Rutar Simon RAZMERE toGAl, MED jSlOVENCI IN j_^ANGOBARDI. Med najtemneje oddelke slovenske zgodovine mo¬ ramo prištevati razširjenje Slovencev proti zapadu, zlasti v Italijo, njih razmere proti Langobardom. Le malokdo je še poskušal te zmedenosti razvozlati^zaradi jako red¬ kih in pomanjkljivih virov, ki so se nam iz one dobe 'ohranili. In vendar ne smemo iz te pomanjkljivosti skle¬ pati, da je ta stran slovenske zgodovine manje vredna trudopolnega preiskovanja. Zlasti za zgodovino goriške dežsle, v kateref še italijanski in slovenski živelj križata, jeneobhodno potrebno, da se skuša določiti, kako daleč so segale slovenske naselbine proti jugozapadu. Edini skoro istočasni pisatelj, iz katerega moremo razmere med Slovenci in Langobardi, sted+ratu je „\Var- nefridi Paulus Diaconus.“ (Primeri: Abel, Paulus Diaconus v Pertz-evih „Geschichtschreiber der deutsehen Vorzeit V T III stoletje, zvezek IV.jin „Storia dei fatti dei Lon- gobardi“ od prof. Q. Viviani, Udine 1826). Paulus Dia¬ conus je bil rojen krog 730 v Čedadu iz plemenite lan- gobarške rodovine, katere v praded Leupichis je^bil z Alboinom v Italijo prišel. Čudne zgodbe njegovega sina enakega imena popisal je) Pavel jako priprosto (IV. 38.)*) Pavel je imel^ljrata Arichis-a in sestro, ki je že zgodaj t y samostan/ šla. Odgojen je bil na dvoru kralja * *) LeHpichis je bil ušel a pomočjo Slovencev avarskg sužno- sti D. P. IV. 3&)- '^eA A t /c* •/e-o 6-C^-r -*a^<^- r j*WzžX Gesellscha 226; VII. Lang din a vij e, k: severngjP N fZeuss, die tjSJjll 0/; Abel, den.) V zgt Labe južno imenuje Bn vvick pri Li <>-0 ^ / ’ «4x^ *'*-* ^O— l^s£s+-d* / +-tA/Čv * /t £Sl 4^0 lS£v-lS&t^T-x^l / Z*yt* -*~<^ (rfA/rtrr' ^~n tZen^^t .'•**, rss - deztjlo^ AntL ;jf ^/l_ . „ • r gari f*) ''boj v '” <■- Češko t Tn ?*€*, /*>**J* t UY-e, 1 deželo Hugo ^ in razkropil. * *Z , Avstrijsko ir šli so v .Gge ^ J&> , u ir^tA^) se, (kakor P ' ^ ., , V/ J./UKIUUUJ UČb desni breg Donave v Pannonijo. G/irki, so znali med njimi in Gepidi, ki so v Daciji bivali, najhujše sovraštvo zanetiti. Alboin se je zvezal z Avari in ž njih pomočjo je Gepido tako pokončal, da so od slej iz zgodovine izginili.**) Avari, poprej Warchoniti ali Warchuni imenovani in Turkom podvrženi, p ri h rali so iz srednje Azije in se ustavili najpopreje med fivalinskim in maiotiškim jezerom. L. 557 ponudijo Justir.jann svojo službo proti letni odškodnini, in res so ukrotili vse gorske sovražni¬ ke ob Kavkazu. Petem so šli dalje proti zapadu mi- ,*) Najbolja izdava Pavlove zgodovine so nahaja v Murato- 3 zbirki; Sejriptores rentni ltalicarum 1. pg. 405-511. Otktir- Mi rijevej*_ - ^ ,. bel jo je po Lindenbrogu (izdava od 1595J Hor. Biancus s pri¬ mero milanskega in monzaškega rokopisa, ter z Lindeubrogovimi in svojimi opombami. Pis,. vSocn -Jv^ r-t-ZLo J* L «s i&au&f-* **?-*<-% ^*7 *■ ,V //t/(UV-<^L^ A*Zyr^4<. - / 7)7 J J ^[') ~ mo Maiotisa iu si podjarmili velik del Slovanov. Leta 562 prikazali so se že ob izlivu Donave in zahtevali od cesarja bivališč, kateri jim je odločil spodnjo Panonijo (Zeuss pg. 730.) Vendar so raje ostali ob černem morji in se znašali nad Kutriguri in Slovani. Celo globoko v Nemčijo do Labe so predvidi, dokler je niji Frankovski kralj Sigbert primoral verni ti se. Nazaj prišedše pozove Alboin v boj proti Gepidom in jim obljubi deseti del vseh goved, polovico plena in gepidsko deželo. Po dob¬ ljeni zmagi posede Bajan, avarski kan, Dakijo (Ogersko in Erdeljsko) ter prične boj proti Bizantincem, katerih deželo s pogostimi napadi nadleguje in si tako davek izsiljuje. Po razpadu ephemernega hunskega kraljestva 453 so se pomaknili Gepidi in Gothi v notranje obočje Kar¬ patov in prepustili zunanji prostor Slovanom, ki so se jako hitro od Dnjepra do Donave razširili in celo Va- lahijo posedli. Ti Slovani so bili Slovenci in njih naj- bližneji sorodniki (pozneji pannonski Slovenci, Slovaki in Bulgari.) Iz Valahije so se začeli Slovenci počasi ob Donavi navzgor pomikati z dovolenjem Gepidov, kate¬ rih nadoblast so morali priznavati. Od 551—555 prišli so bili že v Sirmijo iu spodnjo Pannonijo do vukovar¬ skega močvirja (laeus Mursianus pri Jordanu.) V boju Gepidov proti Langobardom in Avarom pomagali so pervim tudi Slovenci (leta 567.) Kakor Gepidi tako tu¬ di Avari ne le neso zabranjevali razširjenja Slovencev po Dakiji, Pannoniji in dalje proti zapadu ob Donavi, Dravi in Savi navzgor, nego ga še celo pospeševali in morda tudi silili, kakor se pripoveduje, da so Slovane iz^ solunske okolice v Pannonijo. preselili. Avari gotovo neso bili mnogoštevilni, kakor nobeno teh nomadskih ljudstev ne, in spoznali so v Slovanih izverstne vojake, ki so bili sposobni njih manjšajoče se vrste dopolnovati. Tudi so jim morali Slovenci kot poljedelci priljubljeni biti, ker sami se neso s tem važnim opravkom pečali, nego živeli so od pridelkov sosednih ljudstev (Primeri: Roesler, (Jeber den Zeitpunkt der slavisehen Ansiedlung an der untern Donau. Sitzungsberichte der hist. phil. Classe der k. Akademie Bd. LXXJII. pg. 77 ff.) '.' .* •*>'■•; <■•>' --/ / •. ■ J^IC •• ^/..^r /'. | U'(ih P VI ST di ,.t> y’ L<-^t Žžšž^^fcfez-: ^ »-v#f crr-O-t^/ «t ——' /M (d I lil ■' k! •4 '^2- i/-i/-k/ e j n t^-o ve ra bc Ti D. ti, III so sv< šli_ . „ _ ei, Noričani, Švabi i.t.d. Ko je prišel Alboin svojim ljudstvom do meje Italije šel je na goro, ki se ondi vzdiguje, in je gledal po Italiji, kolikor daleč so ga oči nesle. Zarad tega, kakor pravijo, se imenuje ta gora od onega časa kraljeva gora. Na ravno tej gori žive baje zebri (evropski turi,) kar nij čudo ; saj se ta gora ste¬ guje celo do Pannonije, ki te živali rodi. („Igitur cum Alboin.ad extremos Italiae fines pervenisset, montem, qui in eisdem locis prominet, asceudit, indeque prout conspicerepo-tuit, partem Italiae contern- platus est. Qui mons piopter liane, ut fertur, eausam ex eo tempore Mons regis appellatus est. Ferunt in lioc monte Bisontes feras euutriri, nec mirum, eum usque ad Panuoniam pertingat, quae liorum animantium ferax est ; ‘ P. D. II. 8.) Zaradi lege te »kraljeve gore“ so se učenjaki že veliko prepirali. Schonleben (Anual, Čaru. III. pag. 312) je mislil na »kraljevi verh“ pri Kraljeviči (Bue-> }f (Ar /UevA ,v< . III. L. 552 pošlje Alboiu Narsetu na njegovo prošnjo %i'li izbranih longobarškili vojakov na pomoč zoper Gothe. Po slavno dokončani zmagi pridejo ti domov in vedo veliko pripovedovati o lepoti gorke Italije. Ko Narses/pri svojem cesarju v nemilost pade povabi Alboina, naj pri¬ de s& svojim ljudstvom in posede Italijo, kjer bode ve¬ liko prijetnejše živel. A gotovo nijj bil to pravi uzrok, kakor nam Pavel D. (II. 5,) pripoveduje, zarad katerega so Langobardi Pannonijo zapustili. Ob času preselje¬ vanja vidimo v vseh ljudstvih neko nagnenje do južnih in zapadnih dežel. Kazen tega ostrašila je Langobarde vedno silnješa moč A varov in skušali so se teh sov¬ ražnih sosedov prej ko prej znebiti (Abel pg. 240.) Al- boin prosi Sakse za pomoč, da bij, si lože^Italijo osvojil. Ti mu pošljejo nad 20000 mož sfr ženami in otroci (P. I). II. 6,) dasi so se pozneje, langobarške nadvlade si¬ ti, skozi Gallijo zopet v svojo domovino vernili (P. D. m. 6 .) 