TRBOVLJE, 22. FEBRUARJA 1962 ZutuMfc T E D NIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Na svidenje v novembru! Zastave na poslopjih. Pravo praznično vzdušje. Namreč zadnjo eoboto okrog Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. V mali dvorani nasproti tovarne so se že kmalu po 14. uri začeli zbirati člani kolektiva in številni gostje. Bližal se je slovesen trenutek. Sicer se je pa začelo tedaj STARO UMIKATI NOVEMU — GRADIMO SOCIALIZEM, kot so zapisali člani kolektiva. Pričela se je slovesnost ob uradnem pričetku obratovanja novega obrata kloroalkalne kisline, kar pomeni zaključek prvega dela L etape rekonstrukcije, tovarne kemičnih izdelkov. Po 15. uri je začel slovesnost predsednik upravnega odbora Tovarne kemičnih izdelkov Anton Speglič in pozdravil prisotne, zlasti še številne goste, med njimi sekretarja IS Slovenije za industrijo inž. Viktorja Kotnika, predsednika okrajnega LO Ljubljana Borisa Mikoša ln predsednika Zbornice LRS za industrijo in rudarstvo inž. Iva Klemenčiča, .Zatem je pa prebral brzojavke, ki so jih poslali delovni kolektivi in Posamezniki ob tej pomembni delovni zmagi, med njimi je poslala brzojavko tudi hrastniška rojakinja, članica ZIS Lidija Sentjur-Čeva. Predsednik delavskega sveta Vojko Roglič je pa govoril o razvoju Tovarne kemičniji izdelkov in o njeni sedanji rekonstrukciji. Pri tem je naglasil, da se je delovni kolektiv, zavedajoč se težav taradi izrabljenih naprav, v letih 1957 in 1958 odločil, da rekonstruira tovarno in uredi obrata Moro-tikalne elektrolize in tripolifosfa-ta v I. fazi in obrat oksidnih barv v II. fazi rekonstrukcije. V rekordnem času 18 mesecev je bil -irejen obrat kloroalkalne elektrolize. Da je bilo delo opravljeno v tako rekordnem času, gre tahvaia Izvršnemu svetu Slovenile, Sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za industrijo, Sekretariatu IS LRS za industrijo, okrajnemu LO Ljubljana, občin-tkemu LO Hrastnik in gospodar-ikim organizacijam s področja Brastniške občine, ki so z odobritvijo posojil, z dajanjem poroštvenih izjav in z združevanjem sredstev zagotovili nemoten potek del. Sicer so zdaj že opravljena tudi gradbena dela za II. etapo rekonstrukcije (za obrat oksidnih karv), prispel je pa že del opreme 18 proizvodnjo polifosfatov. Tako računajo, da bodo predvideno v novembru v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku že zaključili I. etapo rekonstrukcijskih del. k tej delovni zmagi. Naglasil je, da je bila značilna za to rekonstrukcijo veliica pripravljenost vsega delovnega kolektiva, da je bil program investicij dobro izdelan in da so bile pravočasno izvedene tudi vse priprave, da je bila tako investicija v predvidenem roču tudi opravljena. To je po njegovem mnenju lep in spodbuden primer za vso našo . investicijsko izgradnjo in se lahko delovni kolektivi na pri-meru rekonstrukcije Tovarne kemičnih izdel- Praznine Množica dogodkov, ki so za nasiti, je zahtevala mnogo razpravljanj na vseh nivojih življenja v komuni. Vsem razpravam so sledili sklepi, priporočila, odloki in drugače oblikovane zahteve in obveze. Pred nami je obilo novega dela, ki sjsebinsko nadaljuje in izpopolnjuje naša dosedanja prizadevanja, in hkrati zahteva pregled vsega dogajanja doslej, ne le za doho preteklega leta, temveč za dobo razvoja Socialistične graditve sploh. V tem le najvažnejša priprava novih startov občine, tik ob tem pa je obiskovanje novega družbenega plana ‘o proračuna, vse to pa spremlja lastajanje nove ustave. Umestno je torej misliti na to, '•a hkrati z analiziranjem vsega dogajanja v komuni ugotovimo tudi v kakšni meri• smo izvrševali sklepe. ki imo jih sprejeli, pa si zastavimo nalogo tako: od deltvanja gasilskega ali katerega koli društva Pjeko občinskega ljudskega odbora občinskega komiteja Zveze ko-"sssrustov. Nedvomno je, da smo v luglici del, ki smo jih opravljali, izpolnitev marsikaterega * eM morda zaradi prizanesljive-"f. odnosa proti tem ^manjšim* i ‘Pom, ki so nastali med nami v Pmuni, ko pa smo morali izpol-1‘Vati »velike• sklepe, ki so se Olavili pred nami v obliki preU-itd°V‘ Zakonov, smernic plenuma Prav ob tem pa se mi zdi nujno tL?^ariti, da majhnih in velikih fP°v ni. Naši sklepi so v glav-^ samo konkretizirali, dopolnili i2‘v Povzročili sklepe, ki so nastali >,• območja komune in so veljav-Vred VS° skupnost. Morebiti bi bilo lik j Prav o odnosu do sprejc-Q*ollnosti povedati še kaj več. Pa ni napak, če za sedaj trit)nv‘mo’ da j* sedanje obdobje kvPJav novega statuta očine, izdela n^vega družbenega plana in to, v°y*> novih delavskih •vetov n j. "alašč primerno za ugotTjlia-šibkih točk, ki so še iz-v neizvršenih sklepih. Ni “ali l \’aino to, da hi iz tega na-fittin/a!tšni očitki ali sankcije proti topt' ?' sklepov niso izvršili, bolj Si j "o je povedati si resnico o Sr-; *atere naloge smo najbolj ‘Not . odlagali in jih naposled S n'smn izvršili, kajti tedaj bo-kje smo NAJMANJ Sj, j71' in sposobni za nprtv-Sj j'Tužbenih dolžnosti. To po-1,8 u * h takšno praznino potreb-Sif0,“isi z vsebino, ki je tam *' —• Viktor Sirec PRAZNIK V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU — Gostje si ogledujejo nov obrat kloroalkalne elektrolize Zbranim je spregovoril tudi sekretar IS Slovenije za industrijo, in*. Viktor Kotnik. Naglasil je, da je izredno vesel, da v Imenu Izvršnega sveta Slovenije pozdravi otvoritev novega obrata in čestita kov Hrastnik mnogo naučijo. Sicer je inž. Viktor Kotnik naglasil, da smo imeli v primeru Tovarne kemičnih izdelkov posle z izredno zastarelim objektom, takim, ki jih imamo pri nas več. Teh doslej ni- Dragi tovariš Tito! Delovni kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik Vam sporoča, da smo uspešno dovršili prvi del rekonstrukcije našega podjetja e spuščanjem v pogon kloroalkalne elektrolize. Ta delovni uspeh nam daje še več delovnega elana za dokončno izgotovi tev novih kapacitet. Hkrati pa Je to naš doprinos našemu socialističnemu gospodarstvu in naši borbi za neodvisnost. Zagotavljamo Vam, da bomo še nadalje vložili vse svoje napore za povečanje produktivnosti in dvig proizvodnje in za polno uveljavljanje delavskega samoupravljanja v našem kolektivu. Sprejmite, dragi predsednik, najprisrčnejše pozdrave našega kolektiva z Iskrenimi željami, in da bi še nadalje uspešno voditi našo socialistično Jugoslavijo. V Hrastniku, 17. februarja 1962 Delovni kolektiv Tovarne kemičnih Izdelkov Hrastnik smo mogli rekonstuirati in so zato predstavljali gospodarske probleme ne samo za kolektive, pač pa tudi za komune. Primer Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku pa govori, da je mogoče tudi take izredno zastarele objekte s pravim konceptom in s prizadevanjem vseh urediti. Zraven tega je pa važno tudi dejstvo, da je nov obrat kloroalkalne elektrolize v tovarni kemičnih izdelkov nov obrat kemije, v skladu z razvojem kemije v Sloveniji, kot ene tistih panog, 'ki ima pri nas glede na določene pogoje in kader največ možnosti za razvoj. Nov obrat tovarne kemičnih izdelkov je pa kemični objekt z novo tehniko, na podlagi katere se bo razvijala. Kemija tudi drugod. Inž. Viktor Kotnik je pa kolektivu še zaželel, da ne bi- ostal samb pri doseženem uspehu, ampak da,bi'nadaljeval pot in iskal možnosti, kako bi razvijal svojo proizvodnjo'naprej, na osnovi elektrolize, in osvajal še nove proizvode, ki bi pomagali celotnemu gospodarskemu razvoju, še ■ posebej pa razvoju industrije. Izrazil je še prepričanje, da bo tudi proizvodnja v novem obratu tekla nemoteno in zaželel kolektivu tovarne še mnogo uspehov. Potem ko sta spregovorila še predsednik občinskega LO Hrastnik Stane Brečko in vodja investicijske izgradnje Tovarne kemičnih izdelkov inž. Majcen, so prisotni poslali pozdravni brzojavki predsedniku republike Josipu Brozu Titu in predsedniku LS LRS Mihi Mari rtiču in jima sporočili, da so spustili v pogon nov obrat kloroalkalne elektrolize. Po slovesnosti so si gostje in člani kolektiva ogledali nove tovarniške prostore Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Vsem, ki so obiskati slavje, bodo pa ostale še dolgo v spominu besede predsednika delavskega sveta Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, Vojka Rogliča: »NA SVIDENJE V NOVEMBRU!« Za nadaljnji razvoj industrije Danes dopoldne se je začelo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah na pobudo občinskega to posvetovanje o problemih ln nadaljnjem razvoju Industrije v trboveljski komuni. Posvetovanje je pripravilo Društvo Inženirjev ln tehnikov. Na posvetovanju bodo podani elaborati, v razpravah pa bodo podani tudi predlogi priporočil posvetovanja o smernicah razvoja industrije. Mimo članov društva bodo posvetovanju prisostvovali tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij ter člani občinskega zbora proizvajalcev. — ek SZDL postaja vse bolj tribuna občanov Konferenca članov SZDL 'ljubljanskega okraja je poudarila predvsem odločilno vlogo vseh - članov SZDL v vsem tempu našega vsakodnevnega dogajanja. V poročilih im razpravi je bilo poudarjeno, da sta bodočnost in usoda delovnih ljudi odločilni čiititelj vsestranskega razvoja, pri katerem odloča zavest delovnih ljudi. Konferenca članov SZDL ljubljanskega okraja, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani, je zlasti poudarila važnost gospodarskih sprememb. Pri tem je bilo poudarjeno, da mora Socialistična zveza zlasti usmerjati dejavnost organizacij za reševanje vseh gospodarskih zadev, zlasti še na področju 'delavskega samoupravljanja in gospodarjenja. Zato so na konferenci razpravljaj! o tistih vprašanjih, ki zadevajo spremembe v gospodarskem sistemu in uveljavljanju načel delitve dohodka, tako v gospodarskih organizacijah, kot v družbenih službah, zlasti še s stališča družbenih odnosov in političnih manifestacij. V razpravi so bile poudarjene naloge Socialistične zveze za uresničenje resolucije Ljudske skupščine LRS o politiki gospodarskega razvoja v letošnjem letu. Zlasti je.treba stremeti za še nadaljnje poglabljanje delavskega samoupravljanja in izpopolnjevanja sistema notranje delitve dohodka gospodarskih organizacij. V naših delovnih kolektivih bo pa treba ustvariti tak položaj, da bo sleherni proizvajalec lahko neposredno odločal o vseh bistvenih vprašanjih gospodarjenja im da bo tudi gmotno spodbujen za uspeh, tako ekonomske enote,' kakor vsega podjetja. Zlasti je bilo poudarjeno, da pri ocenjevanju gmotnega položaja občin, ki je nastal zaradi novih predpisov, ne smemo gledati samo na dejstva, s kolikšnimi sredstvi razpolagajo občinski ljudski odbori. V razpravi je pa bilo podčrtano, da dobivajo občine vedno nove pristojnosti in da s tem tudi rastejo njihove haloge, sorazmerno s tem pa ne naraščajo sredstva. Poudarjene so bile tudi velike naloge pri rasti vloge posameznih občin; vzporedno s tem bo pa treba tudi krepiti zavest, da bo postala komunalna skupnost močna in da bo to ena izmed oblik dela in nalog Socialistične zveze. Vse bolj pa mora priti do izraza tudi dejstvo, da je sleherna gospodarska organizacija sestavni del komunalne skupnosti in da mora sleherni proizvajalec odločati o vseh bistvenih vprašanjih gospodarjenja. Organizacije Socialistične zveze bodo morale v prihodnje obravnavati jn reševati številna vprašanja ki jih danes postavlja na dnevne rede nov gospodarski sistem. Samostojno reševanje vseh teh pro- prakso pa zahteva od vsega članstva SZDL temeljito poglabljanje im široke razprave. , Sicer bo pa Socialistična zveza v razvijanju demokracije in v sodelovanju vsega članstva postajala vse bolj in bolj instrument občanov, ki mu bo omogočala uveljavljanje vseh njegovih pravic. Se več: Socialistična zveza bo postala bolj in bolj tribuna vseh občanov, to je pa tudi cilj in naloga organizacije SZDL. Stane ŠUŠTAR , | BODO V LITUI UKINILI | S MLADINSKO | POLITIČNO SOLO Lansko jesen so se v Litiji prvič odločiti, da bodo usta- |lj SS no vili Mladinsko politično 3 šolo. Natisniti so lepake z ^ ” vabili za vpis, na katerih so p bili navedeni tudi pogoji za j £= vpis v šolo. V Litih se je j za obiskovanje šole tedaj prt- i glasilo 18 mladincev (mar res j |3 več litijskih mladincev in [ P mladink ne potrebuje dopol- . ij nilnega znanja iz družbeno- j •(I ekonomskega in političnega j ^ področja?). Predavanja so se začela. V i 'i začetku je bila udeležba do- ] ■jj bra, zdaj je pa slaba, saj pri- i 55 de na predavanja po največ L. j| 8 mladincev, dogodilo se je ^ 3 pa že tudi, da so prišli le č£ trije. | j? Upravnik mladinske poti- w » tične šole v Litiji, Stane ^ Stavdohar, nam je povedal, j" K da nekateri mladinci lzosta--j jajo iz opravičenih razlogov, « '|s drugi pa ne (le-ti se izgovar- j| j)- jajo, da nimajo časa ati pa da ^ jih ne pustijo doma!) Ker s predavatelji precej stanejo, j| |i. In so tudi ostati stroški kar ^ iv precejšnji, mislijo zdaj že na ^ ukinitev šole, ker so že bili jj organizirali poseben sestanek K s tistimi mladinci, ld so se žs vpisali v šolo, pa ni videti, j| |k da bi bila v prihodnje boljša tv udeležba. -- ^ Ker pa nekateri zatrjuje- Q-jo, da je tako stanje v mla- 8 if dinslti politični šoti v Litiji nastalo zaradi nekaterih or- jj y ganizacijskih slabosti, ne ve- S ?? mo, kdo naj bi imel prav? ti Vsekakor taka slaba ude- j| cf ležba v mladinski politični y šoti v Litiji in njena verjet- \\ ti na ukinitev vsekakor ne mo-^ reta biti v čast litijski mladi- '3 ?? ni in tamošnjemu občinskemu ; mladinskemu vodstvu! | blemov in povezanost z vsakdanjo 'ZtUSSaSl! V Litiji za večjo družbeno -ekonomsko izobrazbo Na občinskem komiteju Zveze komunistov v Litiji že nekaj časa ugotavljajo, da manjka tako članom ZK kot ostalim občanom temeljitejša družbeno-ekomomska Izobrazba. Zavoljo tega so seje organov samoupravljanja, organizacij in drugih kvalitetno na niz- Obetajo rekordno proizvodnjo Predvidoma bodo letos rudarji z Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi nakopali 700 tisoč ton premoga. — Sredstva amortizacije bodo zagorski rudarji osredotočili za izgradnjo jamskih kapacitet — Prvi uspehi gospodarjenja ekonomskih enot. — Z novo separacijo boljša kvaliteta premoga. Znano Je, da rudarji z Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi lani zaradi nekaterih objektivnih težav niso izpolnili predvidenega načrta proizvodnje premega. Letos so st pa zadali nalogo: do konca leta nakopati 700.000 ton