St. 79. V borici, v torek dne 2. oktobra 1906. i,etnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. mi predpoldne zainestoter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dneva praznik izide dan prej ob G. zvečer. Staue po poštiprejeniiin ali v Gorici na dom pošiljan celoletno H K, polletno 4 K in detrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakaniau Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijeveni tekališču po 8 vin. GORCA (Xjutraiije izGorice«. Oglasi se raöunijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 1Ü vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziß). Trgoushi dom in trgovshi nastavljenci. (Konec.) Res je, da bo morda prišel v veljavo zakon o starostnem zavarovanju ali s tern še nismo iz vode. Opozarjamo in povdarjamo, da država in vlada, ki je do sedaj poznala trgovca in trg. nastav- Ijenca le kadar je moral plačati davek, ali obleči vojaško snknjo, ki ni Ščitila naäega atano, ni videla naših žalostnih razmer in boja za obstanek, pac pa iz- žema industrijo in trgovino do zadnje kaplje krvi, tudi sedaj ne ponuja niö dobrega. Ta zakon je najslabäe skrpncalo, gnilo jabelko, ter se norčuja takorekoč iz naših razmer. Spomniti ee je le na 40 (!! !) složbenih let nastavliencev, kalerih skoraj 50% umrje na jetiki, ker večinoma 14—16 ur na dan delajo, in na državni prispevek 100.000 kron, kateri še za place direktorjev ne bo zadostoval. Zategsdelj je vedno potrebno, da nabiramo za podporni zaklad, kateri je siguren, in ne za to, kar je v megleni bodcčnosti, nad čira lahko zapoje boben in zavlada sekvester. Našega podpornega zaklada ne bodo zarubili, ne djali pod sekvester, toraj je le ta vreden naših prispevkov. Od podpornega zaklada bomo imeli enkrat korist, medtem ko ne bomo ne mi ne naši nasledniki mogli glodati zidovja trg. doma. Mi zahtevamo, da se stekajo vsi pri8pevki za podporni zaklad, se zanj agitira in opusti idejo drogega fonda. To je zahteva prevdarnih in razsodnih tr- govcev in nastavljencev, ki ne poznajo ne osebnih interesov ne častihlepnosti. To bodi tudi zahteva vseh stanovskih tovarišev in Vas pozivljamo, da se pri- drnžite našim zahtevam, da 86 spominjate zaklada za onemogle, da delate v svojo in svojih sotrpinov bodočnoat. Pristopajte pa tudi k slov. trg. društvom bodisi v Ljubljani ali v Celju, da bomo vsi zdru- ženi ! Pozivljamo Vas, da predmetov, ki se sedaj prodajajo v prid nepotrebnega trg. doma, tako dolgo ne prodajate, ampak nakap odsvetujete, dokler se pri- spevki od teh ne stekajo v podporni zaklad. Vpoštevajte naš poziv, držite 86 ga, v naših rokah je moč in mora se vpoštevati na^a volja. Ne dajmo ae izkoriščati v zasebne interese koristolovcev in častihlepnežev. Prepričani smo, da bode vzbudil naš stvaren in po razmerah utemeljen članek veliko jezo gotovih oseb, podre- gali smo v gnezdo, kjer se vale oseboe koristi. Morda udarijo kot razjarjen Zeus z najvecjim batom po nas. Ali ne dajte se prevariti od sladkih besed in obljub teh zveličarjev, ki bodo seveda obetali rožno bodočnost, zlate dohodke iz trg. doma, katerih pa v resnici ne bo. Skušnje imamo toliko, da je sploh neumljivo, ako ae najdejo se Jjadje, ki se ogrevajo za tretji dom v Ljubljani, kjer sta že dva preveč. Ljubljana ni kraj za domove, ni pa tudi denarja. Za zidanje je treba de- narja in denar mora imeti drustvo, ki si hoče postaviti dom, ako hoče obdržati dom 7 svoji lasti. Si denar izposojevati, ali pripustiti druge kot solastnike, jim dati besedo, je neumno, ker naložijo se le dolžnoati, odstopi se pa takorekoč last- ninska pravica, s tem pa vpliv, katerega dobe kapitalisti. Res obstojajo dragje trgovski do- movi, ali vzdržujejo jib ::avadno korpo- racije z malim številom interesentov, pa velikim kapitalom. Tega pa pri nas ni, j ni potrebe in zategadelj proč s trgovski m domom. Kedo nas pobija in nam oporeka, i ta ali ne pozna naših razmer, ali pa je j naš sovražoik. Kolegijalni pozdrav vsem trgovcem in trg. nastavljencern ! j Protidomovci. Dopisi. Iz Kobarida. — V Kobarida, dne 30. septembra. (Otvoritev razstave čev- ' ljarskih izdelkov.) Kakor smo avoječasno ! vže poročali, priredilo je oskrbništvo za j pospeäevanje obrtnije tudi v Kobarida tečaj za čevljarje, kateri je nudil obisko- | valcem priliko, da so se seznanili z naj- i novejšimi proizvodi in najnaprednej- öimi napravami na tem polju. V toI- minskem glavarstvu je bil to prvi tečaj, katerega je priredilo označeno oskrbniätvo, to pa radi tega, ker je bilo prebivalstvo T tem okraja vsled zgradbe nove želez- j nice z drugim delom in drugimi skrbmi preobložemo in ni imelo časa misliti na take tečaje. Sedaj, ko jo železnica do- vräena in začne na Tolminakem nova doba, se je nadejati, da se bodo mero- dajni činitelji zanimali za take tečaje v različnih obrtnijških strokak ter se zanje potegovali. V to svrho zadostuje, da se ustno ali