2. aprila 568, vzdignejo se Langobardi, potem ko so 42 let v Pannoniji prebivali, ženami in otroci ter svojim premakljivim imefltjem proti Italiji. Ž njimi so šli razen Saksov tudi Gepidi, Bulgari, Sarmati, Pannon- ci, Noricam, Švabi i.t.d. Ko je prišel Alboin se svojim ljudstvom do meje Italije šel je na goro, ki se ondi vzdiguje, in je gledal po 'Italiji, kolikor daleč so ga oči nesle. Zarad tega, kakor pravijo, se imenuje ta gora od onega časa kraljeva gora. Na ravno tej gori žive baje zfibri (evropski turi,) kar nijčudo; saj se ta gora ste¬ guje celo do Pannonije, ki te živali rodi. („Igitur cutn Alboin.ad extremos Italiae fines pervenisset, montem, qui in eisdem locis prominet, ascendit, indeque prout conspicerepo-tuit, partem Italiae contein- platus est. Qui mons propter bane, ut fertur, causam ex eo tempore Mons regis appellatus est. Ferunt in hoc monte Bisontes feras enutriri, nec mirum, cum usque ad Pannoniam pertingat, quae horum animantium ferax est ;I P. D. II. 8.) Zaradi lege te »kraljeve gore" so se učenjaki že veliko prepirali. Schonleben (Annal, Čaru. III. pag. 312) je mislil na ,,kraljevi verh“ pri Kraljeviči (Buc- ■č*J ■ 2£JL. . m nadaljevanje Pavlove zgodovino : „Igitur Langobardi in- troierunt Italia por Foroiulanorum terminum.“ Langobardi so torej morali čez Predel po Nediži . v Italijo priti in Pavlov „Mons regis“ je mogel le eden izmed onih gora biti, ki leže ob benečansko — goriškej meji na obeh straneh Nediže.* - '/ JV. Kedaj so prav za prav Langobardi v Italijo pri¬ šli, nip natanjko znano, ker vsa kronologija pri Pavlu D. je jako omahljiva. Marius Aventicensis (Chronicon) postavi prihod Langobardov v 1. 569 (Muratori, Annali dTtalia II. pg. 115) in mnogi učenjaki so mu priterdili. »Služabnik božji 11 Seeundus, škof tridentinski (f612), ki je še pred Pavlom D. langobarško zgodovino pisal in katero je tudi on porabljal (P. I). III. 29 ; IV. 42), poroča, da so Langobardi v maji 1. 569 v Italijo (pri¬ šli (Abel, o. c. pg. 240). Vendar stavi večina zgodovi¬ narjev ta dogodek v pjlrvo polovico leta 568. Ko pride Alboin v mesto, ali bolje grad Forojuli, ki je bil takrat mesto Akvileje glavno mesto Venecije (P. D. IT. 14), premišljuje, komu bi to pjjrvo posedeno deželo v varstvo izročil. Sklenil je mesto z vso okoli¬ co svojemu stričniku Gisulfu dati. Ta je bil skoz in skoz izversten mož in že poprej Alboinov maršal ali konjuh (marpahis). Toda Gisulf je hotel le s tem po¬ gojem ponujano čast sprejeti, da si je smel one rodvi- ne (fare, od tod baron) izmed Langobardov izbrati, ka¬ tere so se mu najsposobnejše zdele. Alboin mu je do¬ volil naj plemeniteje langobarške rodovine, da so ž njim stanovaie in Gisulf je sprejel vojvodstvo. Izprosil si je tudi od kralja zarod žlahtnihj/kobil (P- D. II. 9). To previdno ravnanje Gisulfovo kaže, da je dobro čutil nevarnost, kateri je bilo izpostavljeno Frijulsko na meji v Italijo. Vedel je, da bi znala razen Lango¬ bardov tudi še kakega druzega ljudstva želja po Italiji polastiti se. Izgovoril si je torej najhrabreje langobar¬ ške rodovine, da bi mogel uspešdo vhod v Italijo ž njimi braniti. In ker je vedel, kako važen faktor je c. S /S ■ d m konjištvo, izprosil si je tudi plemenitili kobil, ki bi mm?' krepak konjski zarod za težke boje. preskrbele. Tudi je bila konjereja že od nekdaj med Veneti v cvetji, ker so konje razen za poljedelstvo zlasti še za jahanje in različne igre v cirkusih rabili (Primeri Czornig o.c.p. 135.) Alboin se je brez najmanjšega upora polastil Fri- julskega (P. D. 11. 9) in tako skoro tudi cele gorenje Italije. Že strah pred langobarškim imenom prešinil je vse, da nij: nihče na upor mislil. Patrijarh Paulus se je umaknil iz golega strahu pred langobarško divjo- stijo iz Akvileje na bolj utirjeni otok Grad in vzel je seboj ves eerkveni zaklad (P. D. II. 10). Enako so be¬ žali gorenjeitalijanski prebivalci na lidske otoke ob iz¬ livu Brente in ustanovili slavne Benetke. Tudi Geno¬ va in Ravenna bili sta pribežališče rimskim provincija- lom. Samo Favija (Ticiuus) se je Langobardom resno ustavljala in sicer tri leta in pol. Zadnjič jo Alboin premaga in si jo stolno mesto izvoli. Med tem so se/- Langobardi tudi s. Franki bojevali, si vso Tuscijo pod¬ vrgli in malo potem je- vidimo v Beneventu svoje voj- x vodstvo ustanoviti si.. Skoro nij? ostalo glrškemu ce- . < >Jl sarjLv Italiji druzega£ nego Marchat in Pentapolis med Benetkami in Ankono ; pobrežje od rečine Marta do mesta Amalfi obsegajoče vojvodstvi Rim in Napulj, ( ; ter južni ert Italije. Ta posestva so bila zvezana po vojvodstvu Peružija, katero so bili pa tudi že Lango¬ bardi premagali (P. D. IV. 8). Pridobljeno deželo raz,dele Langobardi v 36 voj¬ vodstev, med katerimi so bila najmogočneja Pavija, Bergamo, Brescia, Trident, Forojuli in pozneje zlasti Benevent (P. D. II. 32). Lan gobarska ustava je bila volitevno vojaško kraljestvo. Že ta državna oblika sa¬ ma po sebi priča, da so imeli glavno oblast in skoro vso vlado vojvode v svojih rokam Zato našo hoteli pa Olephovej smerti nobenega kralja izvoliti, nego vladali so sami skozi deset let (575—585). In ko so si ven¬ dar pozneje Authorja za kralja izvolili, odstopili šo mu polovico svojega premoženja, da so se kraljevski stro¬ ški poplačali in da je mogel kralj svoje spremstvo, svoje ministeriales in svoje uradnike vzderževati (P. D. 28 III, 16). Le kedar je kak mogočen kralj na prestolu sedel (n. pr. Lujtprand) berzdal je malo bolj svoje voj¬ vode ter je' v pokorščini deržal. A da se to nij pre¬ pogosto zgodilo, za to so že skerbeli vojvode sami, ki so imeli volilno pravico, s tem, da so le onega za kralje volili, pod katerega vlado so največ svobodnega gibanja pričakovali.* **) ) Zatorej vidimo, da so n. pr. forojulski vojvode skoro samostojni in da se morajo tudi sami svojih vzhodnih sovražnikov braniti. Bili so tako močni, da so se večkrat zoper kralja spuntali, nasproti pa včasih kralji tako slabotni, da si jih neso upali sami podvreči, nego morali so tuje pomoči iskati, kakor n. pr. Gro- muald zoper Lupa pri Avarih (P. D. V. 18). Posamezna vojvodstva so bila razdeljena v okro¬ žja, katere, so vladali „sculdahis“ (toliko kot naš žu¬ pan) in ta v fare (rodovine) in stotnije, katerim so stotniki in desetniki zapovedovali (Dr. Bizzarro, Sareo- fago dissot. pg. 5). Tako vidimo, da je bila langobar- ška vlada še precej dobro urejena. Vse to pa je bil nasledek fevdalne sisteme, katero so Nemei povsod y svojih dšržavah uvedli. Pol posedenih zemljišč je vzel kralj, katera je kot beneficia med svoje zveste razdelil, ali pa je dal po svojih glavarjih (gastaldi), ki so tudi sodili v kraljevem imenu, zase oskčrbovati. Bavuo ta¬ ko so vojvode svoja posestva zopet razdelili (Primeri Dr. Bizzarro o. c. pg. 5 in 16). Jako slaba se je godila podverženim Romanom. Iz prostih posestnikov bili so v robe, ali bolje kolone, premenjeni. (Primeri: Dr. de Bega „Dell’ influenza del dominia Longobardo sulle condizioni d’ Italia“ v gori¬ čkem gimnazijalnem programu 1. 