premoga in s tem doseči rekordno letrvo proizvodnjo premoga v tem našem najstarejšem premogovniku Prejšnji teden smo obiskali glavnega direktorja Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi, Inž. Staneta Zabovnlka, ki nam je v razgovoru nanizal vrsto zanimivih podatkov, ki utegnejo zanimati tudi naše bravce. SEPARACIJA - NIC VEC TESNO GRLO Nova separacija pravzaprav že služi svojemu namenu, kompletno ■ podrobnostmi bo pa urejena do pomladi - Je začel pripovedovanje Inž. Stane Zabovnlk. V začetku so se sicer pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki pa so bi- le v Izredno kratkem času odpravljeno. Vse separacije, ki začnejo z obratovanjem, imajo pomanjkljivosti, ki jih odpravljajo dalj časa. V Zagorju to - kot že omenjeno — ni bil slučaj. Nova separacija že uspešno dela. To se pozna na boljši kvaliteti, zaenkrat predvsem debelejših vret premoga. Ko pa bodo urejene še nekatere podrobnosti, se bo izboljšala tudi kvaliteta drobnih vret premoga. Stara separacija pa že ne bi več odgovarjala sedanjim kapacitetam in zahtevam trga!. STORILNOST PRECEJ NARAŠČA Predvidoma bo dosegel letos Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi proizvodnjo 700.000 ton premoga. Pri tem velja naglasiti, da je plan proizvodnje prilagojen osnovnim tržnim potrebam ln zahtevam. V januarju so zagorski rudarji nakopali 55.200 ton rjavega pre- moga in je bil tako mesečni plan proizvodnje v celoti dosežen. Tudi v februarju je izkoriščanje kapacitet v redu, predvsem je pa važen podatek, da storilnost precej narašča. Značilno je tudi, da si prizadevamo za še boljše tehnične postopke in za nemoteno 100-odetot-no izkoriščanje kapacitet ekonomskih proizvodnih enot, kar bo zadostilo potrebam trga, ki so podatek družbenega plana zagorskega rudnika. OSREDOTOČITI SREDSTVA ZA JAMSKE KAPACITETE Med investicij&mi velja omeniti dograditev nove separacije. — Bistvena investicijska vlaganja bodo pa letos še v Izgradnjo jamskih objektov z novimi horizonti za pripravo kontinuiranih proizvodnih kapacitet. Sicer, je pa nastopila povsem normalna faza, ko je treba sredstva amortizacije osredotočiti za izgradnjo jamskih kapacitet, ŠIROKA RAZPRAVA OKROG PRAVILNIKOV Pravilnika o delitvi čistega dohodka ln o delitvi osebnih dohod-(Nadaljevanjs na 2. etr.) 1 M ravni, pa tudi sicer ni mogoče čutiti v dovoljni meri vpliva subjektivnih sil. Odločitev občinskega komiteja Zveze komunistov v Litiji, da pripravi vrsto seminarjev za večjo ln poglobljeno družbeno — ekonomsko izobrazbo, Je naletela na ugoden odmev. Zdaj sta v teku dva seminarja, to sicer z» politični aktiv in za mlade komuniste, danes pa začne z delom tudi seminar za člane ZK v gospodarstvu, za predsednike delavskih svetov, sindikalnih podružnic in del tehnične Inteligence. Na seminarjih predavajo aktivisti Iz Litije, po predavanjih so pa vedno razgibane razprave, ker govorijo na seminarjih tudi o domačih problemih. Ne bo odveč, če naštejemo še nekaj tem predavanj iz seminarjev. NA SEMINARJU ZA POLITIČNI AKTIV bodo razpravljali o socializmu kot svetovnem procesu, družbenem samoupravljanju ln komunalnem statutu, Zvezi komunistov in njenih novih principih dela, razvoju to perspektivah gospodarstva občine, vlogi političnih organizacij v komunalnem sistemu to o novi ustavi. NA SEMINARJU ZA MLADE ČLANE ZK govorijo o kratkem men tov v gospodarstvu, delavskem samoupravljanju in decentralizaciji v litijski občini, gospodarskih organizacijah in komuni, delitv, dohodka — temeljnem problemu gospodarskih organizacij, sindikalnih organizacijah v gospodarskih organizacijah, in o vlogi osnovnih organizacij ZK v gospodarski organizaciji in izven njec Sicer pa pripravljajo v Litiji po GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH SE POSEBEN SISTEM DRUŽBENO - EKONOMSKEGA IZOBRAŽEVANJA, namenjen širšemu krogu upravljavcev. S predavanji bodo začeli sredi marca, predavali pa bodo v glavnem tovariši iz gospodarskih organizacij. Poseben poudarek bo dan razpravam okrog delitve dohodka, ker jc ugotovljeno, da nekaterim proizvajalcem še vedno niso Jasna načela delitve dohodka. Sicer bodo pa na seminarjih govorili o organizaciji podjetja, delavskem samoupravljanju in decentralizaciji le-tega, formiranju in delitvi dohodka med podjetjem in družbo, formiranju osebnega dohodka ln načelih delitve osebnega dohodka, delitvi dohodka med ekonomskimi enotami, vlogi sindikatov gospodarskih organizacij, nalogah članov članov ZK zunaj go- pregledu zgodovine KPJ In SKOJ, sP° toda še vedno je nevarnost, da bo | nj° nud* nekaj novih možnosti, prišlo do »lokalnih vojn«. Ameriški obrambni minister je povedal, da je bistvo obrambne politike ZDA, da doseže najbolj mogoče ravnotežje zmogljivosti med atomsko in klasično oborožitvijo. kako z razpoložljivimi sredstvi doseči ceneno in smotrno izgradnjo. Združena sredstva in interesi omogočajo predvsem načrtnost pri organizaciji te dejavnosti. Na podlagi teh ugotovitev in priporočil Obetajo rekordno proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) kov eta sprejeta in sta že v veljavi. Tako je za mesec januar 33 let gasilstva na Dobovcu Fred dnevi je bil na Dobovcu že^ 33. občni zbor tamkajšnjega ki v 3 ga udeležiti tudi zastopniki ObGZ in sosednjih dru- Občni zbor je bil dobro obiskan, v poročilih in razpravi so bile pa nakazane, težave zaradi pomanjkanja denarja, ker bi radi obnovili že precej razpaden dom in si kupili prepotrebno orodje. Sicer bi pa potrebovali tudi gasilske uniforme. Zato pričakujejo, da bodo v prihodnje deležni večje finančne pon.očj, saj so Dobovča-ni pripravljeni delati v društvu in sodelovati z vsem!. — M. J. Posvetovanje režiserjev V Litiji Pred dnevi je pripravil občinski Svet Svobod in prosveta.h društev Litija posvetovanje režiserjev, na katerem so govorili o načrtih za delo do konca sezone. Domenili so se, da bo vsaka dramska skupina naštudirala še po eno odrsko delo, a katerim bo nastopila na občinski reviji dramskih družin, ki bo v Litiji, Šmartnem in Kresnicah. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da se bodo v tej sezoni šo enkrat sestali; ob koncu te sezone se bodo pa pogovorili že o načrtih za novo sezono. - (a) že izdelan obračun po ekonomskih enotah. Razprava okrog osnovnih načel obeh pravilnikov in tudi obravnava osnutkov obeh pravilnikov je bila izredno široka in živahna. — Po vseh ekonomskih enotah je precejšnje število članov kolektiva sodelovalo v razpravi im predlagalo tudi določene spremembe in dopolnitve tako, da člani centralnega delavskega- sveta niso imeti ob sprejemanju bistvenejših pripomb k pravilnikoma. UPRAVLJANJE V EE OŽIVLJA Na zagorskem rudniku Je zdaj 7 ekonomskih enot ln skupščina upravne enote. Treba je priznati, da doslej ni bilo čutiti dela delavskih svetov ekonomskih enot. Zdaj v januarju in februarju so pa že opaana znamenja napredka v delu delavskih svetov ekonomskih enet. Nova pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov in prvi doseženi rezultati gospodarjenja ekonomskih enot zagotavljajo, da bo samoupravljanje v ekonomskih enotah še bolj zaživelo in da bo peslej opaziti še večjo zainteresiranost Ln prizadevanje za samostojnost ekonomskih enot. PRVI SKLADI EE In še zanimiv podatek: nekatere ekonomske enote so ob obračunu za mesec januar že formirale rezervne sklade; nekatere druge »o si pa morale izposoditi sredstva, da so lahko izplačale osebne dohodke. je bil izdelan načrt stanovanjske izgradnje do leta 1965. Za osnovo so bili vzeti veljavni predpisi, ki zajamčijo izvirni priliv sredstev iz osebnega dohodka s tem, da se osebni dohodki povečujejo letno za okrog 4%; drugi bistveni del priliva so pa sredstva podjetij in ustanov, ki naj bi sodelovale s povprečno 30% lastno udeležbo. Del sredstev pa predstavlja tudi naplačilo za pridobitev stanovanjske pravice, amortizacija od stanovanjskih zgradb, hišnina, obresti in anuitete. Računajo pa tudi na 30 milijonov din letno posojila iz republiških virov. Tako bi bilo mogoče zbrati iz navedenih virov 1,741.000 din. S temi sredstvi bi bilo mogoče ob sedanjih cenah in doslej osvojenem tipu stanovanj zgraditi 520 stanovanj ali 105 letno. Dodatno bi bilo pa mogoče zgraditi vsako leto še Jbo 15 stanovanj z individualnimi gradnjami s pomočjo posojil iz sklada. Tolikšen stanovanjski fond bi zadostoval za naravni porast prebivalstva in za amortizacijo stanovanjskega fonda; letno bi pa še navzlic temu primanjkovalo okrog 60 stanovanj, in to za potrebe standarda in za potrebne sanacije. Sicer bi do 1965 leta zgradili okrog 54% stanovanj standardnega tipa, 17% stanovanj visokega standarda in 29% cenenih stanovanj. Standardna stanovanja bi merila okrog 50 m2 in bi bila 2 do 2 in polsobna v povprečni vrednosti 2,800.000 din. Stanovanja visokega standarda so planirana v raznih obsegih s tem, da bodo zaradi dopolnilne opreme za okrog 20% dražja od normalnih stanovanj. Cenena stanovanja bodo merila okrog 40 m2 in bodo veljala 2 milijona dinarjev. Gradilo se bo v glavnem na prostih stavbiščih tako, da zahtevajo gradnje le minimalna rušenja, a so navzlic temu vsklajene z urbanistično zasnovo mestne izgradnje. Pri tem bo izkoriščen razpoložljiv prostor na Kešetovcm, gradnja bo pa usmerjena še proti Trgu revolucije in ob Keršičev! cesti, kjer se bodo gradila cenena stanovanja. Načrt je izdelan tako, da omogoča neprekinjeno stanovanjsko gradnjo, kar omogoča idealno organizacijo dela in s tem tudi zmanjšanje gradbenih stroškov. To velja prav tako za obrtniška dela.' Taka gradnja pa omogoča tudi skrajšanje roka gradnje, in bo n. pr. blok s 30 stanovanjskimi enotami zgrajen v največ 12 mesecih. V skladu s sprejetim načrtom se bo letos dokončal 20- stanovanjski blok na I^ešetovem in Opekami. Izven okvira sklada se dokončujeta stanovanjski blok Cementarne in prizidek 7 stanovanj k stanovanjskemu bloku Elektrarne. Na novo se bo pa gradilo: v zadetku sezone na Kešetovem trije stanovanjski stolpiči po povečanem in izboljšanem projektu (40 stanovanj bo vseljivo že letos); julija se začne z gradnjo 60-stanovanjske stolpnice pri Dimniku (na katero je predviden 20-mesečni rok gradnje); na sedanjem prostoru tržnice se bo začel avgusta graditi sta-novanjsko-poslovni blok, v katerem bo zraven 2.000 m2 poslovnih prostorov še 40 stanovanj; na Trgu revolucije se bo začelo junija graditi 20-stanovanjski blok po projektu AZA, ki je bil že dvakrat s pridom uporabljen v neposredni bližini; v juniju bosta ob Kerši-novanjska bloka cenenega tipa. čevi cesti zastavljena tudi dva sta-Skupaj bo v teh 9 stanovanjskih blokih 290 stanovanj. Izven načrta pa pričakujejo poseben program izgradnje stanovanj za potrebe bolnice. Zmogljivost gradbene operative je zadovoljiva, prav tako tudi za obrtniška dela. Lanskoletno občutno1 povišanje cen gradbenih storitev se je stabiliziralo in ni pričakovati nadaljnjih povišanj- Postavljeni program stanovanjske izgradnje označuje predvsem načrtnost, ki omogoča neprekinjeno in s tem hitro gradnjo. Izgradnja je vsklajena z urbanistično zasnova, s tem je pa racionalno izkoriščen razpoložljiv komunalno pripravljen prostor. Navedene osnove načrta so pa temelj za gospodarsko smotrno, urbanistično urejeno in ceneno stanovanjsko izgradnjo v Trbovljah. Pomen zadružne ekonomije na Ostenku Kmetijska zadruga v Trbovljah gospodari v letošnjem letu na 135 hektarih zemlje. Središče zadružne ekonomije je na Ostenku, kjer eo lansko leto uredili večji hlev za 36 krav. Stalež goveje živine je bil ob koncu leta 85 glav, od tega 45 krav. Glavna smer proizvodnje zadružne ekonomije je pridobivanje mleka za potrošnike v Trbovljah. Kljub začetnim težavam (neizenačena kakovost krav, pomanjkanje obratnih sredstev za nakup močnih krmil itd.) je ekonomija vendar minulo leto odprodala v svoji poslovalnici nad 55 tisoč litrov mleka. Mimo tega pa je ekonomija iz lastnega prirastka (povečala število govedi za dvajset glav. Lansko leto so na zadružni ekonomijo nadalje pridelali približno 38 tOn sadja, H so ga v glavnem prodali še svežega in delno predelanega. Pomen zadružne ekonomije v danih okoliščinah je v tem, da kljub najneugodne/šim proizvodnim pogojem pridobiva kmetijske pridelke za domači trg še vendarle ceneje, kot pa če bi jih kupovali od drugod. Tako na primer samo pri mleku znašajo vmesni stroški nad 30 din pri ti-tru, in to kljub temu, da mlekarne odvzamejo del maščobe. In če upoštevamo še to, da je na velikih družbenih kmetijskih posestvih znašala pri pridobivam ju mleka v lanskem letu povprečna izguba okrog 50.000 din na kravo pri sedanji odkupni ceni mleka, je jasno, da je pridobivanje mleka na zadružni ekonomiji na Ostenku za trboveljsko komuno cenejše kot nakup in prodaja od drugod. Sorazmerno cenejše pa bo mleko takrat, ko bo tudi mleko dobilo ekonomsko ceno. Podoben položaj je pri sadju, kjer je delež vmesnih stroškov še večji, saj se sadje zaradi transporta na poti od proizvajalca do maloprodaje podraži za dvesto in še več odstotkov. Prav tako je pri zelenjavi. Vse te okoliščine in še druge govore v prid pospeševanja domače kmetijske proizvodnje ter zlasti zadružne ekonomije. Zadružno ekonomijo bi bilo vsekakor treba utrditi, predvsem na ta način, da se obstoječe gospodarsko središče na Ostenku izgradi in dopolni. Glavna proizvodna smer pa naj bi bilo pridobivanj* mleka. Priporočljivo bi pa bilo-da bi na ekonomiji začeti tudi 6 svinjerejo, zlasti z vzrejo pujskov za domače kupce, saj se je doslej nakupilo izven občine najmanj tisoč pujskov. Da bi pa Kmetijska zadruga v Trbovljah lahko uresničila te zamisli je treba preskrbeti investicijske kredite, potrebne za izgradnjo ekonomije, kakor tudi za čas, dokler se mleko ne bo prodajalo po ekonomskih cenah. Potrebe nad možnostmi V Zagorju ob Savi ugotavljajo, da se uveljavljanje novega gospodarskega sistema vse bolj odraža v gospodarskem položaju komune, hkrati a tem pa opažajo — analizirajoč obdobje zadnjih treh let — da potrebe gospodarskih in negospodarskih vlaganj v občini Zagorje ob Savi analno preraščajo možnosti, oziroma da del sredstev, Id Jih daje gospodarstvo za investicijsko gradnjo, ni tolikšen, da bi kril skoraj najenostavnejše potrebe. Iz iega Izhaja, da potrebe družbenega standarda, javnih služb in ne proizvajalnih institucij naraščajo nesorazmerno z rastjo gospodarskih moči. Delna posledica takega procesa se odraža že v sedanjem položaju