pismeno obrnejo na predsed- ništvo ali kakega odbornika društva z» pospeševanje male obrti. Navadno sledi takemu tečaju raz- stava izdelkov, na kateri je možno pri- merjati prejšnje z novejšimi izdelki. Tako je bilo tudi v Kobaridu. Tečaj se je končal 29. in dne 30. septembra se je otvorila razstava izdelkov v obširni občinski dvorani, [katero je dalo rado- voljno županstvo v ta namen na razpo- l&go. Ob HV2 Dr' Je otvoril razstavo predsednik društva, gospod deželni po- slanec in veletržec E. Hölzer, ki se je pripeljal v ta namen iz Gorice v druätvu j društvenega ravnatelja g. Benso in od- bornika I. Borbuc-a. K otvoritvi prišel je tudi gospod j okr. glavar Prinzig; od domačih dosto- janstvenikov sta bila navzoča pa le g. c. kr. sodnik Fabijan in gospnd župan. Tudi od strani druzega občinstva je bila ndeležba malobrojna, menda ker se ni ob pravem času in zadostno skrbelo za tozadevno razglašenje. Gospod oskrbništveni predsednik je naglašal v Hvojem govora najprej, kako in zakaj je nastala potreba za take tečaje voböe in povdarjal potem zasluge, ; ki si je pridobil v tem oziru gospod sekcijski načelnik Exner pri trgovskem ministerstvu. Zahvalil se je vsem čini- teljem, ki so pripomogli v to da se je j tečaj omogočil tako lepo izvräil, posebno } je omenjal gospoda poslanca Lapanje in j župana kobariškega trgn kakor tudi mojstra učitelja Hulko, ki je v naši de- | želi vže znan kot najboljša in spretna • moč na tem polju. Zahvalil se je ko- nečno tudi mojstrom in vajencem, ki ¦o tečaj obiskovali — bilo jih je 14 — ter jim priporočal, da obrnejo to, kar so se v tem času navadili, sebi v korist in občinstvu v zadovoljnost ter da äirijo napredek med zadevnimi obrtniki. Nato je v lepem govoru pojasnil tudi g. c. kr. okr. glavar Prinzig pomen in namen takih natečajev in razstav, izrazil veselje nad napredkom, ki se kaže na razstavi ter čaatital obiskovalcem tečaja na lepem uspehu. Ko se je še g. župan zahvalil ku- ratoriju za prireditev tega tečaja v Ko- baridu ter izrazil nado, da bode trgu in tržanom v korist, je bil oficijalni del otvoritve končan. Dvorana, v kateri je bila razstava, je bila lepo okinčana, na stenah so vi- seli obrisi, ki so kazali jasno velik na- predek posameznih udeležencev tečaja v teoretičnem oziru, dočim so bili izlo- ženi različni izdelki na posebni mizi sredi dvorane ; a ti so kazali velik na- predek v tej obrti v praktičnem oziru. Cuditi se mora človek, da je mogoče doseči tak napredek v primerno tako kratkem času. Politiöui preglad. Volilna reforma. Poslancc baron Schwegel je na- znanil, da bo v odseku za volilno roformo vložil naslednji predlogza volilno dolLnost: Deželni zakonodajl se pripuäca, da do- loci volilno dolžnost za volitve v državni zbor. Pristaši pluralitetne volilue pravice nameravajo predlagati, dn bi pravico za dva glasu im el oni, ki plača 25 kron deželnih davkov, a deželni zbori naj bi imeli pravico, ta cenzus še znižati. Ministerske konference. V petek se je vršila na Dunaju mi- nisterska konferenca. Ta konferenca se je bavila s prepornimi točkami volilne reforme posebno s pluralnim zistemom in pa z dvetretjinskim zavarovanjem raz- delitve volilnih okrajev. Glede pluralnega zistema, je že Bkoro gotovo, da ne pro- dre v voliJnem odseku. Ravno tako so pa Cehi z Jugoslovani tudi proti dvetre- tjinskemu zavarovanju razdelitve] volinih okrajev. Ministerski svot je izdelal v tem oziru posredovalne načrte, ki jih kmalu predloži parlamentarnim strankam. Skupni ministerski svet. V soboto dopoludne se je vräil pri cesarjn v Schönbrunnu skupni ministrski LISTEK. Povest iz doline. Pastuškin. ¦ (Dalje). III. Kaj ni že bledo moje lice, kaj ni že moten pogled moj ? Poglej na vzhod, že sije luna, umreti moram jaz nocoj.. . Ivan Cankar. Razume se po sebi, da tudi na Petra ni učinkovala očetova bolezen bogve kako blagodejno — nasprotno : delovala je nanj povsem uničujoče. Preden se je pojavila očetova blaznoßt, je razdevala žalost rahločuteče Petrovo srce le v toliko mu je hodilo na misel, da bo moral zapustiti svet ? cvetu svojih let in odreči se vsem svojim ve- likim načrtom, ki jih je gojil in negoval dotlej s tako skrbnostjo in Ijubeznijo, kakor mlada mati ljubljeno dečico. Ampak sedaj je gledal z duänimi očmi jasno in razločno bližajoči se razpad njegove rojstne hiše in rodbine. Gledal je predvsem svojo smrt: on, Peter, bled in mrzel na parah sredi hiše. V ^vaškem zvoniku zvonovi zvonijo k njegovemu pogrebu. Vsa hiäa polna ljudi. Tam v kotu pa ee koplje materino in sestrino lice v solzah, katere izžema njunim očem žalost za nadepolnim sinom, za Ijubljenim bratom. Oče blodi tam kod po polju, nevede, da je izgubil Bica, svoj ponos in svojo nado. Duhovnik stopi v hiäo in pogrebci prineso pokrov, da jo pribijejo na krsto. Sestra in mati se približata krsti še zadnjikrat, skloneta se nadenj, nad Petra, in ga poljubita