1870 pg. 7.). Pavel D. pripoveduje (II. 32), da so ■ Langobardi veliko ime¬ nitnih Romanov pomorili, drugi pa so jim morali na¬ jemnino plačevati in bili so med Langobarde tako po¬ razdeljeni, da so morali tretji del svojih pridelkov go¬ spodu izročevati. Kralj Authari si je, priložil ime *) Ab#l, Untergang des Langobardenreiches pg. 12. **) Abel, Untergang des Laagob&rdenreiebes, pg. 4—7— ) $ O *.. I --0 J ti A,' /yv j Flavius (P. D. III. 16), kakor 80 se bizantinski cesar¬ ji imenovali. S tem je hotel Romanom pokazati, da je sedaj on njih pravi vladar. Ko so Langobardi v Italijo prišli bili so sicer še jako hrabri, toda tudi surovi in okruti. Tilnik in za¬ dnji del glave so si gladko strigli, drugi lasje pa so jim viseli čez lica do ust. Imeli so široko, večidel platneno obleko. Toda v Italiji so začeli ozke hlače notfiti (P. D. IV. 22). Vorožje jim je služil lesen ščit s kožo preoblečen, na sredi izobokan ;'ozek. meč in bo¬ dalo; ter sulica. A ko so Langobardi v Italijo prišli imelo je podnebje in izgled njih robov tak upliv nanje, da so v četertem rodu že z radovednostijo in strahom opazovali podobe svojih divjih pradedov (Gibbon, . zgo¬ dovina propada in pogina rimske deržave). Langobar¬ di nžso prišli mnogoštevilni v Italijo (nekteri je cenijo na 400000 glav, gotovo previsoko). Zato pa in zlasti ker so bili podložni jim Romani bolj omikani, negjp Langobardi, sprejeli so njih običaje, njih vero (v Pag- noniji so .bili k arijanizmu pristopili, a po prizadevanji kraljice TJiodelinde sprijeli so katoliško vero) in še ce¬ lo njih jezik, tako da sedaj »edino ime „Laag©bardi“ spominja na neirdanje Langobarde. Da so se bili Langobardi v kratkem civilizacije poprijeli priča nam zlasti zakonik, katerega je dal kralj Rothari (636—52)—Edictum Rotharici—napraviti. Ohra¬ nil se je ta zakonik, ki je počasi razširjen in pomno,- žen bih še pod Karolom Velikim in dalje do konca XI. stol. (Primeri: Miiiler pri Vivianiju o. c. pg. 141—150).. Že samo to priča njegovo izverstno osnovo in vabljivost. A zraven tega zakonika ostal je za Romane ša v veljavi rimski zakonik, kakor nam to listine pričajo (Cega J. o. pg. 0). Sploh ne smemo misliti, da so bili vsi Romani svojo svobodo izgubili, nego ostalo je še mnogo prostih, * *), kakor beremo tudi v onih deželah, katere so bili iz početka Slovenci posedli, a so vsleil nemške kolonizacije svojo svobodo izgubili, še pozno v srednjem veku o „jus sclavonicum“ in' „jus bava- ricum“.**) *) Abel, Untergang des Langobardenreiches pg. 10. Zlasti po naredbab kralj* Liutpranda (713—744) se je Romanom bolje godilo XX ) f V-.. ■- - f vVi' i' i VV,y.V/V y . ^ * 1 ' t " T ' t-V" ... /'<. { ... e u \ v,., /,č Z ~ ^$1 30 V. Videli smo, da so se bili Slovenci v Sirmijo in spodnjo Pannonijo razširili še predno so Langobardi odišli. Da bi bili‘Slovenci že z Langobardi v Ita- lijo šli’?*), je mogoče, a ne verjetno, ker ti si neso bili nič kaj dobri sosedje. Dr. Bizzarro (o. c. pg. 15) misli, da so že takrat berda nad Čedadom posedli. To¬ da, to se bo dalo težko dokazati. Znano je pač, da so se 'Slovenci v Italiji že v letih 537, 540, 547, 555 in 556 'bojevali (Muchar Geseh. Steiermarks IV. pg. 166). A to so bili le mezdniki od spodnje Donave. O stalnih naselitvah Slovencev v Italiji se takrat še ne more go¬ voriti (Safaržik, Starožitnosti II. pg. 812). Kedaj 'so se pa n selili Slovenci po sedanjem spod¬ njem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem? Naitanjčen odgovor na to prašanje nijF lahek, ker vsi tedanji viri molče o tem. Le po v sklepih nam je mogoče tp dobo pobliže zaznamovati. Se l.-Bfe^spominja 3.1 S - *! Prokopiiis*dveltiških Karnov in Norikov. A misliti si je moramo že jako redke. Skozi Pannonijo in Norik so hruli vsi viharji ljudskega presedanja v Italijo. Skozi idoča ljudstva so vse pokončala, kar jim je pred noge prišlo, če je k^do izmed starih prebivalcev m rimskih provincijalov meču odšel, pobegnil je gotovo v varnejše kraje, v Italijo, v t?rdna mesta, ali pa se je umaknil v više nepristopne kraje med gorami. A še ti zadnji ostan¬ ki šli so z Langobardi v Italijo (P. D. II. 26.) Lango¬ bardi sami so po poti vse pokončali, kar je bil6 preš- njim ljudstvom ostalo. Tako so imeli Slovenci prostor širiti se počasi ob Savi, Dravi in Muri navzgor. Ker so prišli jz velike sar- matske ravnine in ker je bilo vse njih živenje ravnini privajeno, našli bodeiBo jako razumljivo, da so se naj- popreje ravnih krajev polastili. Saj so jim moglHIe edi¬ no ti dovolj pogoja za njih priljubljeno poljedelstvo, obe¬ tati. Ko so pa drugi rodovi od zadi pritiskali in ko se je ljudstvo sčasoma pomnožilo, morali so seveda tudi ^*) Bra(laška, matičen letopis 1870, pg. 286. , ^ ir.e J. /.f' ..-AL A ■ 'f ■ ’ ^ . tAfal/Sfoit ; .■ & A'.. 1 ,r g -Avč' J ?■ H Slovenci vedno više in više stopati in se zadnjič tudi sč stermirn svetom zadovoliti. L. 1 579. je bil baje pod patrijarhom Elijo v Gradu cerkveni zbor, pri katerem so bili tudi škofi Leonian iz Tiburnije, Janez iz Celeje in Patritius iz Emone. Toda Muratori in Eubeis imata dotične listine za neprave. Ker se pozneje te škofije več ne omenjajo, mislijo nek- teri, da so morale vsled napada Slovencev izginiti. Le tibUrnska škofija ^v Turju (Lurenfeld,) ha gorenjem Ko¬ roškem) je baje še do 1. 591 obstajala. A to nij" goto¬ vo. Verjetno je, da so te škofije, že predej- nehale, ker zarad zmanjšanja prebivalcev nČso imele več vernikov. Dalje se navaja sinodalno pismo oglejskega duhovništva od 1. 591, ki o Slovencih še molči. Toda temu se ne amemo čuditi, "čo pomislimo, da tedanja poročila le ta¬ krat Slovencev omenjajo, kedar se kje z velikim hrupom prikažejo (Fr. Bradaška. O najstareji slov. zgodovini, ifiatrcin letopis 1870, pg. 261). V najslabejem primir- ljeji bi to le dokazalo, da Slovenci takrat še niso bili blizu Ogleja. A vse to šo le .slutnje. Zgodovina nam omenja Slovencev še le ko so že bili zapadno mejo svojih sedanjih bivališč, dosegli. Med 1, 593,—594. prikažejo se A vari na meji Italije in kralj Agilulf (590 — 615) jo prisiljen ž njimi mir skleniti (P. D. IV. 4). Verjetno je, da so bili s temi Avari tudi Slovenci v zvezi in tako bi bili ti omenjenega leta prvikrat do Italije prišli. Da so bili Slovenci takrat že tako daleč proti zapadu .prišli', kaže nam to, da je bil bavarski kralj Tassilo I. prisiljen 1. 594. Slovence na toblaškem polji napasti, ker so ntu že čez mejo v njegovo kraljestvo silil E Gotovo je, da so Slovenci L 598.že v Italijo pridreti skušali, ker tega leta vošči papež Gregor eksarhu Ita- •lije,' Kalljniku, srečo zavoljo zmage nad Slovenci (Ap. Mansi Ooncil. collectio, X. pg. 117). Bradaška misli (o. C. pg. 265), da se je to zgodilo v Istri, a verjetneje je, /fa- na meji Italije blizo Ogleja, ker obrežje (zlasti Grad) jo "tudi po ustanovitvi langobarške oblasti bizantinsko ostalo. Da so Slovenci že v Italijo silili, potrjuje dalje breve papej •.Gregorja",^ v katerem obžaluje salonsko duhovščino zaradi slovenskih napadov: „Et. -le'tuČeii. 'Ms-ZJZJj m fjjidem- fle Sclavorum gente, quae vobis ralde imiminet, affligor vehementer et conturbor. Affligor in his, quo- niam in vobis patior ; conturbor, quia per Isfriae adi- tnra iam Italiaih intrare coeporunt" (Parlati, Illyria sa- era, II. pg. 287). Pod ta „istriae adituin“ se mora razumeti Kras, ki je takrat še k Istri spadal, zlasti pa na njegove) severne) strani ležeča vipavska dolina.*) - .j 'jež- m M,- ('&i . ’<' (Jedilom in v Reziji naselili so se Slovenci, kder Šedandanes na blizo fff miriametrih prebivajo in okoli 30000 glav štejejo, ter sami sebe „Slovene“ imenujejo, nego tudi dalje proti Tagliamentn postavili so si svoja bivališča in začeli so zemljo obdelovati. Ti Slovenci so šedaj polaščeni, a imena njih vasij dosti jasno pričajo da so slovenskega izvira. BJizu Gemone ohranilo se je še do denašnjega dne ime „Šlayonti“ (Slovenci). V li¬ stinah srednjega veka nahajamo pogosto spomin na frijulske Slovence, n. pr. v enej iz l. v 1031 se bere : „villa Sclavorum .... Maleretum“ (Šafarik o. c. VI. pg. 344—345). Okoli Oodroipa, Bertiola, Flambra in Rivignana od Taljamenta proti severovzhodu med Vidmom in Palmo leži kakih 6-[f miriametrov veliko okrožje, katero ima sama slovenska imena vasij. Antonini (II Friuli orientale pg. 85) našteje 23 takih imen. Nekatera ima tudi dr. Bizzaro (o, c. pg. 15), največ paCzornig (o. c. pg. 188, 388, 460). Tukaj se bero sledeča imena: Belgrad, Cer- gneu (?), Neboise (?), Precenico, Pasian schiavonesco (sclabonieo), Sclaunico, St. Maria Sclabonica, Gradišča, Gorizzo, Goricizza, Sedegliano, Pocenico, Glaunico, Gra- diseutta, St. Marizza, Driolasso, Versa sclabonica. Sella, Isernieo, Samardenchia, Lonca, Lestizza, Porcotto, Per- sercano, Doljuzza, Cornazzai, Jutizzo, Giurizza, Blauzzo, Poceeo, Virco itd?