občine, zlasti pa še društev, šol, kultumo-prosvet-ne ln telesnovzgojne dejavnosti, je pa pričakovati še nadaljnji porast tega nesorazmerja. Medtem ko sta se v 'razdobju 1957 do 1961 povečevala bruto produkt za 55,7 odstotka in narodni dohodek za 54,3 odstotka, so istočasno narasli proračunski izdatki za 200,9 odstotka. Sicer velja poudariti, da je temeljil porast bruto produkta predvsem na notranjih rezervah ln da te še niso v celoti Izkoriščene. Je pa tudi res, da te rezerve le niso Izčrpane in da tako ne zagotavljajo daljnosežnega razvoja. Leto 1962 z dosedanjimi prodz' vodnimi in finančnimi plani gospodarskih organizacij ne odpira nobenih posebnih perspektiv. — Upoštevajoč verjetnost, da bodo gospodarsko organizacije le spremenile že sprejete načrte, v Zagorju ob Savi kljub temu ne bodo dosegli zadovoljive gospodar- ozlroma sploh vse neprolzvajalne 1 ske moči. Za rešitev Iz takega po-dejavnostl. V bližnji prihodnosti ložaja sta le dve možnosti. Čas je zlato - tudi na občini! Občinski ljudski odbori in njihove službe ponekod še bolehajo na preživelem birokratizmu. Tu se Izraža zlasti še v tem, da posamezni uslužbenci ljudskega odbora sploh nimajo posluha za ljudi. Ne da M sl za to delali skrbi, dopuščajo ali pa celo sami povzročajo, da občan pride kdo ve kolikokrat na občino In čaka zaradi čisto nepomembne ali male stvari, ker ga uslužbenci: 0 ne napotijo na pravo mesto, 0 mu ne pomagajo pri njegovih poslih z občino, 0 ne dajejo občanom dovolj Izčrpnih ln razumljivih pojasnil in-kar Je najslabše - ne pomislijo, ds Je čas dragocen tudi lju- dem, ki prihajajo včasih tudi od daleč na občino. V LITIJI SO SKLENILI -CAS JE ZLATO Občanu, M pride na občinski ljudski odbor v Litiji, že takoj, ko vstopi, kaže vidna puščica k sprejemni pisarni. Tu lahko občan zve: kje in kdo Je pristojen za reševanje njegove zadeve, in kakšne dokumente mora predložiti, če želi to ali ono. Največji problem eo za občane razne prošnje, pritožbe in vloge (pa tudi za uslužbence, ki jih rešujejo, če ni vseh potrebnih podatkov). V Litiji eo to zadevo sila poenostavili. Po temeljitem poudarku eo Izdelati vrsto obrazcev, ki jih občani najčešče uporabljajo- Tako lahko zdaj občan litijske Občine, ki tali vložiti kako proš- njo, pritožbo «11 vlogo, pride v sprejemno pisarno, kjer dobi vse potrebne podatke ln obrazce (plača samo tiskane obrazce; tiste, M eo cikicetirani, pa dajejo brezplačno), in če je treba, mu strojepiska še Izpolni obrazec, napiše prošnjo. Sicer pa lahko dajejo občani v sprejemni pisarni tudi vse ustne vloge na zapisnik. TUM PO STO OBČANOV NA DAN Sprejemna pisarna Je bila na občinskem ljudskem odboru v Litiji odprta 2. novembra lani. V tem času je imela že vneto strank, saj jih pride ob uradnih dneh tudi 100 in več. Od tega Jih okrog 60 odet. uredi vse zadeve kar v sprejemni pisarni; druge pa iz sprejemne pisarne napotijo k posameznim referentom. Zdaj se že efcoro vse stranke, ki prihajajo na litijski občinski ljudski odbor, poslužujejo sprejemne pisarne. Nerodno je le, ker sta odsek za notranje zadeve in odsek za socialno varstvo v stavbi Prvenstveno Je treba posvetiti vso skrb nadaljnjemu iskanju notranjih rezerv (znižanju stroškov, dvigu storilnosti, iskanju novih ln boljših tehnoloških in proizvodnih procesov na industrijski nivo ter boljšemu gospodarjenju s sredstvi. In drugič: Iz analiz dosežene proizvodnje v letu 1961 in iz dosedanjih proizvodnih in finančnih Planov Izhaja, da Investicije v rekonstrukcije niso bile upravičene, oziroma da so bili vsi računi rentabilnosti In investicijski programi nekaj takega, kar gospodarske organizacije sploh ne skušajo uresničiti. Sicer jc pa kazno, da z — Izdela naj se načrt strok**' nega izobraževanja kadrov v g*" spodarstvu štipendijsko poUK*9 naj se pa usmeri v dajanje pendij za študij na višjih in vl" šokih šolah, zlasti za študij c*®' nomije in tehničnih ved. Dodatn* naj bi se timprej organiziral F proizvodne In teh- ti ln usmerjati občanov, ki prihajajo v ta odsek. nadaljnjimi manjšimi rckon- i„ razvoj gospodarstva z nalog*' strukcijami In polno odgovornost- da a„aiiz1ra razne podari*6 vt SrFS 5 Z '1' ssrrsrs? £ ustvariti nad 10 milijardI dinarjev spodarskih organizacijah, Izdeld družbenega bruto dohodka. Potre-, razne analize , ek8pcrtlze <*/ be pa narekuje o ob takI real za- opravlja raane druffe lntolektu£ cljl "« Ufluffe in raziskave na P«^ ju gospodarstva ter znanstven«!9 proučevanja gospodarstva v o6* , ni. Ustanovitelji tega zavoda v* bi bilo zagorske gospodarske ®T ganlzaclje ln občinski LO Za g*67 ob Savi. čas od 22. febr. do 4. i"9' Padavine z ohladitvijo do ,- 10' 0 Občina, ki tako posluje, prihra-0 ni občanom mnogo nepotrebnih 0 poti na občino, odpravljeno je 0 čakanje pred vrati ln nepo-0 trebno »pritiskanje« na kljuko 0 od vrat do vrat, od pisarne do 0 pisarne, ter iskanje občinskih 0 uslužbencev. Vse to pa pomeni 0 tudi sodobnejše, manj bdrokrat-0 sko poslovanje občinske admi-0 nlstradjeu ■"v*' rvujvMJt jfi viti vvijuv in ■ — Jer nološke procese ter upravičenost *n zlasti 4. III. — Vmes s* nadaljnjih vlaganj: •*"•■** Dr'v' — za proučevanje organizacije ln proizvodnih ter tehnoloških procesov Je treba zainteresirati Društvo inženirjev ln tehnikov; — zaradi kadrovskih problemov, in ker prevladuje v Industriji obrtniška miselnost, se naj Imenuje komisija, ki bi proučila kadrovska vprašanja ln predlagala ustrezne rešitve; komisija naj bi pa Imela tudi nalogo, da izdela načela rotacijskega sistema vodilnega kadra v gospodarstvu; ♦ZASAVSKI TEDNIK«: ~ , CP »Gorenjski tisk« v /Hi 80-191, poštni predal A^mvIJ6 th||C „ Uredništvo In uprava« /Ljef** LJE. Trg revolucije 11/1*1 račun pri Narodni b^lčjU*9 600-13-3-146 - Letna m«' 730 dinarjev (z dostavni**"^!' sečna 60 din (prav tak« *,* 1» nino) - Nenaročenih rok^ fotografij ne vrač*”* DRUGO ROJSTVO kemične proizvodnje v Hrastniku Delovni kolektiv tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku 'te v soboto praznoval svojo prvo in doslej največjo zmago. To praznovanje je bilo izraženo v uradnem začetku obratovanja novozgrajenega obrata kloroalkalne elektrolize, kar pomeni zaključek prve etape obnovitve te več kot sto let stare tovarne. Glavno breme rekonstrukcije je torej delovni kolektiv tovarne kemičnih izdelkov prestal, čeprav bo dokončana rekonstrukcija opravljena šele konec tega leta. Tovarna kemičnih izdelkov bo torej slovela še naprej, čeprav 'je pred dobrimi petimi leti ostro nastopilo vprašanje njenega nadaljnjega obstoja. Takrat se je namreč izkazalo, da ta tovarna ne zmore več konkurenčnega boja na tržišču ob sila izrabljenih napravah, ki po sto letih razumljivo niso več mogle dajati tistega, kot dajejo dandanes moderne naprave kemične industrije. Ob tem pa moramo vedeti, da so v enem stoletju šli skozi pro- izvodne programe tovarne kemičnih izdelkov skoraj vsi glavni izdelki velikokcmiiske industrije. Med temi naj naštejemo le glavne: žveplena, solna in fosforna kislina, amonijačna soda, natrijev bikromat. natrijev nitrat, super-fosfat in druga umetna gnojila ter sredstva za zaščito rastlin, že-lezooksidni pigmenti, razne natrijeve in fosforne soli itd. Razumljivo je, i bi bilo škoda za delovni kolektiv s tolikšno tradicijo, da ne govorimo o gospodarski škodi za komuno, če bi bilo nujno prenehati s proizvodnjo. Odločitev za rekonstrukcijo pa je pomenila za delovni kolektiv žrtvovati še del osebnega dohodka ob dejstvu, da je bil ta že razmeroma nizek. To predvsem zategadelj, ker pač zahteva vsaka rekonstrukcija maksimum lastne udeležbe podjetja, a v zadnjih petih letih, ko je bila rekonstrukcija v razmahu, so v tovarni kemičnih izdelkov do skrajnih meja varčevali p^v^od, kjer je sploh bito mogoče ' .rčevati. Brez dvoma gre velika zasluga delavskemu upravlanju, članom delavskega upravljanja, ki so bili toliko pogumni in so prevzeli odgovornost za odločitev v prid rekonstrukcije nase v imenu vsega delovnega kolektiva. Rezultat takšne odločitve pa je v:den danes. ko je tovarna kemičnih izdelkov opremljena s postrojenjem, ki je zadnji krik tehnike. Oh vsem, kar je prinašala rekonstrukcija. ki je bila zvezana tudi z različnimi težavami, ki so nastopale, ne da bi jih bilo mogoče predvideti, pa je delovni kolektiv stremel še z vsemi s:lami za tem, da je ohranil normalno proizvodnjo in da jo je v teku rekonstrukcije celo še povečeval, kar v tako. obsežnem programu rekonstrukcije ni malenkost. Zadovoljstvo delovnega kr'-''-tiva je torej povsem razum' o in upravičeno, kajti dejstvo, da je' prihodnost dejansko bila vseskozi v njihovih rokah, je pomembno. v Obrat elektrolize = poldruga milifarda hruioprodukia Velika dvorana, ki predstavlja obrat elektrolize tovarne kemičnih izdelkov je zgrajena v velikosti 30 krat 30 m. — Gradbeno podjetje Gradis jo je začelo graditi maja 1960. leta in jo konec Istega leta imelo že pod streho — pripravljeno za montažo celic za elektrolizo, ki so osnova vsega postopka elektrolize. Montaža teh celic je trajala dva meseca, in sicer maja in junija lanskega leta. Potem se je v septembru pričela forsirana montaža vsega postrojenja. Ko je bila končana montaža vseh strojev ln naprav elektrolize, sredi januarja letošnjega leta, je bila velika dvorana elektrolize strojev v vrednosti ene milijarde dinarjev. Vsem tem strojem pa streže le 50 delavcev, ki so se priučili delu pri teh strojih v Banja luki, Jajcu in v Splitu, sodelovali pa so ves čas pri montaži in se tako povsem uvedli v delo tega obrata. V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku poudarjajo to, da je vsa ta množina strojev razvrščena na izredno skopem prostoru tako, da je p -'ornina do naj večjih možnosti izkoriščena, ob tem pa so še urejene tudi naprave, ki omogočajo še enkratno povečanje kapacitete obrata elektrolize. Ta obrat za proizvodnjo sinte-tič. solne kisline na bazi elektrolize soli ima letno zmogljivost 6000 ton plinskega klora in iz njega izhajajo še proizvodnje 3000 ton tekočega klora, 8700 ton solne kisline, 6700 ton natrijeve luži-ne in 3000 ton natrijevega hipo-krita. Razmerje med domačo in tujo opremo je 60 : 40 v korist domačih dobaviteljev (Rudnik živega srebra Idrija, Jugoroontaža Za- greb, Rade Končar Zagreb, Eener-goinvest o^raievo, Valjaonica ba-bra Sevojno, Metalna Maribor, tovarna železniških vozil Boris Kidrič Maribor, Djuro Djakovič Slavonski Brod, Indus Ljubljana, Strojna tovarna Trbovlje, Litostroj Ljubljana in trgovska grosistična podjetja). Dobavitelj iz inozemstva je bila tvrdka Oron-zio de Nora Milano. Vsa montažna dela razen specialnih so opravljena v lastni režiji podjetja. Pri montaži pa je potrebno poudariti pomoč Rudnika Trbovlje—Hrastnik in še nekaterih podjetij. Le specialna montažna dela so izvajali Jugomon-taža Zagreb, Izolacija Beograd', Elektro — Trbovlje in nekatera manjša podjetja. Na osnovi pogodb so sodelovali pri poteku montaže tudi tuji monterji. Celotna izgradnja tovarne je bi- la končana v rekordnem času glede na to, da je podjetje moraio dobršni del proizvodnje zaradi te izgradnje premestiti, pri čemer se je moralo odpovedati tudi urejenim upravnim prostorom in laboratoriju. Potrebno je poudariti, da je mnogo truda in časa vzela skrb za obstoječo proizvodnjo, katere obseg se je kljub vsem okoliščinam še povečeval, kako dvojno delo pa vsekakor ni niti malo prijetno, še i lanj pa lahko, da ne govorimo o težavah, ki sploh niso mogle biti predvidene. Toda dejstvo, da predstavlja letna vrednost proizvodnje rekonstruirane tovarne — obrata elektrolize — poldrugo milijardo dinarjev, medtem ko je celotna proizvodnja stare tovarne Gumirana v okrog 800 milijonih dinarjev, je toliko vzpodbudno, da ob njih spomin na težave in napor zbledi. Ce pa upoštevamo še drugo etan o rekonstrukcije, ki obsega proiz-vodnjoi nadaljnjih 900 milijonov bruto produkta — to je obrat za proizvodnjo 6000 ton natrijevega tripolifosfata na bazi lastne fosforne kisline — potem je zadovoljstvo ne glede na vse drugo, tisto, kar je osnovni izraz ob storjenem delu \- ■:.... . .•v:..... . . .. Upravna zgradba z laboratorijem pred rekonstrukcijo IN':- ...... Na mestu bivše uprave raste osrednji objekt elektrolize Rekonstruirana tovarna lahko potroji kapaciteto Prvi začetek montaže strojev — nameščanje korita elektrolize Veliko težav so premostili Kot sleherni načrt je tudi ves rogram dela in razvoja tovarne emičmlh Izdelkov zasnovan pred-sem na finančnih možnostih. Viri na rotiranja rekonstrukcije so bili e zagotovljeni, ko so nastopile premembe, v gospodarskih pred-fslh pa so nastopile tudi snre-lembe v finansiranju. Okrajni ludskl odbor je na primer zmanj-nl svojo udeležbo na polovico, »ko da je bila tovarna napotena a zbiranja sredstev v komuni, in leer z združevanjem. Tukaj je »letela na pomoč pri rudniku, ki [ je prispeval 20 milijonov dinnr-sv še poleg pomoči pri montaži i tudi steklarna Je prispevala 32 bilijonov dinarjev. Papirnica Ra-ieče je prispevala 62 milijonov llnarjev okraju za zagotovitev Jegovee udeležbe kemični. Med Irugim eo nastopile tudi podražit- ve zaradi kurzne razlike, povečane carine, podražile so se tudi gradnje, domača oprema in montaža. Vse to je naneslo 470 milijonov dinarjev. Nekaj nad polovico te vsote je podjetje krilo z dodatnim kreditom splošnega investicijskega sklada za dobo dveh let, manjši del z združevanjem sredstev, še vedno pa je preostal znatnejši znesek, ki ga bo podjetje reševalo v letošnjem letu. Rok dograditve za elektrolizo in polifosfate, torej za celotno investicijo Je bil prvotno: za pričetek poskusne- proizvodnje 1. 11. 1861, za pričetek redne proizvodnje 1. 5. 1962 In zapadlost prve anuitete 1. 11. 1962. Toda zategadelj, ker je investicijska banka sprostila devizna sredstva zg plačilo avansov za Italijo 1. 7. 1960. namesto 1. 3. 1960, ln za Nemčijo 1. 3. 1961 namesto 1. 8. 1960 so nastali novi roki za začetek poskusnega obratovanja, in, sicer za elektrolizo 1. 1. 1962 in za polifosfate I. 9. 