na koščeno izsušeno lice, ki postane vse . mokro njunih solz. Potem se začujejo v hiši votli udarci, pogrebci dvignejo krsto in 8osedje podpirajo pod pasho pre- žalostno mater in nesrečno Maričko, ki sta od žalosti kakor iz uma in ne mo- reta slediti pogrebu brez opore. Ko za- hreči na pokopaliaču vrv, spuščajoča krsto v temno mogilo, se oprosti sestra močnih rok, ki jo držijo, in se zažene -proti jami, da plane vanjo za predragim Petrom. Toda preden more to izvršiti, jo pograbijo druge močne roke in jo vstavijo .... In Petrov duh je videl še več: Nekaj dni po njegovem pogrebu je v nisi vse žalostno, pobito in potrto. Kamor človek pogleda, povsod le taga in žalost. Nikdo ne ukazuje in posli delajo, kar in kakor hočejo. Vse gre narobe in nihče se ne zmeni za to. Časih se oglasi na njegovem domu Stefan in hoče raz- vedriti družino Be svojimi burkami — pa zaman. Tako se vleče to turobno življenje dalje in nekega dne najdejo tarn pod skalami mrtvega očeta, ki si je vzel v blaznosti svoje nič več vredno življenje. In še dalje je prodiral Petrov bistri pogled. Po cöetovi in njegovi smrti jame hirati tudi sestra, ki je že itak šibke narave. Ko zagrebe mati tudi njo, leže trudna in žejna zasluženega pokoja še sama na pare — — Take predstave, taki sklepi, taka ugibanja so se podila Petru po glavi, ko je 8edel nekega poletnega popoldne sam v evoji sobi za piealno mizo. Miza je bila vsa pokrita 8 papirji in raznovrstnimi knjigami, ki so ležale tam pomešane in razmetane v največjem neredu. Pred sabo je imel odprto debelo knjigo, toda Peter ni gledal vanjo in čital. Laket desne roke je položil na knjigo, zasuknil se na stolici nekoliko n*a levo, podprl glavo z dlanjo dvignjene desnice in bulil ven skozi okence svoje izbice. Zunaj se je gnalo k nevihti. Veter je pripogibal v nebo štrleče vrhove ko- äatega oreha, rastočega pred hiäo in podil po črnem nebu težke oblake, ki bo se meäali in preobračali v velikih po- vesnih in santastičnih kepah. Zdajpazdaj se je vkresala v tem ali onem električna iskra in zelenoognjeni blisek je šinil zlovražno skozi meäajoöe se kepe in de- beli bas spremljajočega za groma se je razlegnil po vsem Debeäkem svodu od enega konca do drugega, tako da se je tresla trdna stavba globoko doli v te- melju in so zašklepetale äipe v oknu Petrove sobice. Že so začele padati de- bele dežne kaplje. V hiäi se je kadila na ognjiäcu oljkina vejica, blagoslovljena v vaški cerkvi na zadnjo Svečnico, in dru- žina je molila litanije Tseh svetnikov, da bi se vsmilil vsemodri Gospodar kmetovih žuljev in prizanesel h točo njegovim nadam. (Dalje pride.) svet, ki se je pečal z državnim prorača- nom za prihodnje leto. Podržavljenje severne železnice. Sklep podkonlage Nikolaj Boroje, Jakob M o c, Josip Musar, Ivan Vrančič, Henrik M a g e r 1 in Feliks Konöina v Trstu, Bogomir G m e i n e r, Avgast M a r n i k o, Filip Kalan in Peter P r i in š a r v Ljubljani in Ivan Dernoväek v Opa- tiji. Vpokojena sta višji pofitni oslcijal Josip Galovič in poätni (ficijal Anton P a r i c v Trstu. Preskušnje učiteljske usposob- ijenoHti za obče Ijadske in meščanske sole se prično na c. kr. ženskem uči- teljišču v Garici dn* 5. novembra t. 1. ob 8 uri zjutraj. — Pravilno opremljene proäiije naj ae predpisanim potom ulože do 15. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu pod- pisane komisije. — C kr. izpraševalna komisia za obče ljudske in meSčanske sole v Goric1, dne 1. oktobra 1906. — Križnič, ravnatelj. Vsprejemui izpiti na tuk. žcn- Hkem učiteljsču. — Minali tedeu so se dovršili vsprejemni izpiti na tak. zeiißkem aciteljišča. Na slovenskem od- delku je delalo izpit 95 učenk, na ita- lijanskern pa 68. Vsprejetih pa je bilo na vsakem oddelka po 42 nčenk. Zaradi pomanjkanja prostora je bilo zavrnjenih 21 slovenskih učenk, ki so sicer napravüe izp:t z dobrim vspehorn. Smrtna kosa. - U.-nrl je v Sia- voniji, kjer «e .e nahajal po trgovskih poslih. tržaški leani trgovec in posestnik g. Fran Abrarn, glavar odlične tržaške ro'ioljubne rodbine in oče g. odvetnika dr. Jjsipa Abrama. Danes je pričelo s sv. mašo novo šolsko leto v osrednjem semenišča. Namesto mnsg. Alpija bode začasno po- učeval preč. g. Josip Ujčič iz tržaake škofije. Narodni lint proti dr. Tavfixrju. — Mlad )cfäko gla^ilo „Narudni listy' jer priobčilo v soboto zopet o^t^r članefc, ki je naperjen proti dr. Tavcurju znradi njcgovfga postopanja v volilnom odseku. „Narodni lisiy,, obsojajo njegov nautop kut lelonijo na principih Bvobodoini«ol- nosti, ki jo nganja le iz strankarsko se- bičnih namenov, odločno ga grajajo, da je zatajil ves liberalizer« in dela „za sevdalizem in reakcijo" skupno s kon- servativnimi veleposestniki. Ogorčeno za- vračajo njegovo očitanje, da so Cehi izdali Slovence in odklanjajo njegovo zahtevo po obstrukciji, češ, da se Mlado- čehi ne bodo nikdar spozabili, da bi z ozirov na