »Belinka«, Šentjakob ob Savi JUB, Dol pri Ljubljani Opekarna Črnuče Energoinvest, Črnuče Zbori delovnih ljudi: t..»Belinka« 2. JUB. Dol 3. Opekarna Črnuče 4. Energoinvest, Črnuče Volišča: 1. »Belinka«, Šentjakob ob Savi — v sindikalni dvorani 2. JUB, Dol pri Ljubljani — v sindikalni dvorani 3. Opekarna, Črnuče — v sindikalni dvorani 4. »Energoinvest«, Črnuče — v jedilnici DUR »Tuba«, Kamniška 20 Modna oblačila, Titova 45 »Tonosa«, Savlje 18 Triglav film, Smoletova 13 Planica šport, Titova 48 Zbori delovnih ljudi: 1. »Tuba« 2. Modna oblačila 3. Tonosa 4. Triglav film 5. Planica šport Volišča: 1. »Tuba«, Kamniška 20 2. Modna oblačila, Titova 45 3. Tonosa, Savlje 18 4. Triglav film, Smoletova 13 5. Planica šport, Titova 48 VOLILNA ENOTA ŠT. 9 Projekt nizke zgradbe, Parmova 33 SGP, Grosuplje, gradbišče Bežigrad Projektivni biro ing. D. Blagajne, Titova 48 Konstrukta, Herbersteinova 15 Projektivni biro »Tamar« Zbori delovnih ljudi: 1. Projekt nizke zgradbe, Projekt, biro Blagajne, Konstrukta, »Tamar«, 2. SGP Grosuplje, gradbišče Bežir grad Volišča: 1. Projekt nizke zgradbe, Projekt, biro Blagajne, Konstrukta, »Tamar«,-Parmova 33 2. SGP Grosuplje, gradbišče Bežigrad — Samski dom, Vojkova ulica j VOLILNA ENOTA ST. 10 Industrijski biro, Parmova 33 SGP Slovenija ceste, asfaltna baza. Posavskega cesta »Metalna« Maribor, projektivni biro Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ Zbori delovnih ljudi: 1. Industrijski biro 2. SGP Slovenija ceste, asfaltna baza 3. »Metalna« projektivni biro Volišča: 1. Industrijski biro, Parmova 33 2. SGP Slovenija ceste, asfaltna baza, Posavskega cesta 3. »Metalna«, projektivni biro. Trg VII. kongresa ZKJ VOLILNA ENOTA ST. 11 Gradbeno podjetje Bežigrad, Ped-milščakova 24 Grodbeno podjetje Črnuče, Črnuče Podjetje za urejanje hudournikov, Crtomirova 3 n Naravni kamen, obrat Žale GP Gradis, gradbišče Bežigrad GP Megrad, gradbišče Bežigrad GP Zidar, gradbišče Bežigrad Zbori delovnih ljudi: 1. GP Bežigrad 2. GP Črnuče 3. GP Gradis, GP Zidar in GP Me-grad 4. Podjetje za urejanje hudournikov, Naravni kamen, obrat Žale Volišča: 1. GP Bežigrad, GP Megrad in GP Zidar — GP Bežigrad, Podmilščakova 24 2. GP Črnuče — v prostorih KZ Črnuče 3. GP Gradis — stolpnice Linhartova cesta 4. Podjetje za urejanje hudournikov in Naravni kamen — Podjetje za urejanje hudournikov, Crtomirova 3 a VOLILNA ENOTA ST. 12 Gradbeno podjetje OBNOVA, Vil-. harjeva cesta Zbor delovnih ljudi: 1. Gradbeno podjetje OBNOVA, Vilharjeva cesta Volišče: L OBNOVA — samski dom, Gras-selijeva 22 VOLILNA ENOTA ST. 13 Cementar, Vodovodna 3 a Umetni kamen, Titovo 178 Karnin, Malo vas 50 GP Stavbenik, Izolo, gradbišče Bežigrad Cement opeka, Kurilniškn 14 a Zbori delovnih ljudi: 1. Cementar 2. Umetni kamen 3. Kamin 4. G P Stavbenik, Izola — gradbišče Bežigrad 5. Cement opeka Volišča: 1. Cementar, Vodovodna To 2. Umetni kamen, Titova 178 3. Kamin. Mala vas 50 4. GP Stavbenik, Izola — gradbišče Bežigrad 5. Cement opeka, Kurilniška 14 u Toplovod-Signal, delovna enota Toplovod, Crtomirova 6 Zbor delovnih ljudi: 1. Toplovod-Signal, delovna enota Toplovod in njegova gradbišča Volišče: 1. Toplovod-Signal, delovna enota Toplovod, Crtomirova 6 VOLILNA ENOTA ST. 15 Toplovod-Signal, delovna enota Elektrosignal, Parmova 33 Zbor delovnih ljudi: 1. Toplovod-Signal, delovna enota Elektrosignal in njegova gradbišča Volišče: 1. Toplovod-Signal, delovna enota Elektrosignal — v prostorih obrata Zagrebška cesta VOLILNA ENOTA ST. 16 EDILIT, Parmova 53 Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Trg Vil. kongresa ZKJ 1 Zbori delovnih ljudi: 1. EDILIT 2. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Volišča: 1. EDILIT, Parmova 53 2. EDILIT. Linhartova 25 3. EDILIT, Linhartova 4'J a 4. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1 VOLILNA ENOTA ST. 17 Inštalacija, Kamniška 48 a Termika, Kamniška 25 GltAL Avtoobnova, Bežigrad 11 Zbori delovnih ljudi; 1. inštalacija 2. Termika 3. GR AL Avtoobnova Volišča: 1. Inštalacija, Kamniška 48 a — v prostorih uprave 2. Termika, Kamniška 25 — v prostorih uprave 3. GRAL Avtoobnova, Bežigrad 11 — v prostorih uprave VOLILNA ENOTA ST. 18 Lesnina, Titova 97 Elektrotehna, Parmova 33 Astra, Bežigrad 3 Odpad, Parmova 33, Tekstilpromet, Titova 63 Kristal. Vilharjeva cesta lutertrans, Smoletova 14 ONPZ Železopromei, PodmiliSčakova 18 ONP buovna šola Stožice, osnovna solu J< Volk I 1. Ositt.šola »M. Pečarja«, Crnu-j, fte 1 Bit.1/*- Šentjakob, osnovna f i)ol in vzgojno varstveni zavod ■uče — v osnovni šoli Črnuče L Osnovna šola »V. Kraigherja« I [11, vzgojno varstveni zavod »D. ak« — v osnovni šoli »V. Krai-fijat I, Trg 9. maja I. gimnazija, osnovna šola »M. La«, vzgojno varstveni zavod »Jel-Glasbena šola. Višja šola za fizi-japevte — v prostorili I. gimnazije, ličeva 12 Osnovna šola »B. Kidriča«, vzgoj-jvarstveni zavod »Mladi rod« — v štorih osnovne šole »B. Kidriča«, :jaževa 4 Osnovna šola Stožice, Ježica, oj no varstveni zavod Stožice — v istorih osnovne šole Stožice- skupina: ZDRAVSTVO IN Dialno VARSTVO VOLILNA ENOTA ŠT. 33 »vod za rehabilitacijo invalidov, hartova 51 aravstveni' dom Bežigrad, Lavriče-5 a Nravstveni dom Črnuče, Črnuče 102 bralna ambulanta Savlje bkarna Bežigrad. Titova 55 bori delovnih ljudi: j Zavod za rehabilitacijo invalidov , Zdravstveni dom Bežigrad, Zdravilu dom Črnuče, Obratna ambulanta |je^ Lekarna Bežigrad blišča: Zavod za rehabilitacijo invalidov, uirtova 51 — v sejni sobi 2. Toplovod....................... Edilit........................... Elektrosignal.................... Termika, Instalacija, Avtoobnova Lesnina, Astra, Odpad............ TDT, LIK......................... Gostinstvo................ Cestno podjetje, AA . ( . PTT, obrtniki.................... Soča, obrtniki................... Obrtna podjetja, zastopstva . ( GR, DOZ, NB itd.................. KZ Črnuče........................ Geološki zavod . ..... . ZRMK............................. Zavod za prod. dela.............. Center strok, šol itd............ Visoka šola za polit, vede, kmet. inšt. itd........................ Osnovne šole..................... Zdravstveni dom, lekarna. ZRI . ObLO, občinske organizacije . . Krajevne skupnosti ...44. Volilna enota St. 2 leti 4 leta 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 23 25 26 28 30 1 3 5. 7 9 tl 13 15. 17, 19 21’ 22 !4 >9; 32 34 31’ ! 33 35 f 17 18