1962. Obrat elektrolize je bil pripravljen za začetek poskusnega obratovanja, ki se je začelo z otvoritvijo v soboto. Potlej nastopa le še rentabilnost investicije, ki pa je navezana na višino celotnega dohodka glede na cene na trgu In s kritjem podražitev z viškom sredstev rekonstruirane tovarne. Po novem ren-tabilnostnem računu se celotni dohodek' glede na program zniža za okrog 150 milijonov — torej na 650 milijonov dinarjev letno zaradi znižanja cen. Kljub temu pa dohodek in amortizacija zadoščata za kritje vseh anuitet — domačih ln InozemsKlh — ln Se niti ne bodo v celoti i sredstva izčrpani. Rekonstrukcija tovarne kemičnih Izdelkov v Hrastniku je bila odobrena na podlagi odloka o obnovi podjetij nekaterih gospodarskih panog. Za rekonstrukcijo je znašala prvotna predračunska vrednost eno milijardo 526 milijonov 470 tisoč dinarjev. Finansiranje je bilo omogočeno delno iz Inozemskih kreditov: za elektrolizo firma Oronzlo de Nora, Milano, za dobo 6 let, za polifosfate firma Lurgl, Frankfurt, za dobo 3 in pol leta. Brutoprodukt rekonstruirane tovarne Je bil predviden za nekaj manj od 3 milijard, dohodek pa na 800 milijonov dinarjev letno. Odplačilo anuitet so predvideli na 8 let ob 4 do 7 odstotni meri. Kapacitete, id bodo dosežene z dokončno rekonstrukcijo, Je možno v prihodnosti skladno s potrebami domačega In tujega tržišča povečati: elektrolize od 6000 ton na 18.000 ton klora letno, polifosfate pa od 6000 ton na 12.000 ton TPP na obstoječem tovarniškem prostoru. Hkrati pa bo z dokončno rekonstrukcijo sedanjega obsega ustvarjena solidna osnova za nadaljnji razvoj klorae ln fosforne kemije ter predelave odpadnega mavca. Klorno kemijo bo To stran smo odstopili delovnemu kolektivu tovarne kemičnih Izdelkov Hrastnik podjetje razširilo prvenstveno na proizvodnjo trikloretilena. Triklo-retilen je nepogrešljivo sredstvo za razmaččevanje v mnogih vejah industrije (ekstraktivno sredstvo). Proizvodnjo fosfornih soli bo podjetje razširilo od tripolifosfata še na piro in heksameta - fosfat. Omenjeni trije proizvodi tvorijo izborne sirovine za razne mešanice, ki imajo uporabnost v vseh vejah industrije kot najboljša sredstva za mehčanje vode. — Pri proizvodnji tripolifosfata bo odpadla letno velika količina mavca, ki ga bodo morali v začetku sicer zavreči, vendar pa iščejo motnosti njegove uporabe. — Največ upov za uporabo v proizvodnji cementa in v proizvodnji lahkih plošč za oblaganje sten. V manjših količinah je ta odpadni mavec te v obstoječi proizvod- nji fosfornih soli, vendar teh majhnih količin ni vredno predelovati. Z dokončanjem obrata elektro-analize in v nekaj mesecih še obrata polifosfatov dobi torej tovarna kemičnih izdelkov solidno osnovo za svoj nadaljnji razvoj. Na kolektivu pa ostane s tem velika zadolžitev, da izkoristi to možnost in v nekaj blltnjih letih prične s predelavo osnovnih artiklov obeh obratov v visoko vredne Izdelke kemične industrije. Z nadaljnjim razvojem klorne In fosforne kemije bo motno v nekaj letih najmanj podvojiti brute-produkt ob sorazmerno minimalnih dodatnih Investicijah. Dodatna proizvodnja bo pa povečata dohodek tovarne na približno trikratno višino dohodka iz dokončane prve faze rekonstrukcije. »*lf" Kaj naj povem ob zaključku? Bo dovolj če sumiramt vsa zapažanja, ki jih podajamo? Sto let stara tovarna se j< pomladila za sto let. Znova je tako mlada kot komaj ro jena, čeprav se njen poslednji del šele rojeva. Družine, ki so že doslej dajale tej tovarni jedro njegovega delovnega kolektiva, bodo še dolgo živele s svojo tovarno, žrtev, ki je je delovni kolektiv utrpel doslej v letih izgradnje v tej ob liki, da se je odrekal delu osebnih dohodkov, bo nagrajena tako, da bo tovarna v prihodnjih letih, ko se iznebi dolgov lahko na osnovi večjih dohodkov bolje nagrajevala svoj« delavce, njihovim družinam pa bo omogočala udobnejše življenje s svojim zelo znatnim prispevkom za družbeni standard, življenje komune je s ten' veliko pridobilo in marsikatera doslej neizpolnjiva želja občanov bo laže in hitreje uresničljiva. v. litijski karneval vas vabi Pomagajmo tisdi sami Spet se bliža čas veselih pred- začetkom njegovega pečenja, po- pustnih norčij in zabav. Tudi letos v Zasavju ne bomo brez njih. Prihodnjo nedeljo, 4. marca, bo v Litiji že V. tradicionalni karneval. Lilijani pripravljajo zabave kar za cel dan, začela se bo pa dopoldne ob 9. uri, ko bo zastopnik velikega šamona blagoslovil vola »čombiča« pred poldne bo karnevalski sprevod in... Skoraj bi vam že preveč zaupali, kar ni nobena posebna skrivnost. Svetujemo vam, da raje sezite po 3. številki »Ted-nikove panorame«, ki izide prihodnji četrtek kot priloga našemu tedniku. V njej boste lahko izvedeli vse o dosedanjih tra- dicionalnih . litijskih karnevalih, o ljudeh, ki skrbijo za litijske karnevale in za podroben program letošnjega V. litijskega karnevala. Torej prihodnji četrtek v »Tednikov! panorami«. Na sliki: tako pa so lani Lilijani izstrelili v vesolje raketo »Posavis«. Na več zadnjih zborih občanov na področju zagorske občine so občani govorili o problemih vzgojno-varstvenih ustanov. Da bi kar najbolj ugotovili težave, je občinski odbor SZDL v Zagorju ob Savi sklical posvetovanje ,ki so se ga udeležili člani sveta za varstvo družine in sveta za šolstvo pri ObLO, člani izvršnega odbora Konference za družbeno aktivnost žena, predstavniki stanovanjskih skupnosti in drugi. Na posvetovanju so navzoči ugotovili, da se je doslej v Zagorju ob Savi le vse preveč govorilo o problemih, odločno premalo pa storilo, zlasti je pa bilo opaziti vse premalo pripravljenosti samih občanov pri reševanju prenekate-rih zadev. Tako je tildi z vzgojno-varstvenimi ustanovami, otroškimi igrišči, in drugim. Udeleženci posvetovanja so n. pr. ugotovili, da bo 'treba čim-prej izdelati analizo potreb po vzgojno«varstvenih ustanovah na področju zagorske občine, hkrati pa registrirati tudi vsa vprašanja v zvezi s preventivo v okolici. Sicer je že zdaj ; ugotovljeno, da je potreb po vzgojno-vanstvenih ustanovah precej (saj precej staršev, kjer sta oba zakonca zaposlena, izroča otroke v varstvo sosedom ali drugim osebam in jim za to daje precejšnje honorarje), je pa n. pr. vzgojno-varstvena ustanova v Toplicah nezasedena (zato bodo izdelali analizo). Pa tudi prostori teh ustanov niso vedno najbolj primerni. Udeleženci posvetovanja so bili mnenja, da bi lahko gospodarske organizacije materialno in moralno podprle akcijo za ureditev vzgojno-varstvenih ustanov ter za gradnjo novih. Zraven tega bi pa bilo potrebno, da bi v novih stanovanjskih blokih predvideli tudi Uspešno delo TVD Partizan v Litiji Sredi februarja je bil v Litiji občni zbor domačega TVD Partizana,-ki je povsem uspel, in so na njem govorili o uspehih, doseženih v zadnjem letu, ko je društvo prebrodilo nekajletno krizo Gani n. pr. občnega zbora kljub trikratnemu sklicu niso izvedli). S pomočjo novega prednjaškega zbora so uspeli v drugi polovici lanskega leta. V društvo je zdaj vključeno 132 aktivnih članov, skupaj s člani košarkarske, namiznoteniške in lahkoatletske sekcije je pa v društvu skupaj 176 članov. Ob koncu lanskega leta so člani pripravili uspelo akademijo ob 22. decembru in občinskem prazniku. Posebne uspehe je pa dosegla društvena lahkoatletska sekcija. Pionirka Milena Vidmar je na republiškem prvenstvu osvojila prvo mesto v skoku v višino in postavila »slovenski in jugoslovanski rekord v tej disciplini. V teku na srednjih progah je pa mladinec Franci Primec osvojil tretje mesto. Zasluga za te uspe, he gre prizadevnemu trenerju Pc*ru Kukavici. Košarkarji so odigrali lani 27 tekem in 14-krat zmafrati. Uspehi bi pa bili gotovo uspešnejši, če bi imeli doma urejeno igrišče in so morali zaradi tega nastopati zu-nai. Manj uspehov je imela namiznoteniška sekcija, ki se bori še z začetnimi težavami. Sicer je pa ugotovljeno, da je društvo v temeljni telesni vzgoji zaživelo s pomočjo načelnika Rada Kalškš in Bore Kastelic. Na zadnjem občnem zboru so člani litijskega TVD Partizana sprejeli tudi pisan program za letos, ki predvideva tudi organizacijo občinskega telesnovzgojnega zleta in druga tekmovanja, r .-stope itd. Posebno pozornost bodo pa posvetili strokovni vzgoji prednjaškega kadra. Mislijo, da bi zdaj s pomočjo okrajne zveze za telesno vzgojo pripravili društveni tečaj, ki naj bi bil izbiren za tiste, ki bi jih poslali poleti na enomesečni tečaj v Rovinj. — (a) O delu, problematiki in načrtih trboveljske mladine Spodbude za delo Ce pogledarfto delo mladinskih aktivov ali pa celotno delo trboveljske mladine, se vsekakor ustavimo ob naslednjih vprašanjih: kakšen je odnos mladine do športnih in kulturnih društev, do lokalnih in zveznih delovnih akcij, kako je z vprašanjem usmerjanja mladine v razne poklice, ter ob tem, kakšno je sodelovanje mladine z drugimi družbenimi organizacijami. Pri obravnavi prvega vprašanja in njegove problematike je bilo doslej slišati v bistvil dvoje enakih odgovorov. Mladina je govorila, da društva nimajo take de- enote v podjetjih onemogočajo daljšo odsotnostjo mladinca z njegovega delovnega mesta. Zanimivo je tudi vprašanje usmerjanja mladine v razne poklice. Tu bi bilo potrebno, da bi družbene organizacije imele več vpogleda v štipendijsko politiko. Nujna bi bila nadalje pedagoška posvetovalnica oziroma posvetovalnica za usmerjanje mladine v razne poklice. Tu se pa poraja tudi vprašanje izobraževalnih centrov — ali so ti centri samo za podajanje strokovnega znanja, ali naj bi se ukvarjali tudi z družbeno vzgojo. Tudi tu se opaža pre- javnosti, ki bi jo zanimala in pri- I majhna povezava s političnimi odtegovala k delu — društva so pa I ganizacijami. zatrjevala, da mladina sploh nima nobenega zanimanja za njihovo delo. Delno imajo prav prvi kot drugi. Toda najpravilnejša pot, da bi odstranili to zapreko, bi bila, da naj mladinski aktivi po gospodarskih organizacijah ne bi razvijali različnih dejavnosti, temveč da naj bi se povezali z različnimi društvi. Na šolah je že opaziti, da imajo mladinski aktivi svoja športna društva, ki sodelujejo z ostalimi športnimi društvi. Pravilna pa bi bila tudi pot, da naj mladinski aktivi v podjetjih še vnaprej gojijo določene športe, ker je opaziti, da imajo nekatera športna društva že zasedene vse kapacitete. Da bi sc pa vse mladinske delovne akcije v bodoče res lahko izpeljale, bi bilo potrebno, da se vnesejo v družbeni plan zaradi celovitosti delovnih akcij. Potrebno bi pa bilo, da se zagotovi določen odstotek sredstev, ki naj bi jih mladina dobila za razvedrilo (za razne mladinske prireditve). V načrtu je pa tudi izmenjava mladinskih brigad z drugimi kraji če se bodo izvajala kaka večja dela. Medtem ko za angažiranje mladine v lokalne delovne akcije ne bo problema, bo to teže pri organiziranju delovnih brigad za zvez« ne delovne akcije, ker ekonomske Potrebno je, da se mladina, kot je bilo ugotovljeno pri občinskem komiteju Ljudske mladine ter na raznih sestankih političnih in družbenih organizacij, ukvarja tudi z družbenimi problemi in ne samo z mladinskimi. V ta namen bo občinski komite LMS skupino z občinskim LO organiziral oziroma skliceval mladinske tribune, na katerih se bo mladina seznanjala z raznimi družbeno-potitič-nimi in komunalno-gospodarekimi vprašanji. Obravnavali pa bodo razna področja posebej, tako da bo mladina lahko dobila jasne poglede na vse in da bo tedaj tudi lahko aktivno sodelovala v družbenem , življenju. Pot, ki si jo je mladina izbrala, je dobra in je pričakovati sodelovanje mladine na vseh področjih družbene dejavnosti. J. SAVSEK prostor, kjer bi se lahko zbirali otroci, kar pa projektanti doslej žal še niso upoštevali. Obširne razprave je bilo deležno tudi vprašanje otroških igrišč. Dejstvo je, da je tisto na Polju v dokaj slabem stanju in da se ne najde nihče, ki bi ga uredil. Ugotovljeno je pa še bilo, da so že dve leti zapored ostala neizkoriščena sredstva v proračunu ObLO, namenjena za gradnjo otroških igrišč. Iz tega nekako izhaja, da občani verjetno nimajo volje za sodelovanje. S to prakso bi veljalo prenehati in že letos pri vseh stanovanjskih blokih urediti manjša otroška igrišča, pri ureditvi katerih naj bi obvezno pomagali tudi sami stanovalci blokov. Na posvetovannju so med drugim tudi ugotovili, da bi bilo potrebno pri občinskem LO Zagorje ob Savi namestiti dva socialna delavca, ki naj bi izdelala analizo in sproti spremljala socialne pro bleme na terenu. Priporočili so pa, da naj se posveti vso skrb mladini v Domu učencev v gospodarstvu in organizacijam Ljudske mladine na osemletkah. Revija v Zagorju ob Savi Jutri bo v Delavskem domu v Zagorju ob Savi občinsika revija ansamblov zabavne glasbe s pričetkom ob 19. uri; popoldan bodo pa zagorski zabavni ansambli pripravili nastop za najmlajše Zagorjane. Revijo pripravlja občinski Svet Svobod in prosvetnih društev Zagorje ob Savi. Razpisane nadomestne volitve Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je na zadnji seji sprejel odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev v 1., 5., 6. in 10. volilni enoti za volitve v zbor proizvajalcev. Nadomestne volitve fcodo v vseh štirih volilnih enotah v soboto, 3. marca. od-; in de- RAZGOVORI NA VASI Vsodelovanju z občinskim borom SZDL Zagorje ob Sa, kmetijsko zadrugo pripravlja lavska univerza vrsto razgovorov na vasi, ki obsegajo predavanja in razgovore iz splošnih tem, poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, travništva in veterine. Razgovore bo i Mpravila delavska univerza iz Zagorja v vseh vaseh na področju zagonske občine. Japonska telovadna vrste v Trbovljah Navdušeni gledalci Le ena naloga? Z decentralizacijo delavskega upravljanje se vse bolj krepijo tudi naloge sindikatov, tako okrajnih in občinskih svetov ter podružnic. Sc posebej pa so se povečale njihove naloge z uvajanjem ekonomskih enot, kar dejansko pomeni, da postajajo neposredni proizvajalci nosilci samoupravljanja. Lani sc jc začel pospešen proces sprejemanja pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Sindikati so tedaj zastavili vse sile za izdelavo teh pravilnikov, pri tem so pa zanemarjali druge naloge, kot so to ugotovili tudi na zadušni posvetovanju zastopniki zasavskih sindikalnih aktivov v Trbovljah. Kazno je sicer, da so dosedanji gospodarski ukrepi In uveljavljanje novih gospodarskih predpisov ter določene gospodarske spremembe mečno vplivale na rezultate eelolnega gospodarjenja ter na formiranje socialističnih odnosov. In prav sindikalne organizacije ne bi smele dopustiti, da bi bile razprave o gospodarskih problemih (planiranju, ce- nah, kreditno-gospodarski politiki) le načelno gospodarsko-političnega pomena, in da bi odvračale od razprav o dejanskih problemih gospodarskih organizacij. Prav tako pa ne bi smeli dopustiti, da bi čakali na administrativno reševanje določenih problemov. Sindikalne organizacije bi morale mnogo bolj seznanjati člane o vseh problemih v podjetju, to pa zavoljo tega, ker se še dogaja, da še odborniki sindikalnih organizacij vedo bore malo ali pa celo nič o politiki podjetja, o fizičnem obsegu proizvodnje, realizaciji in drugih pokazateljih ter o problemih. Tu je tudi nekje vzrok, zakaj sindikati ne morejo avtoritativno posegati v reševanje problemov gospodarskih organizacij. Ugotovljeno je pa tudi, da so ponekod izvedli decentralizacijo samo za to, da So zadostili politični akciji sindikata. Skozi vse te probleme pa veje tudi slaba kadrovska politika v sindikalnih organizacijah, ki jo bo treba v prihodnje resneje in temeljiteje obravnavati. — ek. Minuli četrtek so dopotovali v Trbovlje kot gostje ZTV Partizana Jugoslavije mladi japonski telovadci, kjer so ostali do nedelje. Tega dne so odpotovali v Zagreb. Japonski telovadci so imeli v dvorani Delavskega doma ekshibicijski nastop, ki si ga je ogledalo blizu šeststo gledalcev, veliko pa jih je ostalo pred vrati — ker je bilo premalo vstopnic za vse, ki so želeli videti morebitne telovadce, ki bodo nastopili tudi na svetovnem prvenstvu julija v Pragi. Skoraj uro pred ekshibicijskim nastopom je bilo izredno živo v avli Delavskega doma. Besed kot: »Ali imate morda še kako karto?