morebitno äkodo svoje stranke izdajali svoj svobodomiselni program, in interese slovanskih narodov, kakor jih je dr. Tavčar. Za to ne najde pri Mlado- čehih niti najmanje podpore. „Narodni listy14 napovedujejo dr. Tavčarju popolno blamažo, češ, da bo njegova obstrakcija izginila brez sleda, ter sklepajo : Ako kdo dragi volilne reforme ne prepreči, gospoda Tavčarju se to gotovo ne posreči. Ubogi , Trgovski Dom" ! — Godi se mu kakor nezakonskemu otroka : za- tajajejo ga tisti, ki so ga spočeli. Komaj je bil rojen, že so se v laških in nemških (I! — o ti krasna slovenska zavednost!) oklicih sramovali njegovega imeaa, bali so se ga imenovati ter na mesto njega „ko- rajžno" tiskali laško ime ulice. V no- vejšem času jim je zlezlo srce še nižje ; zdaj se bojö, da bi utegnili Lahi in Nemci čitati tadi slovenski del oklicov, zatorej proö s „Trg. Domomu tudi iz slov. be- sedila in na njegovo mosto laštco ulico ! Da, celo neslovenski „koncert" jim je preraalo servilen, in zato vabijo že tudi Slovence na — „concerto" ! — Kam nas je privedla „napredna" goapodarska organizacija I ! Okmjni Solski 8vet za goriško okolico se je poprijel hvalevredne na- vade, da izdaja leto za letom poročlla o äolskem stanjn v tem okraja, Ravnokar je izšlo tadi poročilo o stanja Ijadeikega šoletva v okraja gariškem z-% leto 1905—1906, katero prinaäa lepa in za- nimive razprave, kako naj sodeluje sola v boju proti alkoholiznau (nadaöitelj Fr. Bajt), o branja v Ijadski soli od 1. do 8. šolskega leta (nadačitelj El. PrinČič) in izvadek iz kronike ljudske äole v Kanala (nadučitelj Al. Verč). Zatem so navedeni öleni deželnega in okrajnega šolskega sveta kakor tudi pred-iedniki krajnih äol- skih svetov, osebno stanje okrajnega uči- teljstva in pregled šol, tičiteljstva in šolske mladine v okraju. Vsakega prijatelja našega Ijaistva in ljudskega šolstva, bode ta knjižica gotovo razveselila, ker se da iz tarn po- danih podalkov neivojbeno sklopati. da napredujemo. B. Društvo vojaških veteranov za pokneženo grofovino Goriško-Gradiščan- sko vabi na slavnost odkritja spominske plošče c. kr. major-ju ia viteza reda Ma- rije Terezije Maksu baronu Fü,ler-ja von der Brücke, ki se bo vräila v nedeljo 7. oktobra 1906 ob 10. uri dopoludne v Rubijah pri Gorici. SUvnost se vrš la pri vsakem vremenu. O^ebni vlak gre iz Go- rice ob 9 26 dop. - Razglas. — Goriäki deželni odbor razgla^tf : Pri tretjera Breökanja obv^zaic dežnlnega posojila iz leta 1902 od 1 000.000 kron, ktero se je izvršilo včeraj v deželni hiši so se srečkale : obveznica stev. 323 v znesku 2000 K; obveznica štev. 102 v znesku 1000 K ; obvernica štev. 225 v znesku 1000 K; obveznica štev. 136 v zneska 200 K; obveznica štev. 241 v zoeska 200 K; obveznica ätev. 200 v znesku 200 K. Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1907 naprej polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in to 1. januvarja 1907 se ne zapadlih od- rezkov. Vojaška vest. — Kakor čajemo vdobimo v Gorico jeden bataljon lovcev. Ti pndejo v Gyrico, ko oddide tak. do- mobranski bataljon v Palj. Djinobranski bataljon odide pa v Palj, ko bode tarn dozidana domobranska vojašnica. „Slov. katoliSko polit drufitvo" za boväki okraj priredi prih neieljo dne 7. okt. ob 5 uri popoludne svoj redni občni zbor, združen z zaupnim shodom za draštvenike in povabljene goste. Po- roča g. deželni poslanec iv. Ltpanja. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Iz Mirna nam pišejo : V ned«ljo dne 30 t. m. nam je naš g. župnik z leca med drugim tadi to le oznanil: Orgljanja in petja pri službi božji od danes naprej ne bo več, kajti cerkev je za letos že plačala organista. Z i naprej pa cerkev ne more vsega sama plačati, a občina noče ničesar prispevati. Oi orgiaista pa se tadi ne more zahtevati, da zastonj orglja. Po tem takern ostanenu Mirenci pri Hiaibi hožji brez orgiiinja in petja, dokler se občina ne znveie, da bode za orgljanje in petje razmerno prispevala. Bralno iu pevsko društvo v Ozeljauu ^r.redi v nedeljo dne 14. i oktobra t. 1. veseiico s petjem, dekla- niacijo, igro in a prosto zabavo. Pozni cvet. — S Trnovega pišejo, da se nahaja tam sedaj veö jablan v najlepäem cvetu. Res nekaj izvanrednega v tem časa na sicer mrzli trnovski planoti. (ios, ki ima štiri peroti. — iiospod Gorjanec, gostilničar na Kornja, je kapil rninale dni še precej veliko gos, ki ima štiri peroti. Trgatev. — Lepäega in ugodnejšega vremena, kakor je imamo zdaj na Go- riškero splch, si ne moremo želeti. Tr- gatev na sploh letos sicer ne bode Dogata, ampak le arednje dobe, a vinska fcaplj'ca bode izvretna. — v^tvorit<*v karavanske železnice. / nedeljo je bila kwravanska že- Jfznica na slovesen načia otvorjena. aiavnosti je prisostvoval žeiezniski mi- nister Derschatta. Cerkveno blagoslov- 'jenje je izvržil knezoškof Kahn. Na vseh Postajah so pričakovala slavnostni vlak ODCinska