}(Primeri: S.eheda, GeneraJkarte des oešt. Staates N.o XII.) Celo onstran Taljamenta pod Spilmbergom se na¬ haja slovenska naselbina, Gradišča.'**) _ Js,U Lfjr [ f'< i/y, y&t? ■>y ,-uc / J /i * ^o A.+ ' . 1 ? p <\ ■/ t+-o-sC ~ 1 ’ ''" ~ " “'' Liutpi A/ij-^ vg^g, postal gel iz pež vi La papeži zvezal ventu, nosti ta dvf err- f-v goban 7 4 *£■ /&V , ', papeži C ■&• ^>^ 5 A A* .* -A z f * <^0 XS-Q cJfic- ^ £* gOČnil <>ft^Z- smeiti , ^Lf' ^ bilo n > "^ c ' , s&*^ 4 , korV j > ✓ . . - tega S A-o A^r/e^Ct^ <~-c. ?-e p pred 1 ^ A*i ^jUv *>~- Prijateljstvo med Avari in Langobardi se je dalje v tem skazalo, da je kakan 1. 604 (Safarik 603) poslal Agilulfu Slovence na pomoč, ko je bil ta proti byzan- tinskim posestvom v Italiji, hoj začel/ Julija obleže Cre- mono, 21. avgusta se mora mesto udati in Agilulf je popolnoma razdere. 13 sept. premaga tudi Mantovo in v kratkem grad Vulturina. Vsled teh uspehov so Byzan- tinci primorani mir skleniti (P. D. IV. 28 — 29). Toda prijateljstvo z Avari nij"‘dolgo trajalo. Že by- zantinska zgodovina nas uči, da zveza s tako nestanovi¬ tnim nomadnim ljudstvom ne more stalna biti. Tudi Langobardom se nij bolje godilo. Kaj je bil pravi uzrok, da so Avari mir prelomili, nam nij- znano. MdriM je kakanarazkačilo, daje Agilulf po svojem ‘•‘‘notarju-/ Stabilišianu 1. 607 mir s cesarjem Foko sklenil ter od njega bogate darove sprejel (P. D. IV. 35.-*3^. Morda je pa le Frijulski vojvoda kakana razdražil, ker se je ta ie nad Frijulskim znesel in nij šel dalje poltalji. Kakan pridere 1. 610 (ali 611) z brezštevilno vojsko, pri kateri so se vegri da tudi Slovenci morali biti, mimo Gorice in Kormina na Frijulsko. Vojvoda Gisulf se mu v bran postavi. Ne ve se, ali je bil ta Gisulf oni, katerega je 1. 568 Alboin za vojvodo postavil, ali enakoimni njegov naslednik, morda sin, zlasti ker nekteri viri govore tudi o Gisulfu II. (Pri* meri: Dr. Bizzaro, I Langobardi e la tomba di Gisulfo pag.). Na vsak način bi bil moral oni Gisulf, ki je bil že 1. 568 „za vse sposoben mož“, 1. 611 že vsaj 70 let star biti, in torej za boj precej nesposoben. Vojvoda Gisulf torej zbere kolikor mogoče veliko Langobardov in gre Avarom naproti. Toda hrabrost Langobardov, ki so se obupno bojevali, nij mogla nado¬ mestiti njih majhnega števila. Avari obdajo od vseh stranij Gisulfa in ga z vsemi njegovimi malo da nepo- končajo( cum omnibus suis pene extinctus est). nasle¬ dnje pripovedovanje našega zgodovinopisca kaže, da je Gisulf v tem boju padel*). Njegova soproga BoimUda s« zapre z uteklimi Langobardi in Ae ženami in dtroci padlih v mesto Forojuli. Imela je dva že odrastla sino¬ va Tasona in Kakona in dva še nedorastla (Bodnal- da in Grimvalda), ter štiri hčere. Strah pred Avari je bil tako velik, da so vsi Langobardi neuterjena bivali¬ šča popustili ter se v gradove pozaperli, med katerimi so bili najimenitneji Co v rmone (Kormin), Nemas (Nimis), Osopus (Osoppo, slov. Žovh), Artenia (Artegna), Beunia (Bagogna), Glemona in Ibligis (Iplis). Ko so bili Avari vse Frijuslko poplovilif ter vse z ognjem in mečem pokončali in si bogatega plena nabrali, začeli so Forojuli oblegati. Ko je nekega dne kakan okoli mesta jezdil, da bi videl, od katere strani *) Maja 1. 1874 nažli so v Čedadu kopaje kanal za vodo¬ tok velik kamnit grob, v katerem so se dobili ostanki starega vojaka. Furlani in zlasti čedadci hoteli so v svojem patrijotizmu najti v grobu ostanke svojega pšrvega vojvoda Gisulfa, ki je baje 1. 611 proti Avarom poginil in katerega so potem v naglici poko¬ pali. V tem smislu je pisal „Giornale di Udine* 1874 št 131 in „Esaminatore friulano“ 1874 št. 4. Nasprotno mnenje je izrazil Dr Bizzarro v knjižici „Sul sarcofago dissotterrato a Cividale," Prof. Arboit „La tomba di Gisolfo“ ga je skušal pobijati, a Biz¬ zarro mu zopet odgovori ,,I Langobardi e la tomba di Gisolfo. 11 — Po vseh okolnostik soditi oni vojak nij bil Gisulf, pač pa kak drug imeniten Langobard, kar že to kaže, da je bil v cerkvi po¬ kopan (Bizzarro II. pg. 35—36.) Gotovo pa je, da je oni napis „Cisul“ v naglici od kogar koli na grob vodolben bil, ker se je hotelo s tem dokazati, da je res oni grob Gisulfov, a se je stvari ia resnici le š* bolj škodovalo. bi se dalo najlaže vzeti, ga zagleda Romilda raz zidov in zdajci se vname v njej želja po krepkem, mladem moži. Poroči mu torej, da mu mesto z vsem kar je v njem izda, če jo za ženo vzame. Kakau na videz pri¬ voli in ko Romilda vrata odpre, dere v Čedad, opleni vse kar najde, zažge potem mesto in odpelje vse pre¬ bivalce soboj v Pannonijo z obljubo, da je bode ondi naselil, od koder so bili nekdaj izšli. A ko Avari v tako imenovano sveto polje pridejo)' pomorč vse dora- stle Langobarde, otroke in žene si pa med’seboj kot plen porazdele. Le Gisulfovi sinovi so poprej utekli, nego je je žalostna osoda zadela. Romildi se je slabo godilo, kakan jo je dal po svojih Avarih oskruniti, po¬ tem pa javno h kolu pribiti. Kogar romantična pripo- vest o Romildi in njenih hčerah dalje zanima, jo lahko bere pri Pavlu D. IV. 37-38; Pripovest o Romildi je preveč romantična in pre¬ več podobna drugim enakim zgodbam, kakor da bi sme¬ la za historično veljati. Pavel je posebno rad pripoved¬ ke svojega naroda v Langobarsko zgodovino vzel, zlasti stareje, in tako nij smel tudi te izpustiti. Saj ima nje¬ gova zgodovina ravno zaradi tega toliko važnost za Nemce, ker je narodne pripovedke langobarške sjjf spo¬ štovanjem nabral in že tako zgodaj zapisal, ter je na ta načim pogube otel (Primeri: Gervinus, Nationallite- ratur 1. pg. 30). Pomisliti je treba, da je morala Romilda že pre¬ cej priletna biti, kjer je Gisulfu 8 otrok rodila, med katerimi sta štela dva simAa že nad 20 let in tudi nje¬ ne štiri hčere so bile po ^Pavlovem pripovedovanji že za možitev sposobne (dr. Bizzaro, I Langobardi e la tomba, pg. 31-32) Razen tega je znano, da so bile lan¬ gobarške žene jako sramežljive. Zakonska nezvestoba je bila pod ostro kaznijo prepovedana. Ravno tako se Romildina veleizdaja čisto nič ne vjemaz langobarskim patrijotismom. Rotarjev zakonik je kaznoval obe Ro- mildini pregrehi se smertjo. Zatorej je težko misliti, da bi se bila Romilda tako daleč spozabilo in Pavlovega pripovedovanja ne smemo brez suma za zgodovino vzeti. V domovifpo v prišedša Taso in Caco prevzameta vlado po očetu v Čedadu. Glej slovensko zgodovino 42 fa V Pavlu D.(IY. 39, po Murat, 40). On pravi, da sta Taso in Caco ob svojem času posedovala tudi slovensko po¬ krajino „Cagellia“ do kraja „Meclaria.