« je biilo nemalokrat slišati. Toda žal, malo je bilo takih srečnežev, ki so dobili vstopnico. V nekaj minutah je bila dvorana nabito polna (kljub lepi ceni vstopnic) in vsi so komaj pričakovali začetek. Pred začetkom ekshibicije smo zastavili nekaj vprašanj g! Mut-sihiko Ikedu, vodji ekipe. Na vprašanje, kako se počutijo v Trbovljah, nam je odgovoril: »Srečni smo, da smo prišli v Trbovlje. Ljudje so prijazni — toda žal nismo se mogli kaj veliko pogovarjati, ker ne znamo angleško. Le za silo,« se je nasmehnil in nadaljeval: — »Zlasti vse nas je im-presionirala podoba vašega doma. Kaj takega se ne vidi vsak dan. Zal nam je, da ne moremo ostati dalj časa tu. Ze jutri (nedeljo) bomo odpotovali v Zagreb in od tu v Italijo ter nekatere druge evropske države.« V nadaljnjem razgovoru (minute do nastopa so se neverjetno Hitro približevale) nam je dejal: »Zlasti sinoči (petek) smo bili navdušeni nad mladimi gle-' dalci. Veseli nas, da ljudje tako cenijo orodno telovadbo. Opazoval sem mladino In bil presenečen nad njihovim navdušenjem, ko so naši fantje izvajali parterno gimnastiko. Takega navdušenja še nismo doživeli nikjer. Sedaj pa moram iti — videli se bomo po nastopu.« Po pozdravnem govoru predsednika občinske zveze za telesno vzgojo tov. Rupnika, ki je goste pozdravil v imenu TVD Partizana, In po izročitvi simboličnega revirskega spomina, — rudarske svetilke ter izročitvi šopkov*cvet- ja so se začeli japonski orodni telovadci ogrevati. V dvorani je bila popolna tišina — in le po končanem ogrevanju ati pa ko je kateri izmed šestih japonskih orodnih, virtuozov izvedel kako težko prvino, je dvorana odmevala od navdušenih ovacij. Pravo navdušenje pa je bilo po nastopu v pav-temi telovadbi. Njihov najboljši telovadec Endo ni nastopil niti v parterju niti na konju z ročaji, ker si je laže poškodoval roko. Gledalci so biti malce tazoča-rani z njihovim nastopom na konju z ročaji, ker ni nihče izvedel čiste vaje. Toda pravo umetnost so pokazali na krogih, bradlji in drogu. Gledalci so mlade japonske telovadce nagradili zlasti ? navdušenjem po njihovem nastopu na bradlji, kjer so pokazati, da je zanje zakon težnosti neveljaven. Isto velja na drogu. Gledalce sta navdušila drugi japonski telovadec Endo in mladinski prvak Aiba, ki sta tudi najtežje prvine izvajala s tako lahkoto in eleganco, da so gledalci dobiti vtis, da jih drže in sukajo v zraku in orodju nevidne vezi. Gledalce je zlasti z obvezno vajo za svetovno prvenstvo na drogu navdušil Churichala. Po končani prireditvi so gledalci zapuščali dvorano navdušeni — kajti tega, kar so jim predstavili japonski telovadci, še niso videti. Brez težnosti, brez napora, z izredno eleganco (razen na konju z ročaji), so obvladati in izvajali najtežje prvine. Po nastopu so gostje pohvalili publiko, g. Mutshiko pa je dejal, da bi radi, da bi v Zagrebu nastopil tudi naš telovadec M. Cerar, katerega občudujejo vsi telovadci v njihovi deželi — Japonski. Na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju najboljši telovadec na svetu, je odgovoril: »Prvo mesto si po mojem mnenju delijo Cerar, Ono in Titov, toda precejšnjo prednost ima Cerar, ki je izreden telovadec. Odgovor: »Absolutno prvo mesto!« smo dobiti, ko smo ga povprašati, na katero mesto upajo na svetovnem prvenstvu v Pragi. Nadaljeval je: »Trenutno potuje po svetu nekaj naših telovadnih vrst, doma pa se še intenzivno pripravlja približno sto petdeset telovadcev, ki se lahko vsak dan uvrstijo v reprezentanco. Skrbi zaradi telovadcev nimamo. Za to zvrst imamo dovolj telovadcev. In zato upamo na najboljše.« »Katero mesto bo po vašem mnenju zavzela jugoslovanska vrsta na svetovnem prvenstvu v Pragi?« Nasmeh in odgovor: »Laže je govoriti vnaprej o sebi kot o drugih. Boriti se bomo!« Stisk rok, zahvala in na svidenje! Prav tako kot gledalci, smo tudi mi navdušeni odšli domov. J. Savšek S sobotnega propagandnega nastopa japonskih telovadcev Našli so skupno pot 2adnje čase tečejo v vsem 2a-savju razprave okrog problemov v kmetijstvu, zlasti še o vprašanjih tistih področij, kjer so kmetovalci ostareli in nudijo zemljo kmetijskim zadrugam v odkup ali zakup. Ker je pa zemlja v hribovitih predelih razdrobljena in delno tudi manj rodovitna, in tako obdelovanje po vsej verjetnosti ne bi bilo donosno, kmetijske zadruge odklanjajo odkup ali zakup zemljišč. Ker nekateri ne vidijo druge rešitve za to, zatrjujejo, da bi 'bilo treba spremeniti v skrajnem primeru tudi davčno politiko. Kazno pa je, da tudi to ni najbolj umestna rešitev. Izhod je le v 'proučevanju možnosti, kake panoge kmetijstva vpeljati v tista področja,‘da bo proizvodnja rentabilna in dat bo hkrati s tem rešeno) tudi socialno vprašanje kmetovalcev. Verjetno je zamisel, ki so jo sprožili v zadnjem^času v Litiji, nadvse vredna.\Tam so že: nekaj časa ugotavljali, da mora Industrija us n jajfjeržna,'konfekcije in lahke obutve f iz Smartna > pri t Litiji uvažati okrog 30%! surovin. Hkrati so pa . tulii ugotavljali, da mnogi kmetovalci iz hribovitih področij ponujajo zemljo. Po razgovorih so se odločili, da bi povsod tam, kjer je možno, uvedli rejo ovac — osnovo za surovino za Industrijo usnja, krzna, konfekcije in'lahke obutve Šmartno. Tako so v tej tovarni letos že sklenili, da bodo namenili kot prispevek za nakup .ovac 1 milijon din. Sicer seV>otio*pa povezali z domačima kmetijskima^ zadrugama, da bodo kar najbolj temeljito proučili možnosti reje ovac.i Upajmo, da bodo'proučevanja'dala kar najpovoljnejše rezultate. V Litiji so\tako'našli skupno pot. Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Šmartna pri Litiji bo imela verjetno v bližnji prihodnosti v okolici dovolj surovin za nemoteno '.proizvodnjo in jih ne bo treba več uvažati. Prihranjene bodo devize zajjuvoziteh surovin. Rešen bo pa tudi problem dela kmetovalcev. Verjetno bi se dalo tudi drugod z vztrajnim delom’' in proučevanjem najti umesten , način rešitve problemov na tistih področjih, kjer so kmetovalci ostareli in nudijo zcmljo^kmctijsklmjfZadrugam v odkup ali zakup. Samo razmišljati je treba in iskati možnosti. Nova stanovanja za zaposlene iz Predilnice V Predilnici v Litiji vse češče razpravljajo o nadaljnji stanovanjski gradnji. Ker bi mnogi člani kolektiva radi imeti manjše stanovanje, je bil sprejet sklep o gradnji stanovanjskega bloka, v katerern bi bilo 8 garsonjer, 5 enosobnih stanovanj in 4 dvosobna stanovanja, ki bi predvideno veljal od 35 do 40 milijonov din. Blok bi bil dograjen prihodnje leto. Predilnica bi morala prispevati 50 odst. sredstev proračunske vrednosti do. vselitve, za preostali znesek bi pa morali najeti posojilo iz Sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri ObLO Litija. Sicer so pa v Predilnici tudi skleniti, da bodo podprti individualno gradnjo stanovanj članov kolektiva; posojila bodo pa dajali izključno preko Sklada za zidanje stanovanjskih hiš in pri tem upoštevali pogoje, ki jih zahteva sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Trboveljčani gostovali v Zagorju V torek so v Delavskem domu v Zagorju ob Savi gostovali dijaki trboveljske gimnazije — člani igralske skupine s komedijo »Neopravičena ura«. NA OSNOVNI SOLI TONČKE ČEČEVE SO ZBIRALI ZA MAKARSKO Učenci in delovni kolektiv osnovne šole Tončke Čečeve v Trbovljah niso stati ob strani, ko se je pričela zbiralna akcija za prizadeto prebivalstvo Makanske. Sklop pionirske in mladinske organizacije ter delovnega kolektiva, da se prične zbiralna akcija, so vsi člani ustanove z razumevanjem sprejeli. Plod tega razumevanja se je kmalu pokazal, saj smo zbrati 81.613 dinarjev. Največ Bo zbrali učenci 8. c razreda, in sicer 4.550 dinarjev. Klubsko popoldne na Kleku V okviru klubskih večerov, ki jih organizira komisija pri občinskemu Svetu Svobod in prosvetnih društev, so v nedeljo priredili na Kleku nad Trbovljami v domu Tončke Čečeve glasbeni klubski popoldan. Program na tej princdltvi je iz" vajal zabavni ansambel -Veseli rudarji« Svobode Trbovlje II. " enournem sporedu so izvajalci P°* kazati, kako se uporabljajo tolkali v orkestru in v malem ansamblu. Za zaključek so pa godbeniki zaigrali še nekaj domačih in vese*1 popevk. , V nedeljo, 25. februarja pvpom-ne, bo ta ansambel ponovno na stopil na Kleku, in sicer z dv urnim zabavnim programom. Kupim dobro ohranjeno kopalno banjo. - Naslov v upravi lista. ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH 22. februarja dr. Drnovšek 23. februarja dr. Kramberger '24. februarja dr. Južnič 25. februarja dr. Južnič 26. februarja dr. Južnič 27. februarja dr. Komorowsky 28. febuarja dr. Drnovšek ZAHVALA Učenci II. a razreda, razredničarka in delovni kolektiv Osnovne šole Tončke Čečeve v Trbovljah se zahvaljujemo dr. Kerštajnu in strežnemu osebju bolnice Trbovlje za vloženi trud in vsestransko prizadevnost, ki ste jo nudili naši učenki Jožici Hvala. ZAHVALA Za vse čestitke, ki sem jih prejel za god, se vsem najlepše zahvaljujem. — Franc Rozina, Dobova. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo mamo EGIDIJO PETRETIC na zadnji poti. Sosedom, prijateljem in sorodnikom pa še posebna hvala. Trbovlje, Velenje, Aumetz Hčerka Hilda, sin Hinko in sin Tone z družinami Z-HV^LA Ob smrti najine ljube žene in mame FRANČIŠKE VIDEC se iskreno zahvaljujeva vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo Spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož, sin in ostalo sorodstvo PREKLIC Marija Urankar, Razpotje, in Marija Klop Izlake, preklicujeva za neresnične besede, ki sva jih izrekle proti Zinki Cepin, Razpotje 7, Izlake. Ponesrečili so se Smrtna nesreča na Rudniku V petek, nekaj pred šesto uro zjutraj, se je v hrastniškem rudniku smrtno ponesrečil 40-letni jamski vozač Ivan Simunkovič. Ponesrečeni je bil zaposlen v rudniku od 1958. leta, doma pa je bil iz okolice Čakovca. Do nesreče je prišlo v glavnem jašku rudnika. Okrog 5.25 se je iz jame z dvigalom odpeljalo pet rudarjev, med njimi tudi Simunkovič. Zaradi opravka pa se je skupina ponovno spustila po kletki v jamo. Iz nepojasnjenega vzroka je pa Simunkovič skočil iz kletke še v času. ko se je le-ta še premikala. Tisti trenutek je pa kletka prijela Simunkoviča za glavo in zgornji del telesa, tako da je bil na mestu mrtev. Na kraj nesreče je še tisti dan prispela komisija TNZ s preiskovalnim sodnikom in ugotovila, da se je Ivan Simunkovič ponesrečil zaradi neprevidnosti. Smrtna nesreča V nedeljo zjutraj se je na površinskem kopu trboveljskega rudnika ponesrečil 37-delavec Ivan Hanžek, stanujoč v Trbovljah, Opekarna št. 25. Nanj je padla žlica bagerja, tako da je ostal na mestu mrtev. Komisija raziskuje vzrok te nesreče. — ek Vzroki nesreče še neznani Strokovna komisija, ki je preiskovala vzroke nesreče na telovadnici šole Tončke Čečeve v Trbovljah, še nadaljuje z delom. Po dosedanjih ugotovitvah komisije je nesrečo povzročil nenadni zračni vrtinec, čigar vakuum je vrgel streho s telovadnice. Učenka Jožica Hvala, ki je dobila ob tej nesreči poškodbe na glavi in prsnem košu, je že izven življenjske nevarnosti in je na poti skorajšnjega okrevanja. Materialna škoda ni velika. Gozdni požar V petek zvečer je izbruhnil na levem bregu Save med Renkami in Zagorjem ob Savi gozdni požar, ki ga je zanetila iskra iz mi-movozeče lokomotive. Ogenj se je v pasu, širokem kakih 150 do 200 metrov, pomikal proti vasi j Karbulje. Pri gašenju požara so sodelovali > člani PGD Zagorje ob Savi, Litija in Kotredež pri Zagorju in člani IGD Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi. Rojstva: Marija Benegalija, Litija, Cesta Zasavškega bataljona 5 — deklico; Jožefa S trmi jan, Litija, Cirkuše 11 — dečka in deklico. Poroke: Alojzij Kaplja, železničar, in Ana Potrebuješ, gospodinja; Franc Vozelj, kmečki delavec, in Ivanka Skobe, gosp. pomočnica; Anton Smrekar, tehnični risar, in Jožefa Draksler, gosp. pomočnica; Franc Kokalj, poljski delavec, in Terezija Štempihar, poljska delavka; Stanislav Kokalj, kovinostrugar, in Martina Andrejčič, šivilja. Smrti: Martin Renko, Litija, Pokopališka pot 1 — star 62 let. TRBOVLJE Rojstva: Frančiška Marinko, Kri-štandol — Hrastnik — dečka; Ema Zore, Hrastnik — deklico; Aleksandra-Marija Poglajen, Trbovlje — dečka; Marija Povhe, Zagorje — deklico; Alojzija Dremšak, Hrastnik — dečka; Ana Guzej, Trbovlje — dečka; Alojzija Klanšek, Trbovlje — dečka in deklico; Ljudmila Lampe, Trbovlje — dečka; Marija Potušek, Hrastnik — deklico; Jožefa Poznaj alšek, Tima — deklico; Marija Bantan, Kisovec — deklico; Marija Sparlek, Tirna — dečka; Alojzija Virant, Trbovlje — dečka; Jožefa Cerovšek, Trbovlje — dečka; Marija Cirar, Tima — deklico; Marija Bučevec, Čeče — dečka; Martina Leskovšek, Trbovlje — deklico; Katarina Medvešek, KIučevica-Trbo vij e — deklico; Marija Medved, Zagorje — deklico; Ida Lebeničnik, Kisovec — dečka; Slavica Kreže, Cemšenik — dečka; Gizela Ger-gek, Trbovlje — dečka; Marija Dobelšek, Trbovlje — dečka; Antonija Ivartnik — dečka; Marija Sešlar, Kolovrat-Zagorje — deklico; Ivana Potokar, Trbovlje — dečka. Poroke: Frančišek Fele, rudar, Trbovlje, Šuštarjeva 41, in Silva Žitnik, kuh. pomočnica, Trbovlje, , Nasipi II; Peter Kunšek, fino-mehanik, Hrastnik 56, in Marija Zupančič, uslužbenka, Trbovlje. ZAGORJE Rojstev (izven bolnišnice) ni bilo. Poroke: Jože Joger, rudar, Zvaru-lje, in Marija Sešlar, kmečka delavka, Kolovrat; Ivan Zajc, delavec, Kisovec, in Ljudmila Kokole, delavka, Kisovec; Janez Vran, Obrežje, in Danijela Povš-nar, delavka, Dolenja vas. Smrti: Marija Klopčič, roj. Cuk-jati, gospodinja, Zagorje — stara 84 let; Ivan Kovač, upok., Loke — star 75 let; Frančiška Polc, roj. Ambrož, Zagorje — stara 69 let. HRASTNIK Rojstva: Ana Sveč, Dol pri Hrastniku 41 — dečka. Porok ni bilo. Smrti: Marija Ladiha, roj. Klenovšek, upokojenka, Hrastnik 338 — stara 81 let; Ivan Simunkovič, rudar, Hrastnik 306 — star 41 let; Frančiška Klančar, inv. upokojenka, Kovk 19 — stara 76 let; Frančiška Ceperlin, roj. Jeran, upokojenka, Hrastnik 268 — stara 82 let. BREŽICE Rojstva: Marija Umek, Sremič 4 — dečka; Marjana Brajdič, Gmajna pri Cerkljah — deklico; Marija Cvetkovič, Denja vas 26 — dečka; Jožefa Gramc, Zakot 55 — deklico; Jožefa Zagmajeter, Bizeljsko 24 - deklico; Ema Jamnik, Libna 4 — dečka; (Božena Radovanovič, Brežice, Kettejeva 6 — dečka; Marija Oštir, Krška vas 8 — dečka; Fani Bogovič, Gor. Pijavško 8 — dečka. Poroke: Stjepan Reichel, podoficir, Brežice, Cankarjeva 20, in Pavlina Kruškova, gospodinja, Brežice, Cankarjeva 20. Smrti: Ana Antolovič, poljedelka, Stara vas 69 — stara 57 let; Terezija Tomše, soc. podpiranka, Mrzlava vas 35 — stara 60 let; Pavao Gorupec, posestnik, Roz-ganski bobovec 14 — star 65 let; Veronika Zokalj, natakarica, Bregansko selo 7 — stara 30 let; Marija Bate, roj. Strmšek, gospodinja, Pavlova vas 31 — stara 57 let. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 22. februarja sovjetski barvni film »Zorana ledina*- III. del; od 27. do 28. februarja in 1. marca češki film »Človek z dvema obrazoma«. Kino »Svoboda« — Trbovlje II: od 23. do 26. februarja slovenski film »Družinski dnevnik«; 27. in 28. februarja madžarski film »Ljubezen na razpotju«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 22. februarja bolgarski film »Prva ljubezen«; od 24. do 26. februarja ameriški barvni W film »Rio bravo«; 28. februarja in 1. marca francoski film »Igra ljubezni«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 22. februarja jugoslovansko-italij. 43. Ko so ga vsi vprašujoče pogledali, je neznani deček nadaljeval: »Jaz grem tja drugič. Prepričali se boste, kaj pomeni Milano.« — »Kako je tam, povej,« so silili vanj z vseh strani. Toda deček ni več odgovarjal, gledal je v vodo in pljuval. Takrat se je oglasil človek z brazgotino: »Se četrt ure, pa smo Izven nevarnosti.« Videti je bilo namreč že obalo. Toda nenadoma je začelo čoln močno gugati. »Veter,« je rekel krčmar. — »Kaj je to posebnega? Na Lago Maggiore je vedno veter.« — »Toda zjutraj je lahko nevaren. Vsekakor je bolje, da pohitimo.« Mali ribič je zmagoslavno dregnil Giorgia: »Ali ti nisem rekel?« — Sonco je za trenutek obsijalo črne oblake, potem pa sc je skrilo za njih, iz oblakov pa so začele udarjati v vodo rdeče ognjeno strele. 44. Otroke je bilo strah, da so se stisnili skupaj kot jata preplašenih ptičkov. »Ali ne bi bilo bolje, da gremo na obalo?« je skrbelo tudi krčmarja. »Točno na meji smo in če zdaj spremenimo smer, nas bo zaneslo daleč nazaj. Naprej moramo,« se jc uprl človek z brazgotino. Zdaj je začelo že deževati, tako da je čoln zagrnila temna mokra zavesa. »Ali bo Še huje?« se je bal Giorgio. »Saj je šele začelo,« mu je pojasnil mali ribič. »In če čoln potone?« - »Bomo pač plavali. Znaš tl plavati?« — »Znam,« je rekel Giorgio. Valovi so medtem postali visoki kot gore. Ko je prvi tak ogromni val dvignil čoln, so začeli dečki prestrašeno tuliti. Toda krčmar jih je nadrl: »Kaj se derete? Raje grabite vodo iz čolna.« Dečki so zajeli vodo s kapami in jo metali nazaj v jezero. 45. Toda prihajali so vedno novi valovi In njihov trud je bil zaman. Krčmarju Je celo odneslo vesla. Zdaj Je postal čoln prava Igračka velikih valov, metalo ga Je sem in tja, kot bi bil orehova lupinica. Nevihta pa je besnela z vseh strani. Nenadoma sc je začel čolnu približevati visok rumenkast zid, ki ga je pokril kot kapa. V istem trenutku Je zagrmelo in čoln Je oplazil dolg bič. Zdaj je krčmar zaman miril preplašene dečke, kričali so in tekali z ene strani čolna na drugo, kot bi Je hoteli skriti. Celo strogi glas človeka z brazgotino ni nič zalegel. Takrat je zajel čoln velikanski val z boka in ga v trenutku prevrnil. Vsi so bili v vodi. le sem in tja Je bilo videti kako glavo ali roko, ki sc Je dvignila nad Jezersko površino, i Giorgio sc je zamn oziral, da bi videl, kje je Alfrcdo. 48. Spomnil se je tudi, da ga Je pozabil vprašati, če zna plavati. Toda bila sta prijatelja, prisegla sta - zato ga mora najti. Giorgio je plaval v krogu, toda Alfreda ni bilo. Našel pa je plavajočo desko. »To ml bo pomagalo, da dosežem obalo.« In zajahal je desko, da ga je nosila preko velikih valov. Kmalu je Giorgio našel tudi Alfreda, bil je izčrpan tn imel je ranjeno roko. Giorgio se je le slabotno nasmehnil. »Zlezi na desko In se jc trdno oprimi z zdravo roko,« mu je predlagal Giorgio. Z združenimi močmi sta počasi napredovala proti obali. Deževalo je sicer še vedno, toda toliko sc Je le že svetlikalo, da so zagledali kopno. Tudi nevihta Je JenJavala in valovi niso MII več tako visoki. Alfredo se Je nenadoma zdrznil; »Glej, tam plava še nekdoI« RAZPIS Osnovna šola L Cankarja v Trbovljah razpisuje mesto TAJNIKA Pogoj: srednješolska izobrazba ali z nižjo strokovno izobrazbo ln najmanj pet let prakse. Plača po uredbi. Delovni čas 4 ure o dnevno. RAZPIS Tovarna konfekcije in pletenin »SAVA« Zagorje razpisuje mesto ANALITIKA - EKONOMISTA za takojšen nastop. Pogoji: srednješolska izobrazba in 5 let prakse ali nižja šolska izobrazba In 10 let prakse na računovodskem mestu. Plača po pravilniku o delitvi OD podjetja. Prošnje pošljite na naslov podjetja. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje razpisuje na podlagi 4. točke 29. člena in 1. in 2. odstavka 63. člena Zakona O financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, številka 47/59) ter 61. člena pravil sklada z dne 24. novembra 1961 Natečaj ZA PRODAJO STANOVANJ V TREH 20-STANOVANJSKIH STOLPIČIH NA KESETOVEM V TRBOVLJAH 1. PREDMET PRODAJE ZA GOTOVINO IN NA KREDIT: 60 dvosobnih stanovanj v 5-etažnem stanovanjskem stolpiču. Stanovanjska enota obsega: dnevni prostor, spalnico, kabinet, delovno kuhinjo z jedilnim kotom, kopalnico, predprostor, balkon in drvarnico v kleti, v skupni izmeri preMvalnih prostorov 56,01 m*. Vgrajena oprema: banja, električni bojler 901, žsrllna peč, umivalnik, WC, pomivalno korito, štedilnik na trdo gorivo, vgrajena obrambna omara, 1 industrijska peč, zavese s samonavi-Jači. Ostalo: souporaba mehanizirane pralnice in sušilnice perila. 2. CENA: Cena enega stanovanja je 2,950.000 din z naslednjimi korekturami: stanovanje v pritličju 100 odst., I. nadstropje 106 odst., II. nadstropje 100 odst., m. nadstropje 98 odst. In IV. nadstropje 96 odst. Ponudbena cena temelji na pogodbi z Izvajalcem. Končna bo obračunana po finančni kolavdaciji objekta. Doplačilo za dodatno opremo, ld obsega: električni štedilnik, bojler 10 1, visečo omaro, delovno mizo, police v omari ln kleti, karnise, industrijsko peč, znaša 210.000 din. Komunalni prispevek znaša 10 odst. od prodajne cene stanovanja. 3. STANOVANJA BODO VSELJIVA: Stolpič 807 dne 19. 12. 1962 Stolpič So6 dne 10. 1. 1963 Stolpič So9 dne 10. 6. 1963 4. STANOVANJA SE ODPRODAJO POD NASLEDNJIMI PLAČILNIMI IN SPLOŠNIMI POGOJI: a) Natečaja se lahko udeležijo fizične ln pravne osebe. b) Ponudnik mora vplačati ob Sklenitvi pogodbe 50 odst. lastne udeležbe. c) Sklad nudi posojilo v višini 50 odst. kupne cene stanovanja pod pogoji posebnega natečaja. d) Ponudnik mora plačati varščino v višini 2 %o (dve promili) od kupne cene stanovanja. Varščina zapade, če ponudnik odstopi od natečaja. e) Ponudbe za natečaj Je poslati Skladu za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Trbovlje (Delavski dom) osebno ali priporočeno po pošti do 80. marca 1962. f) Ponudba mora biti napisana na obrazcu, ki ga izda sklad. Ponudbi mora biti priložena dokumentacija, Id je naveden* na obrazcu. g) Sklad bo IzM natečaja objavil v lokalnem časopisu. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje film »Kapo»; od 24. do 26. februarja zahodnonemšld barvni film »Petrograjske noči»; 28. februarja in 1. marca italijanski film »Prijatelj gangsterja«. Kino Šmartno pri Litiji: 22. februarja češki film »Romeo, Julija in tema«; 24. in 25. februarja francoski barvni film »Tabaren«; 28. februarja in 1. marca ameriški kriminalni film »Obtežilna priča«. ČETRTEK - 22. februarje 8.05 Orkestralne melodije za prijeten začetek dneva; 9.25 Četrt ure z orkestrom Michel Legramd; 10.15 Od tod In ondod; 12.15 Kmetijski nasveti — Prof. Slavko Raič: Prvi spomladanski pregled čebel; 13.30 Pesmi srbskih in hrvaških Skladateljev poje Mariborski komorni zbor p. v.' Rajka Sikoška; 14.10 Od pianina do velikega plesnega orkestra; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Mandoline in kitara; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 19.05 Veliki zabavni orkestri; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 23. februarja 8.30 Glasba ob delu; 11-00 Pevka Lola Novakovič; 11.15 Naš podlistek — Slavko Memdaš: Moja pot v Španijo — II. del; 12.05 Sekstet bratov Pleško e triom Bardorfer; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Jelka H- >':e-ga prvenstva. Doseženi so čli naslednji rezultati: Jazbec ml. : Ruge' remi (francoska, 35); Maver : M. Kranjc 0:1 (siciljanka, 27); Šribar : Marinko 1:0 (dam. gambit, 18); Milenkovič proti Jazbec st. 0:1 (siciljanka, 32); O. Kranjc : Peršič, prekinjeno; inž. Drobež : Oistršek 1 : 0 (Nimco-indijka, 21); Šuster Hribovšek 0:1 (siciljanka, 40). Največje presenečenje tega kola je bil poraz Milenkoviča. Hitri zmagi sta zaznamovala inž- Drobež in Šribar, Rugel je pa z dobro igro popolnoma zasluženo remiziral z Jazbecem ml. Prekinjena partija iz I. kola med Milenkovičem im Peršičem se je v 49. potezi končala z remijem. Prav tako se je z remijem končala partija Jazbec st. in Šribar. — Brez igre sta se sporazumela na remi. V tretjem kolu pa so bili doseženi naslednji rezultati: Hribovšek : Jazbec ml., prekinjena (Jazbec ima kmeta več); Ojstršek : Šuštar 0:1 (siciljanka, 27)) Peršič : inž. Drobež 0:1 (siciljanka, 42); Jazbec st. : O. Kranjc, remi (angleška, 37); Marinko : Milenkovič 1:0 (damina indijlca), 21); M. Kranjc : šribar, prekinjena: Rugel : Maver 1:0. Vrstni red po III. kolu: inž. Drobež 3 točke, Rugel, Jazbec st., Marinko po 2 točki, M. Kranjc, Sri-bar. O. Kranjc, Jazbec ml. po 1,5 točke, Hribovšek in Sušter po 1 točko itd. — (n) Šah v Hrastniku Zadnje dni januarja so se šahi-sti Svobode I in Svobode II v Hrastniku pomerili v povratnem dvoboju za prehodni pokal občinskega sveta Svobod. Rezultat dvoboja je bil 4,5:3,5 za Svobodo I. Končno stanje po obeh kolih je bilo 9,5:6,5 za šahiste Svobode I. Dne 3. t. m. so v klubskih prostorih Svobode I odigrali šahovski brzoturnir. Sodelovalo je 18 najboljših igralcev iz Hrastnika. Po štiri ure trajajočem boju sta si I. in 2. mesto delila Jože Kačič in Franc Šuster, vsak s 14 točka- mi. Sledijo: Milenkovič 13,5, Perci 12,5, Peršič 12 točk, itd. Po končanem brzotumirju je predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev izročil prehodni pokal šahistom Svobode I za leto dni Boks Brglez zadovoljil V prijateljskem boksarskem srečanju med reprezentancami Slovenije in Srbije, ki je bilo v soboto na GR v Ljubljani, je nastopil tudi član trboveljskega TVD Partizana, znani boksar Brglez. Zaradi odpovedi Mariborčanov je moral proti Jakovljeviču' j nastopiti Brglez v srednji katego-I riji. Brglez drugače vedno nastopa v welter kategoriji. Kljub velikemu imenu v jugoslovanskem boksu — Jakovljeviču — je Brglez brez strahu takoj napadel nasprotnika in ga iznenadil, da ga je nekajkrat dosegel s čistimi udarci. Toda v drugi minuti je Jakovljevič presenetil v obrambi Brgleza, ki se je čuval desnice, in ga z levico položil na ring. Tehnični knoclcaut za Jakovljeviča. Kljub porazu v prvi rundi je Brglez pokazal lep boks, borbenost in hrabrost. — ek Smučarski troboj STT, Metalne In Litostroja Uspeh smučarjev Strojne tovarne V soboto in nedeljo je bilo v Črni na Koroškem okrajno smučarsko tekmovanje mariborskega okraja. V okviru tega tekmovanja je bil pa tudi troboj smučarjev iz kolektivov Metalne iz Maribora, Litostroja iz Ljubljane in Strojne tovarne iz Trbovelj. V veleslalomu je dosegla ekipa STT prvo mesto, Metalna drago, Litostroj pa tretje mesto. V smučarskih tekih so pa bili prvi športniki Litostroja, drugi iz Strojne tovarne, tretji pa iz Metalne. ‘ ' Posamezni tekmovalci Strojne tovarne iz Trbovelj so dosegli v hudi konkurenci častna mesta. Tako je Marijan Bajda iz STT dosegel v konkurenci 80 tekmovalcev v veleslalomu 7. mesto, v okrajni konkurenci pa Milan Širše v slalomu med 80 tekmovalci osmo mesto. Tekmovalni, troboj Metalne, Litostroja in Strojne tovarne se je v smučarskih disciplinah končal z zmago Trboveljčanov. Ni še vse izgubljeno Lanskoletna rokometna sezona je bila za ljubitelje tovrstnega športa v Trbovljah kaj pisana. Z dobro igro je Rudarju uspelo, uvrstiti se v II. zvezno ligo. Zal pa tudi ni dosegal take uspehe kot v republiški ligi in gledalci s a bili spočetka rahlo užaljeni. Razočaranje se je pa stopnjevalo, ko je Rudar odhajal poražen tudi s tistih igrišč, kjer bi moral in lahko zmagal. Pa vseeno — publika še vedno pričakuje nekaj od svojih rokometašev in še vedno upa, da bo gledala kvaliteten rokomet v Trbovljah. Res je, da so Rudarjevi rokometaši v minulem tekmovanju zapravili kopico priložnosti za zmago in da so v glavnem zaradi tega ostali na dnu lestvice. Toda ob vsem tem se moramo spomniti za nekaj časa nazaj, ko je rokometaše treniral Maks Radej. Disciplina je bila tedaj na višku, fantje so redno prihajali na treninge in dosegali iz kola v kolo v republiški ligi vse lepše uspehe. Z odselitvijo Radeja v Ljubljario se je pa Vse spremenilo. Rokometaši so se prebili V-drugo zvezdo ligo - med fbl-orrtetaSe' —' ltt^lfu se je pokaralo, kaj pomeril redni, načrtni trening. Jasno je, da ‘ Ža tako kvaliteten rokomet v tej ligi ne more rokometaše trenirati sam igralec. Za to je potreben izkušeh, avtoritativen trener — in pa Se to: nekaterim igralcem se zdi važen le nastop v moštvu, da bi pa prihajali na redne vgje, jim ne pride niti na pamet. Zdi se jim, da so dovolj utrjeni, da Imajo dovolj tehničnega znanja - skratka: da eo treningi zanje popolnoma odvečna stvar. Pripetilo sc je celo, da so bili nekateri hudo užaljeni, če niso bili uvrščeni v moštvo, ln da kasneje splch niso hoteli več prihajati na treninge. Ze sam bežen pogled na rokometaše pri treningu nam pokaže, kdo se trudi oziroma kdo prihaja k vajam. To so v glavnem rokometaši, ki hodijo v šolo v Ljubljano, ki zgodaj zjutraj potujejo in popoldne še vseeno najdejo nekaj prostega časa za trening. Rokometaši iz Trbovelj so pa tako ali drugače »zadržani« — samo da ne prihajajo k vajam. Ti se vsekakor zavedajo — toda žal napačno! - da Rudar nima dovolj igralcev in da bodo že tako ali tako zaradi tega uvrščeni v moštvo. Ko pa mine tekma in zapuščajo igrišče s povešeno glavo, jim ne pride na pamet, da ravno redna vadba vodi do uspeha. Vsi bi se morali zavedati, da če redno trenirata Ačkuh in Škrinjar in nekaj ost lih,' ki so res dobri in .odlični rokometaši, da tudi ostalim ne more škoditi trening. Tako kot so vse težave premostljive, je premostljivo tudi vprašanje trenerja, in s tem redne vadbe in večjega uspeha. Verjetno se vsi rokometaši zavedajo, da ima Rudar še možnosti v zaključnem delu tekmovanja v drugi zvezni ligi, da so prilike glede na spored tekem, ki jih bo Rudar še moral odigrati, zanj zelo ugodne, da so torej dane še velike možnosti, da Rudar ostane Se vnaprej v družbi najboljših. In publika pričakuje in želi, da bi ponovno Videla lepo igro svojih rokometašev, ki bi z dvignjeno glavo zapuščali igrišče. J. Savšek Občni zbor ZB v Jevnici Predzadnjo soboto je bil v Jevnici občni zbor krajevne organizacije ZB NOV, ki je bil dobro Obiskan. V zadnjem letu beleži ta organizacija precej uspehov. Med drugim je postavila spomenik padlim borcem v Jevnici in odkrila spominsko ploščo v Golišah, sicer je pa ob praznovanju . litijskega občinskega praznika razvila zastavo. Zdaj so pa sklenili, da bodo uredili še tri spominske plošče, organizirali skupno z organizacijo ZB NOV Kresnice partizanski miting, uredili album s slikami iz dejavnosti članov ZB NOV in vodili vso skrb za izobraževanje članov. — M. V. , s N. Tatar: 7 j Ukleti partizan a Toda dve sto Nemcev se je vraslo v stene. Težko je bilo za j§ utrujene borce, da po tolikih dneh lakote in pohodov premagajo H site in spočite sovražne vojake. j§ Vzkliki, stoki, eksplozije, sirene letal, mitraljiranje z neba |§ in zemlje.... Planine so trepetale in ljudje še bolj. j Mnogo nohtov se je v zadnjih krčih zarilo v zetnljo. Zrasli g so s planino. Telesa borcev bo razkrajal dež' In strele, njihove H kosti pa jim bodo objokovale vode in vetrovi, sonce pa jim = bo dalo nenavadno belo barvo... g Pripravljal se je nov juriš. 1 ,v- I = V zadnjih dneh meseca maja triinštiridesetega leta se je : g spletla nenavadna mreža živih jeklenih čelad, naježenih od mno- I f gih -smrtnemosnih cevi, ki so bile site bomb, min in municije. j Razmikale so se iz prepletene mreže, da bi v smrtnem boju do- : s segle planine in vse, kar je živega na njih. - i g Kazalo je, da bo dovolj samo še en sunek, pa bo vse kan- j H čano, in smrt bo zagospodarila med bednimi partizanskimi ko- ] f§ lonami, ki so bile Okužene s tifusom in utrujene zaradi lakote j g im neprestanih pohodov . g Bojišča so bila že pokrita s trupli, orožjem in smrtno ranje- j =g nimi borci. Kamenje, velika debla borov, smrek in bukev, redke j = kolibe in ostanki snežnih zametov po vrhovih — vse se je preple- i g talo s salvami granat in bomb, vse prerešetano s sto tisoč in sto i H tisoči strelov.. Videti je bilo, kakor da se je tudi narava pomirila g s smrtjo in uničenjem. Vse je po eksplozijah leno padalo na 3 zemljo. Samo človek je bil videti neuničljiv, trd, nepremagljiv, g Ljudje so nekam šli — padali in se spet pobirali — imeli so neki = cilj. Smrt je imela težko delo. V svojem besnem zaletu ni našla g dovolj borcev za žrtev. g Nemški štabni oficirji so s skrbnostjo in pedantnostjo opažali vali vsak korak tega norega plesa smrti okoli planin, partizansJrih a brigad in zbirališč ubežnikov: stark, starčkov, otrok, žena... g Generali so čakali na dolgo pripravljen izhod: popolno uničenje! g In sedaj eo z grozo ugotovili: »črna operacija« jim ne bo g uspela... . 3 General Luters, ki je prej mislil, da je za Vučevo dovolj g samo ena četa, je sedaj izdal povelje: g — Z vsemi silami na Vučevo! Takoj ga morate zavzeti! g Vučevo! g Izbočilo se je nad samim Ščepan poljem. Čeprav pomeni 3 tisoč metrov vratolomno višino, bi jo nemški vojak moral pre- : s magati z lahkoto — saj je poteptal že celo Evropo. In zraven i s njih so bili še ustaši, ki so bili na vajah v Avstriji. Odšle so čete, j g polki, bataljoni, divizije. g Z druge strani planine so se vzpenjale razredčene partizan- i 3 ske kolone. S pohoda so prehajale takoj na juriš, g Od kod jim takšna moč? To bo ostalo vojaško za vedno ne- 2 Pojasnjeno. Nadnaravni fenomen, zgodovinska posebnost. Juriš! juriš! — juriš! so se slišali klici, kadar je prispela ■j kaka nova četa. Nemci niso mogli vzdržati. Proti njim soise zaganjale čudne ! t postave, čudni borci: neobriti, ožgani od sonca, posušeni od la-t kote. V raztrganih oblekah, prerešetanih od strelov, so napadali =g zelene vrste pod jeklenimi čeladami. g Tedaj je tudi nepremagljivi »Uebermensch« izgubil živce. E Nemci so začeli bežati, toda tja, kamor so se hoteli umakniti, ni i g bilo poti — prepadi in jame eo bile pregloboke, g Vojaki so se zaustavljali, se oprijemali za skale in kamenje g in stokali. Toda s položajev so jih potiskale nove, naskakujoče % skupine in jih metale v prepad. g §§ Peklenski stoki — klici na pomoč v jeziku, ki je bil navajen E j= poveljevati celi Evropi. g Naslednje dni so se partizani spuščali v prepade. Iz njih so s B najprej izvlekli orožje in municijo, pozneje pa še vojaške torbe, = Ig ki so bili velikokrat nabasane s kruhom, klobasami, surovim 5« E maslom in cplo z limonami, ki so preprečevale razširitev skor- g E buta. g g Na podlagi skrbno zbranih podatkov je general Luters prišel g g do naslednjega zaključka: E »Po vsem sodeč, je to smer preboja partizanskih enot. Svojo 3 g napako smo prepozno opazili. Na tej planini imajo partizani svo- g g je mostišče ln prehajajo v ofenzivo. Na Sutjeski moramo for- 3 e mirati novo fronto...« Bunkerji in rovi eo bili kmalu skopani. Topništvo je nada- =| ljevalo s svojim preglasnim delom, letala so pa nadaljevala = z izvidniškimi poleti in bombardiranjem. - - - i Čete so se zbirale, bataljoni so se dohitevali, brigade so se g pripravljale na napad. g Komnen je sedel za skalo in opazoval svojo četo, pravzaprav 3 i decimirano skupino komaj tridesetih partizanov, ter četo, ki je 3 i prihajala po strmini. g S čela kolone se je zaslišal klic: — Četa, stoj! Umrl je Jflirko! 3 Neki borec je padel. Komnenu se je zazdelo, da se je spo- i taknil. In glej — sedaj je tovariš zraven njega povedal, da je I umrl. Kakšna sila je gnala tega borca, ki je komaj živel, da se | je vzpenjal po planini vse do zadnjega udarca srca? J 3 (Nadaljevanje sledi) iiniininiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiin!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiii|i'i:!wiimi''!r:ii" DRUŽINSKA SKRIVNOST Baron je odšel v kapelico, kjer Je klečal ob odru nekaj minut. Nato je naročil sfaremu služabniku, naj pove vojvodi, da bi rad govoril z njim. Cez nekaj časa se je Ambroise vrnil in mu povedal, da vojvoda ne sprejme nikogar. — AH sta vojvoda in vovodina sama? — Ne, gospod baron. Pri njih je markiz de Rieux. -» Markiz de Rieux! je vzkliknil Querjean. —. Da gospod. Zaročnik naše uboge gospodične. Upal je, da jo bo našel še živo. Ko je baron slišal, da je markiz v palači, se mu je za trenutek zasenčilo čelo. Toda obvladal se je in dejal služabniku: - Ambroise. gospodu vojvodi moram napisati nekaj vrstic. — Izvolite, pojdite z mano! » Dobro. Stari služabnik je odpeljal barona v vojvodov kabinet. Querjean Je sedel za pisalno mizo, nekaj časa premišljeval, potem pa napisal: - Gospod vojvoda! - Razlogi, zaradi katerih vas prosim, da bi me sprejeli v teh težkih trenutkih,so veliki. Globoko spoštujem vaše trpljenje, In če bi bile besede, ki vam jih hočem izreči, samo banalno poskušanje, zmanjšati vaše trpljenje, vas v tem trenutku ne bi prosil za sprejem. Smrt Ima velike skrivnosti ,ki jih povprečni ljudje ne razumejo. Določena prerokovanja, ki so se jim nekateri posmehovali, so se uresničila. Z vami moram govoriti o gospodični Izidori de Simeuse, o vaši ljubljeni hčerki. Morda je odvisna bodoča sreča vas ln vaše soproge od tega razgovora, za katerega vas prosim. Nikoli ne bi mogli, preboleti tega, če danes ne bi govorili z menoj. — Vaš zvesti baron Querjean. Pismo Je Izročil služabniku Amhrolsu in mu zabičal, da ga mera takoj Izročiti vojvodi, - Ce me ne bo hotel sprejeti, kaj naj potem počnem? je pre« mišijeval baron. Toda praznoverje teh ljudi ga bo premagalo. On mora priti, mora ... Cez nekaj časa je res prišel vojvoda. Baron mu Je stisnil roko z navidezno ljubeznivostjo .Nato Je vojvoda sedel In ponudil stol tudi gostu. - Oprostite, gospod baron. Je začel vojvoda, da se nisem takoj odzval Zelo sem žalosten. Ker pa ste na vsak način hoteli govoriti z menoj, sem moral ustreči vaši želji. Govorite .gospod baron, poskušal bom razumeti pomen vaših besed. - Dovolite, gospod vojvoda, da vas najprej vprašam. <0 ste prebrali moje pismo? - Prebral sem ga, toda priznati moram, da nisem razumel, kaj ste hoteli reči. Vem, da is to nenavadno sliši. Toda Domisliti KAVIER DE MONTEPIN 18 Maščevanje in ljubezen ; 1 morate ,da me je prehudo zadel ta nenavaden udarec. Po vsem sodeč pisma nisem pravilno razumel. — Cisto pravilno ste ga razumeli, gospod vojvodal Ta ga pogleda s strahom In obenem z velikim presenečenjem. — Od svojih trditev se ne umikam, gospod vojvoda! — Vem, da imate plemenito srce, je odgovoril vojvoda. Vem tudi, da niste prišli semkaj, da bi se norčevali iz mojega trpljenja. Zato mi povejte Jasno, kaj mislite! Kaj ml hočete povedati ln kakšne nore želje ali upanje želite'vzbuditi v mojem strtem srcu? - Gospod vojvoda, Je začel baron, tudi sreča lahko prav tako kot nesreča uniči človeka. Ali boste lahko prenesli nenadno srečo? — Kaj govorite o sreči! 'je žalostno vzkliknil vojvoda. Zame ni nobene sreče več! - Gospod vojvoda! Saj sem vam pisal, da ima smrt določene skrivnosti. H jih navadni ljudje ee razumejo. - Sin moj, Je z bolečim glasom odvrnil vojvoda, ne mučite me, temveč povejte kar naravnost svoje misli. - Lahko vam, gospod vojvoda, je dejal Querjcan s slovesnim glasom, povrnem vašo hčerko... Tisti trenutek Je vojvoda kakor nor dvignil roke proti njemu. Toda to Je trajalo samo nekaj sekund. Spet je bil zbran In Je roke povesil. Tiho Je dejal: - Ze dva dni leti Izidora na mrtvaškem odru. Pred nekaj dnevi so zdravniki Izrekli svoje besedo... — Z znanstvenega stališča so vam povedali resnico. Jaz nimam tega znanja, vem pa nekaj drugega. Gospod vojvoda! Zastavljam vam svojo plemiško besedo, da Je vaša hčerka samo navidezno mrtva ln da še živi! Zaklinjam ee vam, da Je to resi - Moja hčerka bi bila potemtakem lahko še rešena? - Je ves začuden vzkliknil vojvoda. Baron je prikimal ln nadaljeval: — Ce bi to povedali zdravnikom, bi samo skomignili z rameni. Jaz pa ponavljam, gospod vojvoda: gospodično Je mogoče rešiti! Toda samo ena oseb* lahko napravi ta čudež. To sem jaz. Toda samo če bom žrtvoval del svojega življenja, lahko oživim gospo-dično de Slmeuee... — Ce boste žrtvovali del svojega življenja? Je presenečeno ponovil vojvoda, — In vi ste tako velikodušni, da hočete prenesti to žrtev? Je drhte vprašal vojvoda. — Gospod vojvoda, je začel baron,.ne da bi odgovoril na vprašanje, dovolite ml, da vam najprej povem kratko zgodbo iz svojera življenja, ker vam bo pojasnila mojo moč, s katero lahko v zadnjem trenutku Iztrgam žrtev smrti. Querjean je začel pripovedovati vojvodi o svojem pradedu, ki da je umrl v svojem petinpetdesetem letu, nadalje, kako ga je o::.vel star služabnik, ki se je zaprl v sobo skupaj z mrličem, in potem, da je praded živel še do svojega sto pelega le‘i. — Moj oče je umrl po krajši bolezni v sedemdesetem lc‘.u sta-roeti. Celo noč sem bdel ob mrtvaškem odru in čakal, da se bo oče premaknil. Toda čakal sem zaman. Spomnil sem se na oporoko. Odprl sem jo In tam našel op:s. kako In kdaj se lahko umrli človek obudi. Zrrvcn oporoke sem našel tudi majhno kristalno stcklenlčico z rdečo (ckovlno. V opero!.! mi je oče zapustil te čudežne kapljice In pripisal: »Ce boš kdaj imel sina, ti naj v zadnjih minutah tvojega žiVcnja da tc kapljice, kot jih Je dal zvesti služabnik tvojemu pradedu.« — Sedaj veste, gospod vojoda, vse! Sedaj tudi lahko razumete, zakaj sem s tako resnostjo trdil, da Je gospodična šc živa — urar a Je naravne in ne nasilne smrti. Jaz sem pa edini človek na svetu, kt jo lahko reši. Baron Querjean Je utihnil, vojvoda de Slmcuse je pa strmi' v njega, kot da ga sploh ne razume. Srce mu je govorilo, da Je morda vse to res, pamet pa se je upirala tem mislim. ' . Vojvoda je ntitaj časa molčal In razmlljal o vsem, kar je sWa od svojega gosta, končno je vprašal: . - In vi, gospod barcn, ste resnično pripravljeni žrtvovati de svojega življenja za življem.!