zastopstva. Poleg zaetopstev je !. tadi mnogo občinstva. Mej slavnost- j»»ni gosti so bili deželni predsednik ^orožke, državnozborni in deželnozbnrni poslanci, visoki železniški uradniki mej »erni tržaški ravnatelj državnih železnic i /~~ ln v°Jaški dostojanstveniki. Po- poladne se je vräil slavnostni banket. Samouprava. — Goriški deželni odbor je razposlal vsem občinskim upra- vam ln okrajnim cestnim odborom de- zele to-le okrožnico : Z ozirom na napredek sedanjega casa in g posebnim ozirorn na vsak dan množečo se potrebo, da stopijo upravne oblasti z interesovanimi strankami v bolj ozko stiko, namerava deželni odbor iz- dajati mesečen list, potom katerega so DOdo aeznanjali vsi interesentje s tem, Kar se dogaja na samoupravnern polju 10 s'cer ne samo v delokrogn deželnega odhora, oziroma deželnega zbora marveč tudi v delokrogu drugih samoupravnih Korporacij, posebno občin, cestnih od- borov itd. Upoštevaje stališče najskrupuloznejäe pravicaonti, katere ae mora držati vsaka javna uprava — bodisi velifca, bodi.si majhna — ne glede na okolisöino, da se dan dauašnji vsakdo, bodisi poaredno bodisi neposredno, vdeležuje javnega življenja, in da so pri tem vul interesirani, je neobhodno potrebno, da je delovanje javnih oblastj odknto in vsakomur vidno — Vsakdo inia polrebo in pravico ve- deti, kaj delajo in kako reäujejo svoja dela javne upravo, posebno pa samo- apravne oblasti. List, ki ima zadostiti tej potrebi in prsvici, more ustanoviti le deželni odbor, kjer se osredotocijo in od koder se podpirajo vse važnejše inicijative samo- npravnega značaja. L;st torej lzdan po najatrožji ne- pristrauosti, katerej je podvrženo delo- vanje deželneg* odbora, bode ne-le pri- ličen poritulatom nove dobe, marveö mora razan tega uplivati na posamezae upravne öinitelje in na one, ki so uprav- Ijeni, z duhom, ki je potreben v doaego onih idealov, za katenmi stremijo koli npravni, toli apravljeni činitelji: idealov, ki se morejo doseči le potom popolnega 8porazamljenja pod vplivom čuta civil- nega poštenja. Objavljanje posebnega mesečnega lista od strani deželnega odbora odgo- varja torej potrebi uatvariti možnost medaebojnoga sporazumijenja m'd uprav- nimi oblaalini in oniim, ki so upruvljeni, kar bi ne bilo mogočedoseči, ako bi se objavljalo uradno delovanje v poiitiönih Ii8tih, do katerih se oblasti iz uradnih ozirov ae morejo obračati, da se n»3 meša ujihovo delovauje z delovanjem časopisoir — (katerirn gre v o^tniein V3a öastj — ki zastopajo postulate gotovega politicnega značaja. Ueželni odbar naznanja, da bode čim prej lzdajal me^ecnik pod naslorom „Samouprava". Zičetka ob^egnl bode list v prvi •vröti aiedttce zadeve : a) Dczoiiiü upravo (zakoao Idjne in deželno-zborjjke zadeve, žolezini^ie in iinaucuo zadeve, zttdeve o vreditvi voJä, «estrio zadeve, predmete, ki *e tiöejo astanov, deželnih zavoJo/ iu dezclnih imetijskih äol; b) obcinake uprave; c) druge sanuupravne korporacije. ü) Htzno. Gieüe lock b, c in d se opaža da se bode radovoljno sprejemalo sodelovanio vseh občinskih uprav, ceslnih odborov, Jlakor tadi vdake druge samoapravn«? Oblasti brez izjeine, v kolikor boJe za- devai dotiöni predmet javne interese in Bicer bjdisi nove inicijative. budiai koa- kretne predloge. Dotičn« dopisi naj se pošljejo de- želnernu odboru. V posebaem predilu bode dajal deželni odbor na zahtevo pravne infjr- macije v dvomljivih samoupravnih za- devah kake važnosti v svrho, da olajša korporacijam dežele reševanje dotičnih poslov. Kdnr bode želel od deželnega od- bora insjrmacije v sličnih zadevah, moral bode staviti dotično vprašsnje kratko, jasno in jedernato. Naravno, da deželni odbor z ozna- čenim listom ne išče dobičkov, marveč se omejuje na to, da z zelo zmsrno naročnino deloma krije troške za tisk. Naročnina znaäa za celo leto 2 K, ža pol leta 1 R. Enako plačajo tadi zasemiki. Rdor se misli naročiti na list, naj pošlje deželnemu odboru naročnino (za celo leto ali za pol leta) in natančen naslov. Medvedje — preroki zgodnje zi- me?—V postojniškem okraju, ob kranj- sko hrvaški meji in kočftvskih gozdih se klatijo medvedje in prikazujejo zdaj tu zdaj tam. Kmetje in lovci ki so prišli na sled, povzemajo iz tega, da dobimo letos zgodnjo zimD, Ncsreča na železnici v Juden- dorf». — Pri trčenju osebnega vlaka ob tovorni vlak je bilo ranjenih 11 oseb, in sicer J. Kow&ld, finančni komisar iz Grad- ca (zdrobljena rebra na levi strani in druge močne poškodbe); Mellitzer, višji nadzornik finanšne straže (hade rane na obeh nogah) ; Jos. Brovnik. enoletni pro- stovoljec pri 8. pešpolku (lahke poäkodbe na rokah); Šandor Siegner, agent z Da- nuja (poškodbe na nogah); Adalb. Vra- bitscb, podobar iz Prage (lahke poškodbe na rokah); Rudolf Soukup, agent z Du- naja (ranjen na stegnu); l?an Kokonik, sprevodnik iz Maribora (močne rane na glavi); Oskar Kohn, agent z Danaja (zlom- ljeno