“ (Hi suo tem- pore Sclavorum regionem, quae’Cagellia appellatur, us- que ad locum, qui Meclaria dicitur, possfderunt.) To¬ rej so ti Slovenci do časov vojvode Katcliisa frijulskim vojvodom davek plačevali. Ali so Porojulci to pokrajino z orožjem premaga¬ li in kedaj ? Taso in Caco gotovo ne, kakor nekteri mi¬ slijo (Braddška, o. c. pg. 267), to se že iz testa Pavlo¬ ve zgodovine vidi, in tudi sta ona premalo časa vladala. O legi te pokrajine se je že jako veliko ugibalo. Najpoprej je treba opomniti, da imajo rokopisi tukaj različno pisavo. Muratori bere Zellia, ambrozijanski ro¬ kopis ima Cagellia^in v Lindenbrogovi izdavi (Hamburg 1611) stoji Aglia, 'torej meni ŠafarŽik {Starožit. II), da bi utegnilo pravo biti Cuglia, t.j. Julia. Drugo ime pa se je do sedaj vedno bralo in tiskalo „Medaria.„ Se le popra¬ vljeni text bere „ Meclaria" (Abel, Paulus Diaconus, pg 91. d ,i-lk Valvasor (Ehre des Herzogtkums Krain V. 11 pg. 173; V. 14 pg. 218 ; X. 8) je imel Zellia-Agelia za Celje na dolenjem Stajarskem. Linhart (o. c. pg. 127- 128) misli, da je Zellia toliko kot ziljska dolina (Gail- thal), ki se je baje v srednjem veku Vallis Julia, Val- legilia imenovala. A. Mannert (Geographie d. Griechen und Eomer III. pg. 592) t|rdl, da se ziljska dolina nif nikoli tako imenovala in da je Zellia—Celje. Medaria je Linhartu Materja, vas v Istri na reški cesti 20 kilom. od Tersta. Zeuss (o. c. pg. 617) primerja Zellia k Celju, a ker se mu to ne zdi verjetno, misli, da je Zellia po¬ pačena iz Carniolia. Šafarik (o. c. II. pg. 315 in 335 ) ima Zellijo za ziljsko dolino, kakor Linhart, Medarijo pa išče v Slov. Matri (Matereium Winidorum, Windish- Matrej), in stavi ono pokrajino v dolino potokov Sile in Bele tje do Slov. Matre. To mnenje je sprejel tudi Pl.eteršnik {Naj stare ja doba slov. zgodovine v Geršako- vej čitalnici) in Bradaška (o. c.) Hormayr (Herzog Luit- pold pg. 19) išče Zellijo na potoku Šilu (Asilis) pri mestu Asolo (Asilium) blizo Treviža, a to je že preglo¬ boko na Beneškem, onstran Plave, kamor našo Sloven¬ ci nikoli segali. Medarijo išče tudi on v Materji, Janull ir / k > /i e//f, /8/g, M- -MJ • r t 8^0 t r . 1 v-H "J M h (Carinthia 1813 št. žvj spozna v Zeljiji zilsko d,olino in v Medariji Modrinjo vos (Moderndorf) v ziljskej do¬ lini na meji med Slovenci in Nemci. Tega mnenja je tudi Ankersli.ofen*) (o. e. pg. 39). Drogi so iskali Zel- ]ijo v ziljski*}' dolini na Tirolskem, ali pa v Kocevj i pri Sylu na Kolpi. Medarijo so imeli oni, ki so v Zelliji Celje spoznali, za Maribor ali pa za Metliko (primeri : Dimita. Gesch. Krains pg. 97), Muehar (Gesch. Steier- marks IV. pg. 157 nota) in Dirnitz (1. e.) našteje!a vsa J' različna mnenja, a se za nobeno ne odločita. Muratori (SS. !. pg 467) razlaga Zellia s „Ciliensis comitatus, ' vel Zemblin 1 ' (Semlin.) Kakor je iz teta pregleda razvidno, ima večina pisateljev Zellijo za ziljsko dolino, Medarijo pa za Slov. Matro ali za ‘Matenjo. Toda en sam pogled na zemljevid nas mora prepričali, da to nijt verjetno. O ziljskej- doli¬ ni saimsj' zase bi se dalo prav' lahko misliti, da je ke- daj k Frijulskemu spadala, ker leži ob njegove) meji, ker pelje iz Frijuiskega v ziljsko dolino prehod čez "Pha- in ker bi bila ta dolina sama zase okrožena lir omejena. Ali mislimo si sedaj v zvezi M?zilsko dolino Matro ! Ta je vendar malo preveč oddaljena, vmes le¬ žita bistriška (Pusterthal) in dravska dolina. Ti dve bi bil moral vendar Pavel D. tudi omeniti, zlasti ker ome¬ nja pot če z planino Plecken v Agunt in dalje. (P. 1). Tl. 13). Ziljska dolina z Matro bi ne imeli prirodne meje,_ bi ne bili okroženi in nerazumljivo bi bilo, zakaj si n«!so Langobardi še več Slovencev na Koroškem pod- vergli. Da so bili pa ravno tirolski in bližnji koroški Slovenci, torej tudi oni v Matri, svobodni, kaže nam to, da so se mogli 1. 612 uspešno z Bavarci bojevati,in Tassilova listina iz 1. 770 govori v onih krajih o slo¬ venski, a ne. o langobarški meji. Vzemimo pa sedaj ziljsko dolino in Matejo sku¬ paj- Daljava in razlika med obema je še veča. Vmes leži vsa goriška dež,ela r iu če ravno nij7 imela takrat še svojega imena, moral -hi jo bil vendar ' Pavel D. vsaj z eno besedo omeniti, zlasti, ker je že poznal' nektere njenih krajev (Kormin, morda tudi Devin-Pontium ? ?). ... Aukarsliufen opomni pri tem na postajo „Ad Silanos, -kje je bilaglo njegovem mnenji Podkloštrom (Arnoldstein) 44 Prirodne meje in zemljepisnega okrožeuja tudi tukaj a« moremo iskati, če si nočemo misliti, da je bila cela go- riška grofija Langobardom podvržena. A ko bi to bilo, ne bi bila Zellia ziljska dolina glavni del one podložne pokrajine, kakor se v Pavlu D. bere, nego le majhna pritiklina onstran njene prirodne meje. Tudi bi tako veliko deželo Pavel. D. ne imenoval „regio“ (okrožje), nego „provincia“ ali „patria“. , Tukaj morarn še enkrat opomniti, da Langobardi n$so hoteli in n|so mogli svoje oblasti zunaj Italije ši¬ riti, in vendar scrFvsi oni kraji, o katerih je tukaj go- vorenje, po Pavlovem popisovanji že zunaj Italije bili (primeri zgorej oddelek III). Razen tega se iz imen samih ne da nič sklepati, ker se njihova prava oblika ne pozna. Pavel D. je mor¬ da že sam oni dve imeni napačno zapisal, ker je je beržkone le iz ustmenega poročila izvedel in še le po¬ zno, daleč od domovine, s čerkami izrazil. Da so potem različni prepisovalci ti dve neznani imeni še bolj spači¬ li, ni|le verjetno, nego tudi prav lahko mogoče in to nam potrjujejo različne pisave v rokopisih. Vendar se zdi, da je najbolj prav, če se bere Cagelia ali Agelia in Meclaria. O legi Frijulcem podložne slovenske pokrajine piše Muchar (o. c. pg. 157): „To okrožje je bilo po zvezi v pripovedovanji in po prirodnem razvitku stvari soditi forojulskemu vojvodstvu prav blizo, da, moralo je po¬ polnoma ž njim mejiti’ 1 ^ In Linhart (o. c. pg. 127) pravi, da so podvrženi Slovenci stanovali najbliže Fri- julskega, v karnsk^ planjavi. Jaz pa se d^rznem tJrditi, da so ti Slovenci stanovali v frijulskem vojvodstvu sa¬ mem, med njegovimi prirodnimi mejami. Ravno tisti Slovenci, kateri še sedaj pod Italijo spadajo, plačevali so že takrat Frijulcem,davek. To sledi iz že navedenih uzrokov, da Frijulci ntjso imeli potrebe svojega vojvod¬ stva zunaj prirodnih mej širiti, da je podložna pokraji¬ na morala prav blizu Čedada ležati in da je bila jako majhna. Pavel D. jo imenuje „regio“ in io razločuje od Karantanije in Karniole, kateri sta mu bili obe znani. Beneški Slovenci, nad tisoč let s Frijulskira zvezani, 45 spadajo po vseh »rojih tradicijah k Italiji in la še jezik je reže sč Slovani. , Te pokrajine si nčso Langobardi z mečem prisvo¬ jili, tega nikjer ne beremo ; nego ker so se Slovenci po¬ časi tudi čez frijulske meje pomaknili in se blizu Če¬ dada naselili, začeli so frijulski vojvode kot od svojih podložnih počasi davek od njih pobirati. To se je pa beržkone tudi že zadnja leta pod Gisulfom godilo, ker Pavel tega le pri priložnosti omeni in mu ne daja no¬ bene važnosti, kakor novejši zgodovinarji. Zaradi tega se nekteri pisatelji (ined njimi zlasti Muchar 1. e.) prav po nepotrebnem čudijo, kako so mogli slovenski zavezniki in pokrovitelji (?) Avari do¬ pustiti, da so si Langobardi en del Slovencev podvrgli , in razlagajo to s tem,, da so imeli takrat Avari na drugi strani preveč z B/zantinci opraviti (Primeri : Bra- daška o. c. pg. 277). Pri tej priložnosti bi rad nekaj omenil, kar mi ja pri svojih študijah nehote v glavo padlo. Rekel sem že, da se iz onih imen, kakor nam je rokopisi poročajo, ne more nič stalnega sklepati, a vendar hočem tukaj novo hfpotezo postaviti, da jo občinstvo izve in presodi. V imenu Cagellia ali Agplia je morda skrita sedanja. Ažla, p4rva slovenska in za Šempetrom