nogo); K. Singer, agent z Danaja (zlomljeno nogoj; Fahrenberger, agent z Dunaja (hudo ranjen na obeh nogah) ; Jos. Winter, agent z Dunaja (zlomljeno nogo); Viktor Martini, pristav bosanskih železnic, in kurjač Grabuänek iz Maribora. Lahko ranjeni so: Jos. Travnik, geometer iz Zenice (Bosna); Gastav Garička, rav- natelj tovarne iz Bremen» in Maks Ma- lojya, viSji komisar finančne straže iz Gradca. Prvi vozovi osebnegi vlaka so popolnoma zdrobljeni, vendar proinet nt bil zndržan, ker se je nesreča zgodila na btranski progi. „Prvi češki splosui delniški družbi za zitsarovanjc na zlvljeuje"4 v Pragi, ki ima svoje glavno zastop-itvo za vse alovenske dež«le v Trsta ulica Torre bianca 21, je bilo prodanih od prosinca dovelikega srpuna 1906 ponndb za kron 6 803.10i zavarovane glavnica, n» khter« je družba izdala za kron 5,152.154 zavarovaltrh listin. — Kakor vidtmo, je ttt zavod silno napredoval, saj dela isti res neutnorno na tem na- rodnogospodar^kem polju in vrli svojo narodno misijo v popolnem obsegu. Ta znatni vspeh dokaznje sicer tudi to, da je znala „Prva češlca na življenje v Pragi polagoma privaditi vse Ijudnke sloje na življensko zavarovanje in jih poučiti o njegovej velikej važnosti in vrednosti v človeškem živl|enju. Jiko vesel pojav je, da se razvija ravno češki zavod tako lepo, kar dokazuje na|- lepše, da vr^i „Prva öeäka na življonje-' v Pragi častno svojo narudnogospodardko nalogo, s čemur si je zagotovila ne- omejeno zaupanje in si pridobila vse- stransko naklonjenost. „Prva češka na življenje" v Pragi doseza taio lepe vspehe tudi radi tegft, ker goji vse vrste življenj^kega zavaro- vanja po izredno nizkih cuiah; ona za- varuje na smrt, na doživetje in smrt v različnih načinih, na dohodke in irm zlasti vgodna zavarovanja otroäkih dot. Razven tega je uvela najnovejši način življenskega zavarjvanja, pri katerem jamöi po petem letu vsako leto 3% obrestovanje vseh vplačan h zavarovalnin, lako spaja v tem načinu življenjsko z%- varovanjo s hranilnico. Irntt nadalje djslej nepoznano zavarjvanje člove^keg i življenja spojen > /, zavarovanjem m «lučaj onem glohti, naj ua-stano po.slednja vsled kak« uaravne bolezni, ali vsled kake nesreče. „Prva češka na življenje" y Pragi je vrediiti vse podpore konečno tadi rudi tega, ker daja od vsaiega zavaro- vanja ntaliii delež naäej najvaznejäi dražbi, to je — družbi sv. Ginla in Metoda ! Ureduištvo ^iasila kat nar. dija- štva „Zora" zadevajočo st/ari je naslav- ljati : phil. Mirko Božič, Dunaj, IX. LiZ&rAhis&AW 18 III. 26. Na Hcdeinlotno jcčo so porotniki v lnom )stu obsodili vdovo Rutthofer, ki je avojegtt moža zaklala. Sredstvo protl trtul uU je naäel prc f jsor kemije tetiniäkö sole Klvard Mies. To sredstvo trtno uš baje narttvnost uaiči. Saeg v južni Dalmaciji. — Po gorah južne Dalmacije je v zadnjih dneh zapadel sneg. Znameniti kirurs; prof. Wein- lechiier je včeraj v Brucku ob Mari, zadet od kapi, n^glonoa umrl. Razkrltja Fridcrlke Zoller — Ona Friderika Zeller, ki je bila obsojena na smrt radi umora. izvršenega nad kuharico Mnyer, ki je bila pa pomilo- äöena in ji jo prisodilo sodiäöe 20-letno ječo je vložila te dni proänjo, naj bi jo prišel obiskat odvetnik Hosmantel v ječo. Ta proSnja je bila aslišana in ko je priše! Ilofmantel v ječo, mu je Friderika Zeller izročila dolgo pismo, v katerem je natanjko popisala vse podrobnosti izvr- äenega umora in je tudi naznačena oseba, ki bi bila amor izvršila. Na pod- lagi tega pisma se vrše sedaj od strani sodne oblasti poizvedbe in ni izkljačno, da bi vsa zadeva ne prišla zopet pred sodišče. Letošnja žetev ua Ogr^kem iu Hrvatskem. — Ogrsko-hrvatsko polje- delsko ministerstvo je ravnokar poročalo o uspphu lotošnje žetve : pšenice 51.700.000 met. stotov, lani 42.800.000, rži 12 700.000 met. stotov, ječmena 15.500.00 met. stotov (lani 13.500.000), ovsa 12,600.000 met. st. (lani 11.300.000), koruze 41.000.000 (lani 23,000.000), krornpirja 57^500.000 met. stotov (lani 45,700.000). Poročilo pripominja, da je letošnja žetev prekosila vse žetve zadnjih 25 let. Kralj Edvard iu uapituine. — Glede napitnin je angleäki kralj na naj- boljšemglasu. Njegove napitnine so vedno v bankovcih. Njegov tajnik izroči pri odhodu prvema hiäniku v kuverti ban- kovce z imenikom vseh usluzbencev, da razdeli med nje. Nobene gostoljubne hiše ne zapmti, da bi ne izdal na na- pitninah 5000 do 7000 kron. Ko je obiskal cesarja Franca Jožefa, je izdal na napitninah 20.000 kron. HOletua žeua plcsala kadriljo. — V Pitsburgu je obhajala 16. t. m. zelo bogata vdova Karlota Rettig svoj 110. rojstni dan popotnoma c^rsta na duhu in telesu. Tem povodom je prire- i dila pojedino, katere se je udeležilo 72 otrok, vnukov in pravimkov, in kakih 300 znancev iz vseh ameriäkih pokrajin. Po banketu je bil pie?, ki se ga je ude- ležila tudi jubilarlca, ki jft živela v treh stoletjih. Plesala jo kadriljo s tremi svojimi znunci, kojih najmlajäi je bil star 72 let. Koliko eruila sc porabi na vsem svetu, spoznamo po priJiki iz tega, da je samo meato Pariz naroöilo za svoje sole 80.000 litrov črnila. Pariz ima 387 Sol, ki jihobiskuje 160.000 otrok. Potem- takem pride na vsakega otroka pol litra črnila, kar niti mnogo ni. Ljudje hujši kot zvorine. — Ko se je pri potresu v Valparaiau zrašila hiäa bogatega Mjnteja, padla je na cesto njegova žena ter obležala n^ziTdstna. Tolpn razbojnikov, ki je povsod prežala na plen, je planila na nesrečno ženo ter ji porezttla u^esa in prste, da »« polasti njenih uhinov in pr^tanov. U^miljeni ljudje so prenesli utnirajočo ženo na ladijO v pristinišče. Narodno gospodarstvo Okrožuica vsem občiuskim upravam deželc. 1. A) V smislu zakona z dne 15. ja- nija 1890 drž. zak. j^tev. 143 vinogradci, katenh vinogradi so bili uničeni po trtni uši ter so se rnorali vsled tega obnoviti na amorikhnski podlagi, irnajo pravico za, htevati, da fee dotiöni vinograd oprost j davka za dobo 10 let. Ta agodnost velja tadi za one nove nasade, ki se hiso napravili na parceli, kjer so ie nahajal po trtni uši uničeni vinograd, marveč na parcelah, ki so pri- padale do sedaj drugim obdelavnim vrstam (n. pr. travnik, pašnik, njiva, vrf. itd.) Zikon stavi za oprostitev davka sledecH pocoje : 1. Parcel«, obscgijoče manj kot !/4 hektarJH = 695 surijaSkih sežnjev morajo biti tedai, ko se vloži dotično naznanilo, popolnoma obnovljene, t. j. nasajene z amenkanskimi trtum1. 2. Parcele večjega obsega (namreč večjega obsega od 1 4 hehtarja) morajo biti tedaj, ko ae vloži naznanilo, nasa- jene z amerikanskimi trtami na površmi, znašajoči nujmanj i/i hektarja = 695 štirijaSkih sežnjev. 3 livršena obnovitev vinograda na amenkanski podlagi v smislu 1. in 2. točke te okrožnice mora se naznaniti ustmeno ali pismeno pristojn mu dav- čnema arada ali urada za razvidnoat davčnega katastra (razvidnodtnemu zem- ljemercu). 4. Naznanilo se mora vložiti tekom šestih tednov po dovräeni obnovitvi vi- nograda; kadar se gre za napravo no- vega vinograda na povräini, ki je pri- padala prej drugi obdelavni vrsti (njiva, paänik, travnik, vrt, itd.), predložiti se mora naznanilo tekom meseca decembra onega leta, v katerem se je dovräil na- sad z amerikanskimi trtami. Ako se ne vloži naznanilo pravo- časno, ne oprosti se dotično zemljišče davka za celo dobo 10 let, ampak ostane izključena od oproščenja davka doba od dneva, ko se je dotični vinograd obnovil, do začetka leta, ki sledi neprgvoöasnemu naznanilu. 5. Dokazila, da so bili vinogradi pred obnovitvijo oziroma pred nasadom dejanski po trtni uši okuženi, oziroma da so oidaljene od kake okužene par- cele največ 25 kilometrov (5 ur hoda), ni treba predložiti, ker se dovoli prostost davka, ako se le zadosti pogojem, na- vedenim pod 1—4. Na to se opozarjajo interesentje s priporočilom, da vložijo naznanilo pra- vočasno v svrho, da se oproste dotični vinogradniki zemljiškega davka v smisla zakona. Posebno se nalaga občinskim apravam, da opozorijo vinorejce na pra- vice, ki jih imajo do oprostitve zemlji- škega davka za obnovitev vincgradov z amerikanskimi trtami ter da jih pod- pirajo s tem, da nabirajo omenjena na- znanila ter jih odpošljejo pravočasno c. kr. davčnemu uradu ali razvidnostnemu zemljemerca. Ioteresentje in občine se opozarjajo, da se more za nove nasade z ameri- kanskimi trtami, ki bi se morali vsled elementarnih nezgod (toče itd.) popol- noma ali deloma obnoviti, podaljšati doba oprostitve zemljiškega davka še za nadaljnih pet let (zakon z dne 4/4 1992 drž. zak. St. 87). V to svrho je treba predložiti do- datna naznanila tekom meseca decembra onega leta, v kateram se je vint>grad deloma ali popoluoma zopet obnovil. Pri teh naznanilih treba se je držati navodil ki so določena za prva naznanila. B) Nadalje se obveäöajo interesentje in občinske uprave, da se odpišejo v 8mislu zakona z dne 19. 7. 1902 drž. zak. Stev. 1 ex 1903 zemljiški davki de- loma ali popolnoma tudi za one vino- grade, katerih rodovitnost bi se vsled okuženja po trtni uši zmanjšala ali bi bila popolnoma uničena. V to svrho se mora vložiti dotična proSnja za odpis davka pri c. kr. okraj- nem glavarstvu v onem času, ko se more škoda še preceniti, torej pred trgatvijo. Davek se odpiše na podlagi posebnih poizvedeb, katere vräi na lieu mesta c. kr. okrajno glavarstvo (davöni oddelek). Delni ali popolni odpis davka ostane ˇ veljavi tudi za naslednja leta, dokler se vinograd ne obnovi ali predela v drugo obdelavno vrsto; za to ni treha vsako- letne proänje, kakor se zahteva za drug© ujme (toča, peronoapera itd.) Nalaga se oböinskim apravam, da podpirajo trtorejee s tern, da nabirajo dotična naznanila in jih predložijo pra- vočasno c. kr. okrajnemu glavarstvu. Ako se odpiše zemljiški davek na podlagi teh naznanil le deloma in ako se rodovitnost dotičnega vinograda po- zneje äe bolj zmanjša ali popolnoma uniči vsled trtne uäi, mora se predložiti vnovič prošnja za nadaljni odpis zem- Ijiäkega davka ali zi popolno oprostitev isteg» (Konec pride. Loterijske številke. 