največ«, vas od Čedada navzgor, ob izlivu Kozice v Nedižo. Če vzamemo, da je Pavel D. slovenski I z ge izrazil, kakor še dandanašnji v italijanskem pravopisu in kar tudi potrjuje okrajšano ime Zelija, ne bode se nam ta razlaga tako čudna zde¬ la. Teže je že razložiti ime Meclaria, že—nočemo mMi- tR.da. je. pohabljeno h -denašnje-Mažerole-ffriuL Mase- roiis), tudi—vas-nad Cedadenm Bodi si temu kakor koli, gotovo jo vendar, da so bili le beneški Slovenci Forojuicem podložni, $ vsi drugi pa svobodni. Kako bi mogli drugačp,frijulski voj¬ vode pri Slovencih pomoči in podpore iskati, ko bi bili ti njih podložni ? In kako bi se bili mogli Slovenci to¬ likokrat s Forojulci bojevati in sicc ’ v '" ' ’ zmerom pripoveduje, da so prišli in napadli Frijulsko kot samostojna moč, a nikdar ne omeni o kakem slo¬ venskem puntu in nikdar ne č^rhne, da bi si bili Fo- prav blizu Čedada, ko bi bili tem 46 rojuJci uporne zopet podvrgli Slovenci se torej niso bojevali kot uporniki, nego kol svobodno, neodvisno ljudstvo, le da so v p|rvej- dobi vedno Avari za njimi stali. i Ker naši stareji zgodovinarji n£so onega Pavlovega stavka dobro razumeli in se tudi nŽso potrudili njego¬ vega pravega pomena v zvezi s prihodnjimi dogodki poiskati ( in ker so pozneji pisatelji večidel prve posne¬ mali in prepisovali, ukoreninilo se je mnenje, da so fo- rojulski vojvode tudi čez kranjske in spodnještajerske Slovence gospodovali. Ze Sckonleben in Valvasor imata v|rsto f rejniških vojvod na . Kranjskem, in zadnji celo misli (o. c. V. II pg. 173), da so Langobardi v Itali¬ jo odšouši v kranjskih mestih svoje posadke pustili! In celo najnovejša kranjska zgodoviaa Dimičeva. t|rdi, je gotovo, da se je langobarška oblast tudi čez kranjske Slovence razširjala, opiraje se zlastli na Katchisov vpad v Karniolo (o. c. pg. 97). Nasproti se je pa že Linhart z vso odločnostjo in z dokazi iz pisatelja samega bojeval (o. c. II. pag. 111, 128-29 in 152-156). A škoda, da je ta zgodovina, ki ima, kljubu svojih napak in pomanjkljivosti, mnogo izvrstnega, še med Slovenci premalo znana. Po kratkem vladanji Tasopa in Kakona jht umori zvijačno rimski patricij Gregorij v Opitergu (Oderzo pri Trevižu) (P. L. JV. 39-40). Po Muratorijevi noti (Scrip. rer. Ital. pg. 468 nota 202), ki omenja, da stavi Fre- degar sm^rt Tasona, vojvode Tuscije, v leto 630, pisala sta Muchar (1. c,) in Ankershofen, (o. c. II. pg. 39), da sta Taso in Kako še le 1. 630 umerla, in da sta si „Zellijo“ kratko pred svojo smertjo podvCrgla. , A ker se je to le vsled pomote zgodilo, ja nij treba dalje opo¬ rekati.*) JSTjijin naslednik na vojvodskem prestolu (krog 612) je bil Grasulf, Gisulfov brat (P. D. IV. 40.-41). Ge je to brat pčrvega Gisulfa, moral je tudi, on/ze jako prileten Prti in ker je še le po 1. 650 umfrTj moral bi bil naj matije sto let učakati. Zato je pa verjetno, da je Pavel D. dva (jisulfa, očeta in sina v enega spojil. Čud¬ no je, zakaj .n^ta ostala Gisulfova sinova, Koduald in *j Tudi Bradaska, je pristopil teinu mnenju o. e.pag. 267. “TKo po Tassilovi smtrjjTnjegov sin Garibald vojvod- ski prestol bavarski ziCse(Tei^(612 640), poskusi ta zoppt enkrat svojo svojo srečo zoper Slovence. x\ ti ga otepo pri Indijo (Aguntum) in opustošijo mejne kraje bavar¬ ske. Toda Bavarci se zbero iz. nova, odvzemo Sloven¬ cem nabrani plen in je zapotle čez mejo svoje dežele Od sedaj ne Slišimo we-kaker sto let o nobenem boju med Bavarci in Slovenci. .V tem času se je .izcimi¬ la ttjrdna meja med obema sosedoma, o katerej piše Tassilo 1. 770: „Arivo Tesido (Taistenbach nad vasjo Walsbergj usque ad terminos Slavorum, i. e. ad rivo- lum mdntis Anarad (med vasema Arras in Heinsfels pri ApfalteTsbachu v enaki č/rti z virom v Zilje). L. 611 (Abel in Diimrpler) ali 6IB (Šafarjik) po¬ novijo Langobardi mir z Bjzjmtinei, a kljubn temu na¬ padejo Slovenci bizantinsko Istro, jo strašno (lacri- mabiter) opustošijo in pomore veliko vojakov (P. 1). IV. IV. 41-42.) . To nam zopet kaže, da so bili Slovenci neodvisni od Langobardov, da so smeli tudi zoper njih Od sedaj naprej molči Pavlova zgodovina skozi 50 let o Slovencih. Kaj je temu uzrok, ni £ lahko sprevide¬ ti. Ali so se res ves čas Slovenci mirno držali? To nijj ravno verjetno, saj so pozneje zopet pbgo. t.) Foro- julce nadlegovali. Iz drugih virov (Fredegari Ohronicon in Anonvmus Salisburgensis de conversione Bajoariorum et Carcntano- ruiri) vemo, da se je osnovala v tem času mogočna Sa- , mova d/ržava (624- Wt). Vendar je bilo središče te slovan- bili s (i Samom le v zvezi zoper Avare in Franke. Kak upliv je imela ta zveza na Slovence,, se da težko določiti. Gotovo je, da so svobodneje dihali A varom nasproti. Si¬ rec. pa se je na jugu o Samu malo vedelo,/ ker ga f interes^ delati. Vsled tega so se Slovenci vedno bolj po Istri širili. ske države onkraj .Donave, na češkem, in Slovenci so Vvli: „ i' ci~.~-.. • A_t:< T7” ~ I- Pavel D. še omenja ne (Primsri: Muchar, o. e. IV. pg. 169 177, in spis o Samu v Zori 1. 1872). Iz te dobe nam je o Slovencih le toliko natančneje znano, da je kralj Dagobert krog 1. 630 tudi Aleraane in Langobarde k vpadu na Slovensko pregovoril (etiam et LangobardisollicitationeDagoberti liostiliter in Sclavos por- reierunt). In res, posrečilo se jim je Slovence potolči in mnogo jetnikov seboj odpeljati (Langobardi itidemque victoriam obtinuerunt, maiimum numerum captivorum de Sclavis seeum duverunt. Fredegari Chronicon cap. 67). A to je brez škodljivega nasledka, ker je Samo pri Vogastisbergu Franke popolnom potolkel. Med leti 655 6 v 60 umre Grasulf in Ago pride na vojvodski prestol v Čedada (P. D.IV. 51-52). če se Pa¬ vel D.v kronologiji ne moti, je gotovo, da ta Grasulf nij mogel biti brat onega Gisulfa, ki je 1. 568 forojul- sko vojvodstvo .dobil. Po Agovej smerti 1.663 je, Lupus vojvoda. On o* plenih otok Grado in morda tudi Oglej (P. D. V. 17). Njemu, izroči kralj Grimuald vlado, ko se-on v Bene- veut podat V Paviji se je Lupus tako saniooblastno vedel, da je pri kraljevem dohodu zbežal na Forojulsko in se tukaj iz strahu pred kaznijo zoper kralja zdignil (P. D. V. 18). Grimuald ni£ hotel, da bi se bratovska kri prelivala in zaradi tega je poklical kakana, naj pri¬ de z vojsko na Forojulsko in naj Lupa pokonča. Kakan pride z veliko močjo in pri kraju, ki sč Fluvius (Flovins) imenuje, se je bil Lupus tri dni.Q?) s kakanom. Pervi dan zmaga in le malo njegovih je ranjenih, drugi dan je štel mnogo mjirtvih in ranjenih, a tudi Avarov je veli¬ ko poginilo. Tretji dan pokonča kljubu velikim zgubam kakanovo vojsko popolnoma in dobi bogat plen. A eeterfi danj pride tolika množina sovražnikov nad-nj, da je le z veliko silo uteči mogel (P. D. V. 19). To pripovedovanje zopet kaže, da je Pavel D. zajemal iz ljudskega poročila. Gotovo je, da kralj sam nij poklical le iz tega uzroka Avare v svojo deželo, ker je je predobro poznal. B^rškone so bili Avari sami od sebe (s| Slovenci) ua Forojulsko prišli in kralj jim jo hotel pri tej priložnosti pokorjenje svojega upornega vojvode prepustiti. Tudi je težko verjeti, da bi bil oni boj, A J Q C O i - ^‘ ' r, ' ey-c. J*. M fp A -J , J 6 ieA ‘i^r v v. \->__ / \ .. } *■/ A*, y s y^i /Y^ K 1 ,-^¥ S r <*Z '<4/iy / ,„ - A ^ f -v H-w A-~ ' £ 0->J " t/Af [ -yA‘*«' ^ /l^ /t^c' vyK-S< YA^oA^ ^ /ZZ /<žZZy / ^ ' tA^>yt^cy- 4~A ■r* *yi~~ ^/tc,Ay T~y/ t'rC^ A • A+^?Č*y* /er -Ze / ' ' X y . y ■ f / > ^ /7 ^’ ’ " ‘ AWt /w.- a ' - -'l- ti Zt>i,. t Vipavski dolini odločeval, ker Vipava se imenuje pri 'starih Fltmus Frigmlus. Tudi Abel (Paulus D. pg. 113) je tega mnenja. A gotovo je, da je moral ta kraj na Forojulskem kje ležati. Saj se naiiaia jako veliko krajev, ki se reka, ital., Fiuine, imenujejo. *) *f) Po Lupovej sm^rti hotel mu je/ sin Arnefrit v voj - vodstvu slediti. A ker sf V^) iZ-i.. ^ ti. vZ -* /V °-^i/> ‘ / t' rr "(T'1 v 4* sr \?Y A) >^/vv v v ir 1/ Ul, 49 če je. bil tudi nenavadno dolg in trdovraten, čež eu dan trajal. V tem boju je bil Lupus ubit. in Langobardi, ki so ostali, iskali so varnosti v tprdnih gradovih. Kakor 1. 610 poplovijo tudi sedaj Avari vse Forojulsko in je po- končujijo z ognjem in mečem. Zadn jič je prosi Griinuald, naj nehajo deželo pustošiti in naj se domov vgtnejo. * ■, Toda Avari mu odgovore po poslancih, da ne odidejo " I iz Forojulskega, katero so iz lastnim orožjem premagali , e "/' ~/v ” (P. D. V. 20). Grimuald je bil prisiljen svojo vojsko zbrati in proti Avarom peljati. Sredi polja postavi svoj ostrog in zraven gostovalrie šatore za avarske poslance (Abel pg. 113). Ker je pa le majhno vojsko imel, ukazal je tej več dnji zaporedoma v različn&p obleki in opravi, kakor bi zmerom nove čete dohajale, muno avarskih poslan¬ cev marširati. In Avari so res mislili, daje to brezšte¬ vilna langobarška vojska. Grimuald je v tem še po- tdrdi, rekoč; „Z vso to bojno množino, ki ste jo vide¬ li, napadem precej Kakana, če hitro Forojulskega ne za¬ pusti. „Ko so to poslanci svojemu kakanu poročili, od. šel je ta na^hkrat z v?o vojsko v svojo deželo. (P. D V. 21). Tudi tukaj je veliko pretiranega. Avari gotovo ne- so odšli le iz straha pred Grimualdoni, nego pa podla¬ gi sklenjenega miru, katerega pogoji nam neso znani. Berškone so morali Langobardi kakanu bogate darove odstopiti, saj nam je znano, koliko denarja si je znal od bizantinskih cesarjev izviti. 0 legi kraja Fiuvius nam nij nič natančnejega r? znano. Viviani (o. c, pg 32) jravi, da se ti kraji se¬ daj imenujejo „Fiume“ (Keka), a ne omeni dalje njego¬ ve lege. Linhart (o. c. pg. 142) meni, da se je oni boj v Vipavske^ dolini odjpčeval, ker Vipava se imenuje pri ‘starih Fiuvius Frigmlus. Tudi Abel (Paulus D. pg. 113) je tega mnenja. A gotovo je, da je moral ta kraj na Forojulskem kje ležati. Saj se nahaja jako veliko krajev, ki se reka, ital., IGume, imenujejo.*') Po Lupovej smjrti hotel mu je/ sin Arnefrit v voj * vodstvu slediti. A ker seje balGrimnaldove oblasti, ute- , f Žal*, /r/ • ■ ■ ' <*• ;l V V “V /7d^ ? . * '*.' ,1 'C’ - -.v- ■ ). // ; ‘.- '-/i"A .J/fAtA' A-o ' ■* st/—^ -->»^ /^t^~t*—Zf-v’ '/■'čcL-r \/^ V* A/, . r V 'A /tis 7-č A /^-»iy^Lity- r^C /^. c. y/^J, , 'J / -JV* ' "? %/&-' -š't*Čcr<^' r-^ | '; 4«, / 4*-?*? ** . <^? 7 /• #i A’ A>~ e ^ Sc^o-vAAte, .A ' •" do (jč Fidcneiju polj dopadlojjblizu vojvodskega dvora, nego v pozabljenem pogorskem kraji.liveli^j 1 To misel so mo¬ rali tudi forojulski vojvode podpirativ-Tcer so s tem svo¬ jemu dvoru novo svitlovo pridobili. Njegov naslednik je bil Arnator (707). Pa.trija.rhu Calixtu nij( hotelo, d opasti, daje njegov škof na-vojvodi¬ nji dvoru, prebival, med tem ko jejfmoral/lam na de¬ želi v Korminu, stanovati! RgmMuTje lorep Amatovjain se sam 1 v njegovo hišo ustanovil. Penimo ga da zara¬ di tega zapreti .in skoro bi mu bil celo živenje vzel. Ko to kralj 1 Luitprand žve'se razsodi, odstavi Pemmona in ' izroči vojvodstvo njegovemu sinu Ratchisu (738) Pem- mo je hotel- k Slovencem ubežati ih si zopet vojvodstvo pridobiti, pa Ratchis mu sprosi kraljevo milost. Toda kralj -ga ve nda r- da zapreti' \ vsemi- njegovptrrpomagaef P. I). VI. K^.-5Ij. Kakor Pemmona hotel je Luitprand **) Primeri: Trdina, Zgodovina slov. naroda, pg. 34-35. f • /-f / cAt^a 7 / *- Sf, /? >*? iw ^ ^ •'~~7r 7 ' - ^ 1 -»y^ ' >v <^» ^r-^-A^O ^_yz^*" \ -P A.rrrf:y 7 «^ŽW^K3 ^^ ayj J » ' y~T^ VS^p/Vt ^ ■P'^ •>- goče. Ali 'pa šp’ bili ti trikratni napadi le maline pra¬ ške s posameznimi,boli oddaljenimi Slovenci? Vsakako Slovenci' še lisko bili oalihepi, ker niso bežali, nego so poprej' mir sklenili. Tudi Dimita (p. .c. pg., 1 Q.6j) pqt|r- di, da jo moVala hrabrost Slovencev Pemmpnn impouirati, ker se je požuril ž njimi mir skleniti.**) Kraj Jrbbbve stavi večina pisateljev v I$frp, kjer. je mesto Lojjbaha(Linhart,, o. c. pg. 151; Dimitz 1. c.) A Istra je bila bizantinska in Langobardi jo ne le nt- so pred Slovenci branili, nego bi,jo bili radi . še ¥ sami napadli. Pravo je torej Tivianijovo razlaganje ; (o. e, pg. II. 118), ‘da je Lauriapa ali Laurina sedanja vas Lara- rian^Zli kilom. južno.od Vidina in 35 kilom. od ; vzho¬ dnega brega rečice Cormora. Lavariano leži torej v oni sedaj polaščeni slovenski naselbini in to kaže, da so Slovenci, s katerimi se je Penimo bojeval, p. Goriškega mimo Kormina (v Italijo 'udarili. Z dovolenjeiibprešnjih vojvod je bil škof Pidentil^ svoj sedež že delj časa iz mesta. Julia (Zuglio) v F uro - jnli prenesel (L 707). Czornig, (6. ,c, I. pg. 205) misij, da'so ga v Juliji Slovenci preveč nadlegovali. To je te¬ žko verovat), saj se nikjer ne bere, da bi bili Slovenci do tje gori ‘segali, 'feni ca 'bode .bržkone, da je škofu Fideneiju bolj "dbp.adiotblizp vojvodskega dvora, nego v pozabljenem pogonskem kraji,Sveti.*#To misel so mo¬ rali tudi forojuiski vojvode podpiraR-ker so s tem svo¬ jemu dvoru 'novo švitlovo pridobili. Njegov naslednik je bil Amator (707) Patrijarhu Calixtn nijj hotelo, dopasti, daje njegov škof na vojvodi¬ nah dvorii{prebival, med 'tfmjio jejmoral sam na de¬ želi' v Korinintrstžnovatil Prepodil je Torej Amatorjain se sanibr bjbgopio, blSo uštanpvil. (Penimo ga da zara¬ di tega zapreti in skoro bi mu bil celo živenje vzel. Ko to kralj Luitprand v.vesernzsirdi. odstavi Pemmona in “izroči vojvodstvo njegovemu sinu Ratchisn (738) Peni¬ mo je hotel k Slov.encem ,, '?bnžati ib si zopit vojvodstvo pridobiti, pa Ratehis mu šprtfci kraljevo: milost. Toda kralj -gar-vendar- da zapreti \ vseliti- njegov&nrpomagažf P. D. VI. lrJl-51). Kakor Pemmona hotel je Luitprand **) Primeri: Trdina, Zgodovina slov. narpda, pg. 34-35. tTat p/*' ,/P -V ^5 7 \ "j*/;' -v- 55 tudi benevent^kega in spoletskega vojvodo pokoriti in je zopet 'svojef oblasti podvreči, a s tema dvema je imel več -opraviti. Pemmonova nesreča je Slovence, ki so do -sedaj Langobardom davek plačevali (P. I). IV. 89), oserčila, da so jvstavili to plačevanje. Ankerskofen (o. c. II. pg. 55) ima prav, če misli, da se Slovenci neso oprostili te¬ ga davka z orožjem, nego s tem, da so znali v svoj prid iMrtiiti čudne razmere, ki so bilejtakrat na Foro- julskem, nastale) A Slovenci se neso za dolgo 'sitnega bremena o- tresli. Odpoved davkoplačevanja nagne vojvodo Eatchi- sa, da se vzdigne s$ svojimi vojaki v Karniolo,, deželo Slovencev (in .Carniolam, Selavorum patriam, eum .suis ingressus), jih veliko pomori in vse pokonča, j&o ga pa Slovenci nenadoma napadejo, ne more več sulico.od svo¬ jega orožnika dobiti in ubije p^rvega, ki pred-nj pri¬ de, s palico, katero je ravno! pri roki imel (P. D. VI. 51-52) Kje je ležala Karniola in kaj je obsegala? Odgo¬ vor na to prašanje je prevažen za razlaganje tega mesta Pavlove zgodovine. Večidel mislijo razlagalci, da po¬ meni Karniola Kranjsko v njegovem sedanjem obsegu (Prim. Dimit/, o. c. pg. 917) že u s s. (o. c. pg. .620) piše, da so Langobardi, kakor se zdi, Karniolo imenova¬ li, oni del stare Karnije,- kateri seje na vzliodnej strani julskih Alp razprostiral in katerega so bili Slovenci po¬ sedli. Praša se (1, c.), ali ničKarniola mala Kanuja nasproti onemu delu Karnije, katero so Langobardi zav¬ zeli. Linhart (o. c. 11. pg. 154-155) sklepa iz tega, da se je Ratchis zaradi .odpovedi davka nad Karnijolskimi Slovenci maščeval, Jta, je morala biti Carniola ravno, ti¬ sta dežela, katero je Pavel poprej Zellijo imenoval.