29. scptembra. Trst.......8 63 81 15 17 Line.......70 52 28 84 24 Na prortnj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrb- ljena kmetija, obsežna za veloposestvo. Natančneje se izve pri g. Iv. Makaroviču na Sv. Gorl pri Gorici. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. { fiojahi! hupujte nopodni holeh Jolskega Dotna". Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi- St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Rnizilci! ^pominjajte s© ° vsaiu nUJdHI. pHHki „Šolskega doma". Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. no-veia stoletja. Samo 2 (jld. 55 kr velja ravnokar iznajilcna nikel rem. žepna urazznamko System-Rosko|jf Pat, ki toce 36 ur, z miiiutnim kazalom, bliščeča, lepa in iiatančno idoča s 3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura lie u^aja, so dtuiar vrno in jo vsak mik izkljucon. l'osilja se le proti povzctju, ali naprej poslanemu den.irju : 31. J. Holzer's AY we Marie H«ilzer Ulirt'll mid (ioldiviircii-l'iiliriks-Mt'ih rhiirc en ^toss, Kniknii (test. IMcli'ls^. 7Ü, St. Sclljisl [||]|LJ1SN(> -<>. Z;iliiL;itolj c. kr. tlr/.iivnih iirmlnikov. Ilusi rovnni ccnik ur in /liHiiinc irrsilis. Zastopniki so iščejo. Sličnc anocono so ponarojcnc. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. * PoiEriicL Kdor hoče imeli res dohro, za- nesljivo, Irajno in trpežno uro, naj se z zaupanjem obrne do Ign. Lapanja, urarja v Podmelcu. Poprava ur Irpežna in po nizki ceni. Cenikiserazpošiljajo na zabfovo brez- ' ^k plačno na dorn. Iv. Schindler SiS pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. JMlino in sailjo in grozdje, stiskulnice /a sadjo in gro/djo, škropilnico, poljska orodja, stiskalnico za sono, iulatilnico, vitlo, irijorje, čistilnice za žito, luščilnico za koru/.o, slamorezaico, stroj zarozanjo rcpo, mlino za golanjo, kotle za kuhanjo k!ajo, sesalko za vodnjako in gnojnice, vodovode, železno ccvi, svinčeiu! covi. ooooooooooooo sedaj po zopet zdatno znižanih censh Ravno tako vse priprave za kletarstvo: medeno pipe, sesalko za vino, gumijcvc in konapljone cevi, gumijcve pločo, stroj za točonjo piva, škri- nje za led, strojn /a sladoslcd, pripravo za i/.de- lovanje sodovki1 in poncčih vin, mlinc zadišavo, kavo itd. ; slroje za izdelovanje klobas, tohtnico za živino, tchtnico na drog, steberske tohtnice, namiznc tohtnice, docimalno tehtnice; želo/no poliištvo, železne blagajne, šivalne stroje vsoh I sestav, orodja in stroj o vsake vrste za ključav- I ničarje, kovače kleparje, sedlarje, pleskarje ild. I Yse z Tečlctuim jamstvum, pouitjugoduejih I plačilnih po^ojih, kakur tndi na ubruke. I (euiki r, več kot 500 (slikaini brozplačno. I Prokupt'i in a^enfje se vwak vns sprejmejo. I DopiNiije se tudi v slovcuskem jeziku. Ivan Schindler I Dunaj ll(.|i Erdberggasse 12. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gonci na Kornju št. II. Peter Sherbic, Borica, Riva Cnrno h. St. 13 (nasprotl zaloge vlna gg. bratov Bolafnjo) Priporosia svojo zalogo edino le marcnega piva iz prve domače pivovarne g. Auer- jevih dedičev v Ljubljani v sodih in pastariziranega v steklenicah. , SODE '\ za bela in črna vina, nove in stare, izvrstno ohranjenc, kakor tudi ogrske sode, debele od. od 6—7 cm. od 56 1. do 20 hl. in še več, ima ima v zalogi in nove izvršuje ler slare popravlja Franc Rusjan, sodar v Gorici, Via Cappella št. 8. Franc Podberšie avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica. Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihiz kraš-ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnosesko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. ,C^atFaIna posojilniea, rcgistrovana zadruga v (Joriei, ulica Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesecno Qdplacilo v pctih Ictiti in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menicB pa 51 ,'',„ na vhnjižbo po S°|o z 1!s°lo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera y za hranilne vloge je nespremenjena. Zapomni si, da mi moraš /^vs I IF I "^/^TV/T A "^T" prinesti samo ??^-^ -*- -*- >^-LVJLxX-LN smodčični papir in zavitke in ne daj se zapeljati po podobno izgledajočih imitacijah slabe kakovosti. Jako izdatno sredstvo proti .ÖV llluj ul/jlll U ill 1)11 Uill II JU Ulllll \ J U ullVl/ V v 1 VI / je liker (i ODIN A, katerepa nspravljata v Trstu lekarnarja Rafael Godina, tekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Jo sip Godina, lekarna „Air Igea" ? nlici Fornelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako^se dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tern znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva ae v vseh lekarnah.