*) Znano je, da je stara Karnija proti vzhodu segala .le do jul.skih Alp, ali do sedanje goriško-kranjske meje 333) razlaga, da j©- bila Carniola zapadni del .denašnjcga Kranjske- se t; O "/“S 1 S , PŠmsL^v-j^r-r- «0 ' r/^.. ^ ( ■ ^2)o~^e , 7 *'/£>. ^JrL f?S-< S*A 56 (glej Sprunerjev atlas antiqus šter TI1I :n XI). Por* »iger (Handbuh der alten Geographie III. pg. 582) mi- *li sicer, da je obsegala stara Karnija tudi vse Kranj¬ sko r denašnjem pomenu, a ta njegova misel se opira le na podobnost imen Karnija in Karnijola in stoji v na¬ sprotji z naj veljavnejimi starimi geographi Plinius, Strabo itd. Carniola pa nij nič druzega, nego ,.mala Karnija. More se to^aj tudi le v onih mejah cele Karnije iskati. Linhart ima torej prav, če terdi (o. c. II. pg. 154), da je Pavel pod Karnijolo razumel najpoprej deželo, ki leži tik Forojulskega (le ne spada k njej ziljska dolina) in tudi Zeussovo mnenje (1. c.), da je bila Karnijola ona dežela proti vzhodu, katere si neso Forojulci podvergli, je pravo, le da se pod Karnijolo iz početka nij na Kra¬ njsko mislilo. - n Carniola/ 1 je bila torej Pavlu D. seda¬ nje Goriško, zlasti Njegov srednji in severni deČPoča- si se je pa pojem „CarnioIa“ razširil daljo proti vzhodu, ker so na obeh straneh julskih Alp enaki prebivalei stanovali. Gotovo nij prazno Linhartovo mnenje (o. c. II. pg. 155 in 156), da so zaceli v IX. in X stoletji Kranjsko zarad tega „Carniolo“ imenovati, ker so našli neko po¬ dobnost med imeni Krajna, Karnija in Karnijola in ker jim pervotni obseg Karnije nij bil več znan. čeravno Miklosich (Fremdworter in slav. Spr., Denkschr. der Wiener-Akademie, Bd. XV. pg.73-140 sub. Kranj) terdi, da je Kranj, Kranjsko iz Oarnia nastalo, bode vendar to ime beržkone slovenskega izvira, kar tudi večina nem¬ ških pisateljev priznava,) ker se to ime še le s priho¬ dom Slovencev prikaže in ker listina Ottona II. iz 1. 974 izrečeno pove da se „Carniola“ po domače, z ljud¬ skim izrazom (vulgo) „Chrainmarcha“ imenuje. V dru¬ gi listini istega leta se bere: In regione vulgari voca- bolo „ Chrene“, kar Šafarik od tod razlaga, da se je takrat mesto kraj kro izgovarjalo (Šafarik o. c. II. pg. 336). Krajna je bilo torej domače, slovensko ime, » Carniola učeno, diplomatiško. Carniola za Kranjsko in Carniolenses za Kranjce je prišlo pri učenjakih skoro v splošno rabo. Tako piše y r /, //■ '' • S?o /'t^ ! /’ // fvnS'!- c«* ’y/ >' / '•< ry' J-C*. <• > / 4 J\ -4J / Einhard, Vita Jiludovici imper.K 1. 820: „0arniolense*, qui circa Savum fluviura habitant et Forojuliensibus pene contigui sunt“. Ta „pene‘ kaže, da je vendar med Porojulskim še druga deželica ležala, t. j. Goriško, ki se je pa ravno zaradi sorodnih prebivalcev bolj Kra¬ njskega'prištevalo'.- Geographus Ravennae (886) nam je le po izpisku znan in ravno zaradi tega so njegova poročila o Karniji in Karnioli jako zmešana. On piše IV. 37: (Alpes di- vidunt) inter Carantanos et Italiam, inter patri am Car- nium (Carniam? et Italiam: quae juga Oarnium ab antiquitus Alpis Julia “In IV. 21 :„ Juxta ipsam Vale- riarn (spodnja Paunonija) ponitur patria, quae et Alpes Juliana anniquitus dicebatur. Quara patriam Carnech (Kranjsko?) qui Valeriam patriam, ipsi eandem desrrip- sere Philosophi. In qua Carnech patria fluvius, qui di citur Corcac (Kerka ).“) V tej zmešnjavi se človek težko zaveda. Carnia Carneola in Carnech se vjsrste ena za drugo, a stroge ločitve med temi pojemi ne zapaziš nikjer. Izraz *Car- neola patria" kaže, da je naš geograph Pavlovo zgodo¬ vino poznal, a zraven še druge vire rabil. Videti je, kakor bi mu vsa ta tri imena eno in isto pomenila. Toda vernimo se zopet k našemu test«, 'i•' ' ?<- Beneški Slovenci so se bili b^ržkone s pomočjo go- riških*), morda na njih prigovarjanje, .Forojulcemtip^r- li. Zato je hotel Ratchis te poslednje kaznovati in zato je bjfržkone (ob Nediži na Tolminskojudaril.^A da daleč nij prišel, kaže Pavlovo pripovedovanje. Kakor se da iz zadnjih besedi/njegovega pomanjkljivega poročila skle- , , , / pati, moral Jf celo pred Slovenci nazaj na Forojulsko bežati/^Vendar to nij beneškim Slovencem veliko koristi- y.t lo, morali so biržkone tudi pozneje davek Forojulcem plačevati. To so zadnje vesti, ki je imamo iz Pavla D. o Slo¬ vencih. 7 IX. Kratek rezultat tega preiskovanja je, da so Slovenci od svojega prihoda v novo domouno pa do polovice Vlil. *) Primeri: Terdina, Zgod. slov. nar. pg. 36. . /.< , .,.. ...... e* c-> < /t ** £/ • J-7 "AsVi*, i6n Gotovo je bilo, da se Franki ne hoda ustavili na meji mirnih Slovencev, nego da si bede tudi te prisvo¬ jili, zlasti ker so hoteli zadej stoječe Avare pokoriti. Zarafd rafcpora med Franki in Bizantinci napade Karo¬ lov sin Pipin 1. 778, Istro in Linburnijo ter si podvčuž - 59 M t Pannonijd: S doba r ^lovenski pri tej priložnosti vse Slovence tjja frankovsko nadvlado se začenja nova zgodovini. Še istega leta uredi Karol v Ratisboni novo pri¬ dobljene dežele. Naredil je iz njik % marke (krajine), katere je izročil Frankoskim grofom. Forojulsko z Go¬ riškim in morda tudi 2 Istro je spadalo k trevižanski marki, katero je dobil mejni grof Marcar. Marcarju je sledil 795 Erick in Eriku Cadolaus (Cadolack) 799-819 in temu zopet Balderich. Ker se nifbolgarskim napa¬ dom uspešno branil, ga odstavi Ludovik Pobožni 1. 828 in razdeli njegovo marko na 4 grofije; Forojulsko, Istra z delom Kranjskega, Koroško in spodnje Štajersko (mar- ehia ju.vta Souwam). Po bertinjanskik virik (Formentini, Beitrage zur Geschichte v. Gorz) bi bilo takrat Goriško Koroškemu pripadlo)?). L. 825 izroči Ljudevik Pobo¬ žni svojemn sinu Ljudeviku Nemcu z bavarskim pod- kraljestvom tudi Koroško. V naslednjem času je ostala ta dežela v oblasti bavarskih vojvod, pod katerimi so vladali različni grofi Koroško. (Diimmler, siidostl. Mar- ken, Arckiv f. oest. Gesck. Quellen X.) Verjetnejše je pa, da je ostalo Goriško 1. 82.8 pri Forojulskem. Vsled verdunske pogodbe (1. 842)" dobil je Forojulsko kot del Italije cesar Lotkar. Ta je pos¬ tavil za mejnega grofa svojega svaka Eberharda (846 ali 848)-L. 867 mu je sledil sin Unkroch (Hunrock) in krog 875 brat poslednjega Berengar, ki je 1. 888 do kralja italjanskega dospel. Kj)do je Forojulsko od 1. 828 do §46 vladal, ni£ znano,'kaže se pa, da so morale takrat"v deželi jako' anarhične razmere? vladat). Andreae Bergam. Cbron. cap. 18 (Pertz SS. TIL. pg. 285) piše: „Multa fatigatio Langobardi et opressio a Sclavorum gens sustinuit us- que dum imperator Forojulanorum Ebkerardo principem constituit “Slovenci so torej zopet ponovili svoje sovra¬ žne napade na Forojulsko. Vendar si ne smemo pod tem kaj posebnega misliti, nego le mejne prepke, kakor so se še v poznejih stoletjih med obema deželama pogosto pripetili. -§lMONlDfiS. ■ n ■■■■* v vwvVU'VWvvv%.". — •) Presojna hvala za izvrsten listek/kateri naše čitatelje posebso zanima in Vam zagotovijo zaupanje našega naroda, da mn kot še prav mladi muc post-.nete važna zaslomba na polji učenosti.— Z vošilom,' da bi Vase pero še dostikrat posvetili domači zgodovini, Vas presrčno pozdravljamo! Uredu. '-?u