* moje hčerke...? — Življenje vašega otroka Je v vaših rokah, gospod vojvoda! Poslušajta torej moje pogoje! — Kaj — pogoje za rešitev moje hčerke?! Baron Je pokimal. . , - Prosim vas, gospod vojvoda, da sc spomnite, kar sem deJ“ • da gre za del mojega življenja, ki ga bom žrtvoval za vašo bč£ ■ V ostalem pa bodite prepričani, da so pogoji, ki jih stavim, ta > da Jih lahko »prejmete. Vojvoda na to ni ničesar odgovoril, le tesnoba je bila j-15 zapisana na njegovem obrazu. — AH vas lahko spomnim na najin pogovor, ki sva ga *n^,v,e. pred nedavnim? je nadaljeval barom. Menda to nt potrebno. VI ste, da »em vas zaprosit za roko vaše hčerke. Prav tako niste P° biti ostalega, kar sem vam tedaj dejal. (Dalje prlhodttiD’) PIŠEMO O • sklepanju zborov volivcev O statutu občine • vlogi SZDL 9 razpoloženju v komuni • komunalnih vprašanjih mm ; Dragi občani! . Vsako delo ima nekje začefek. To . pismo naj bo začetek naših najtesnejših stikov. Vzemimo, da sta bili dosedanji- dve številki »Informativnega . biltena• le poskus zbližan ja volivcev in ljudskega odbora. Naj ob tem ugotovimo, da se je poskus obnesel — saj so bdi zbori volivcev takrat, ko ste predhodno prejeli naš bilten,. - bolje obiskani kot sicer, in razprava f je bila živahnejša. Opazili pa smo pri tem, da ni dovolj, če vam sporo-. čimo samo vsebino razgovorov na srečan jih občanov. Mimo te vsebine-moramo zabeležiti tudi mišljenje, predloge in zahteve občanov. Zaradi tega smo se odločili preimenovati *Informativni biltene v »GLAS KOMUNE». S tem, da smo se odločili za to, da bo ‘Glas komune• prišel med vas šestkrat v tem letu v obliki časopisa, pa nismo hoteli tega, da bi bil to samo časopis. Ne, želja uredniškega odbora, v katerem so predstavniki vseh dejavnosti komune, je ta, da naj bo »Glas komune» vaš glas, tovariši občani! Ko ste sprejeli teh osem strani majhnega časopisa, dobro preglejte, njegovo vsebino in nam čimprej sporočite, kako ste z njo zadovoljni, česa pogrešate in kako si zamišljate svojo udeležbo pri oblikovanju »Glasu komune•. Nedvomno vas težijo vprašanja, na katera si ne veste odgovoriti, prav tako ste gotovo opazili v Svojem okolju marsikaj, kar vam ne- ugaja, in da bi to morali spremeniti — ali pa vam je všeč in bi to morali pohvaliti in s tem vzpodbuditi občane iz drugih kraje* Poročajte nam o vsem tem! Sporočite nam tudi svoje zamisli, za katere menite, da utegnejo koristiti vaši ožji okolici ali pa celo vsej komuni. Naša naloga bo, da' uresničimo vse tisto; 'kar je koristno, da uspemo v tem, id se vse pomanjkljivosti, na katere, nas boste opozorili, odpravijo, in da vam pojasnimo vse, kar nas boste vprašali. Čakamo torej vaših besed, val glas, da bi že prihodnjo številka «•'- publikacije lahko uredili po va"-!h nasvetih in predlogih, in s tem začeli z nami sodelovati, kar se ne bi nehalo, temveč od številke do številke poglabljalo, večalo in izboljšalo. Uredniški odbor Sklepi občanov so deležni zadnje čase v vseh krajih izredne pozornosti. Smer, ki jo ubira naše družbeno dogajanje, postavlja občana in s tem njegove konstruktivne predloge in mnenja in hotenja v prvi plan vsega dogajanja. Že dosedanji naš družbeni razvoj je vseskozi težil v to smer, zato je lahko delo v tistih občinah,- kjer so to predvidevali in že prej posvečali veliko pozornost vlogi občana v komuni in sploh skupnosti. - Kljub temu je zanimivo, kako je kje zastavljeno vprašanje občana, ki se je doslej več ali manj odločujoče pojavljal „ na zborih volivcev, mnogo manj v referendumu in drugače.. Nam vsem je dobro znano; da so dosedanji predpisi zagotavljali zborom volivcev, torej občanom, obsežne pravice. ► urbanizmu ) stanovanjski izgradnji t kmetijstvu ► veterinarski postaji ODGOVARJAMO bralcem in obveščamo o uradnih zadevah Občan v prvem planu V praksi smo bili v preteklifi letih naenkrat priča izredno lepih besed in člankov o vlogi zborov volivcev, Mii smo priča tudi razpravam in zaključkom v tem smislu, id so prepričljivo zavezovale člane ljudskih odborov, krajevnih odborov, stanovanjskih skupnosti in družbenih organizacij, da morajo mnenja volivcev pri vseh važnejših odločitvah bolj upoštevati oziroma jih pri važnih odločitvah vprašati za mnenja. Ne smemo trditi, da tega sploh ni bilo, vendar je potrebno spregovoriti o tem, kako je bilo! Mnogokrat smo namreč ravnali zgolj po formalno pravni iBati - šlo je pač zgolj za zadostitev. predpisom. Ustavimo se pri primerih! Mnoge občine v našem in drugih okrajih so lani uvedle dopolnilni proračunski prispevek. Povečale ali uvedle so različne oblike prispevkov za proračun in sklade. Ponekod so bili pri tem dosledni. Znani pa so tudi primeri, ko so pridobljene privolit- Pisma naslovite: GLAS KOMUNE pri Zasavskem tedniku Trbovlje Trg revolucije 11 davna zgradba elektrolize tik pred dokončanjem ve volivcev za važne odločitve, dosežene na način, ki govori o tem, da marsikateremu tovarišu mnogokrat manjka družbeno-političnega posluha. Da bi zadostili predpisom, se je v mnogih primerih ogromno gradivo v zvezi z družbenim planom in proračunom, ki sta bila na dnevnem redu zbora volivcev, v le nekaj vrsticah omenilo, prav tako tudi povečanje takih dajatev. Volivci so se po zelo dolgih poročilih odbornikov LO sicer strinjali z družbenim planom in proračunom, pokazalo pa se je, da niso osvojili nekaterih njegovih bistvenih sestavnih delov. Ze nekaj dni po sprejetju so namreč ponekod odklanjali plačevanje dopolnilnega prispevka In s tem povzročili neoovoijno razpoloženje. Ko smo v naši občini ponovno obravnavali ta vprašanja, se je nekaj tovarišev začudilo: »Saj so remi glasovali za prispevke.« Bistvo problema pa so okoliščine, v katerih so volivci za to glasovali. Očitno Je, da volivci po tudi dveumih poročilih o družbenem planu in proračunu, ki Vsebujeta na stotine problemov, niso mogli kdo ve kaj prispevati, še manj pa se poglobiti v vprašanja. Spomnimo se lahko tudi drugih podobnih primerov, ki so bili opisani tudi v tisku. Vsi tl primeri govore o tem, kako smo v preteklih letih s premajhno neposrednostjo in slabo pripravljenimi zbori volivcev neprimerno dobivali privolitve občanov za razne vnaprej pripravljene odločitve. To Je bila torej formalna zadostitev predpisom, dejansko pa pri zadevah volivci niso bili prisotni. So pa tudi primeri ko sc razpravi in sodelovanju volivcev pri sprejemanju važnih odločitev na ta ali oni način izmikamo. Poznamo primere, ko se je o vprašanjih, ki so izrednega pomena za vse občane, odločalo v najožjem krogu. Znano je, da so se mnoge negospodarske investicije, včasih tudi stomilijonske vrednosti, dogradile brez soodločanja volivcev o umestnosti gradnje tega ali onega objekta, da se je sklepalo o prior!« (Nadaljevanje na 4. strani) Sprememb boseto Beto 1961 o-goji. Ze v naprej namreč ugotavljamo dolžnost slehernega člana Socialistične zveze, da se praktično bori za uveljavljanje usvojenih načel v Okvirni nalit nalog Prvi urbanistični dokumenti so urbanistično dokumentacijo v kar biti izdelani že 1959. leta, a do najkrajšem času. V tej zvezi se je teonca tega leta bodo potrjeni vsi začelo z izdelavo urbanističnega elementi regionalnega urbanistič- programa za območje Hrastnika, nega načrta za občino Hrastnik. Vanj je zajeti tudi mesto Radeče S tem bo omogočeno smotrno, in posamezna naselja. Enako se strokovno in'gospodarsko pravilno je začelo delo tudi na regionalnem Ur ekspeditivnejše delo družbenih regulacijskem načrtu. in upravnih organov v občini. Posebej je bilo poudarjeno, da Osnovna nalila urbanističnega je treba zadovoljiti vse pojavlja-načrta razvoja Hrastnika so ta, joče se potrebe glede izdelave poda je smotrno predvidevati mest- drobnih ureditvenih načrtov za no zazidavo severno, kjer to ožja območja, kar je delno ie gradnjo ne ovira industrijska iz- izv rje no, kajti nagli razvoj teh gradnja in sploh industrija, žara- območij je že sam zahteval pospe-di plazovitosti in pomanjkanja seno delo. S tem v zvezi je iz-prostora v dolini je ob drugih stopilo vprašanje izdelave in po-lokacijah izbrano za gradnjo po- trditve urbanističnega programa bočjt nad Rošem, razvijati je za območje Hrastnika in Radeč, možno stanovanjsko izgradnjo v izdelave in potrditve idejnih re-manjši meri tudi na Bmici in na gulacijskib načrtov za Hrastnik in Dolu. Radeče je obravnavati ena- Radeče, izdelava ureditvenih in ko kot Hrastnik, vendar so v tem zazidalnih načrtov za predele nad kraju mnogo ugodnejši pogoji, ker Rojen}', na Logu, na Dolu in na urbanistično planiranje tamkaj ne Brnici, za Savo, mesto Radeče in dela težav. naselje Njivice. Okvirni načrt nalog je ze^t/ Vsa ta dela, ki bodo predvido-začctku lanskega leta zahteval ma dokončana do konca tega določitev vplivnih območij 'vseh'v' leč*,' je p/evzel Zavod za urba-načrtih zajetih krajev z odtoki, nifchn OLO Ljubljana. Svet za Prav tiHo je ta načrt zahteval urbanizem, gradbene in komunal-nadomesTitev odlokov o uporabi ne zadeve pa je obvezen pospe-zemljisč za gradbene namene z sevati urbanistično dejavnost. Razvoj ie odvisen od vseh občanov (Piše predsednik ObO SZDL France Grešak) Po V. kongresu SZDL Jugoslavije in V. kongresu SZDL Slovenije se je vloga Socialistične zveze bistveno spremenila. Socialistična zveza ni več samo množična politična organizacija, temveč ena najvažnejših oblik samoupravljanja v komuni. Delo v Socialistični zvezi postaja bolj pisano, člani se vključujejo v dejavnosti po svojih interesih po sekcijah, ki so pri krajevnih organizacijah ustanovljene. Socialistična zveza postaja najširša javna tribuna naših državljanov! Z najrazličnejšimi oblikami delovanja je dolžna omogočiti slehernemu občanu soodločanje v vseh vprašanjih, ki jih rešujejo. Toda vloge socialistične zveze ne pojmujejo povsod pravilno. Tudi zadnje konference krajevnih organizacij Socialistične zveze so pokazale, da ponekod obravnavajo še vedno le ozke krajevne probleme, ki so bili obravnavani že na zborih volivcev. To se je dogajalo na krajevnih konferencah kljub temu, da so bile bolje pripravljene @ sirov e efkoolsliinega mirta Ob podpori ljudskega odbora, sveta za urbanizem in vseh organov, ki so že in še bodo sodelovali pri izdelavi generalnega urbanističnega načrta in ob upoštevanju že izdelanih urbanističnih dokumentov je okrajni zavod za urbanizem organiziral izdelavo načrta tako, da bo v razdobju enega leta dokončal ▼se tiste elemente, ki jih predpisuje republiški zakon o urbanističnih projektih in tudi nekatere druge, ki so za temeljito presojo urbanističnega dokumenta za področje občine odločilni. Nedvomno lahko le tak urbanistični dokument vsestransko premišljeno in smiselno razvija rast Hrastnika, Dola, Zidanega mosta in Radeč. Doslej je izdelan zazidalni načrt terena pred železniško postajo Hrastnik kot osnutek v merilu 1:500. V ta namen so bile izvršene geodetske podlage in posnetek železniškega prostora postaje Hrastnik v dolžini 2,5 km. Zazidalni' načrt za naselje Log je opremljen s Studijo in drico zazidave. Kompleks zazidalnega načrta za enodružinske hiše na Dolu je geodetsko obdelan. Na tem predelu je (nožno zgraditi 11 enodružinskih hi-;#c. Ta predel leži severno od ceste Hrastnik—Rimske toplice pred zadetkom strnjenega naselja, nagnjen #e proti jugu. Nove hišice eo raz- porejene ob dveh širokih dostopnih poteh. V načrtu predvidenih 11 enodružinskih hišic je dimenzioniranih na 9 krat 8 m, je pa možno eventualno odstopanje. Gradnja je usmerjena tako, da se ohrani enotna oblika, ki prilikam najbolj ustreza. Nekateri objekti so že v gradnji. Zazidalni načrt za gradnjo enodružinskih hišk: v Radečah predvideva 6 enodružinskih hišic na manjšem kompleksu ob cesti iz Radeč proti Krškem. Širjenje Radeč v to smer je zaradi lege centra mesta ugodno. Ker pa še ni rešeno vprašanje zasavske ceste, je ne- Hovem statutu. Dosedanja praksa nam potrjuje pravilo, da bodo spo-itovani le tisti predpisi oziroma dogovori, ki bodo rezultat dejanskega letanja in teženj občanov in z njimi iku pa j vseh organov družbenega Upravljanja v občini, medtem ko so vse »uvožene situacije* in takšni Vsnutki že v naprej obsojem. Čemu dajete poudarek pri testa vi novih statutov občin? Menim, da se v dneh intenzivnih priprav za sestavo novih statutov Polj kot kdajkoli postavlja naloga, Ua med drugim proučimo in artali-tiramo tudi to, kako daleč smo po občinah prišli v resničnem prilagoje-vanju občanov k vsem važnim odločitvam, ki so neposrednega pomena za vse prebivalce kraja oziroma komune. Ko bomo take analize naredili, bodo za nadaljnji proces demokratizacije izrednega pomena zaključki in ustrezne določbe statuta, ki bodo onemogočale vsa ravnanja, ki bi na razne načine ogrožala pravice občanov, da se v tej ali oni obliki izjasnijo o pomembnih odločitvah. Mi smo se ie v lanskem letu odločili, da ne čakamo na predpise *od zgoraj«, zato smo formulirali skupno komisijo občinskega ljudskega odbora in Socialistične zveze z namenom, da proučimo razmerje med ljudskim odborom in samoupravnimi organi na eni strani in občani na drugi strani. Ta komisija pripravlja predlog, s katerim bodo natančno določene zadeve, ki jih sprejemajo ljudski odbori in drugi samoupravni organi samo s privolitvijo občanov, druge _ zadeve, o katerih dokončno sklepajo_ občani, in končno vprašanja, o katerih dokončno sklepajo ljudski odbor in samoupravni organi, predhodno pa je treba vprašati za mnenje volivcev v obliki ankete in podibno, mogoče kompleksno rešiti ureditev tega predela. Hiše so razporejene tib dovozni poti k že obstoječemu stanovanjskemu bloku železniškega transportnega podjetja. Ta načrt gradnje hišic 9 krat 10 m je delno korigiran z lokacijo stolpiča združenih investitorjev namesto dveh enodružinskih hišic. Predvideno naselje med Rošem v Hrastniku naj dopolni obstoječe skupine hišic, ki delno že predstavljajo zaključeno sosesko. Naselje je situirano na 20-odstotnem nagibu pobočja, ki pada od jugozahoda proti severovzhodu — proti potoku Boben in novi cesti. Naselje sestavljajo enodružinske vrstne hišice, ki so bile projektirane posebej za ta teren. Program zazidalnega načrta predvideva že obstoječi otroški vrtec za 136 otrok, trgovino špecerija, sadje in meso), servisne obrate (čevljarstvo, šivalnico in morda še skupno pralnico — pozneje) in gostinski obrat. Za pozneje je predvidena tudi gradnja letnega kopališča. Novo naselje se navezuje na novo cesto, ki bi se pod Rošem odcepila od glavne ceste, držala skozi naselje, mimo novega kopališča, in preko naselja nad stadionom in blokom K-5 navezala na obstoječe stanovanjske ceste na Logu. O celotnem programu urbanistične dejavnosti za področje občine Hrastnik je svet za urbanizem pri ObLO aktivno razpravljal- in prispeval koristne smernice za izdelavo urbanističnega načrta. Vsebino urbanistične dejavnosti na področju občine so spremljali vsi družbeni, politični in drugi organi v občini Hrastnik. Preko lokacijskih komisij in drugih javnih razprav so urbanistično dejavnost spremljali tudi občani v širšem krogu. S sodelovanjem vseh zainteresiranih družbenih organov je bila obravnavana najtežja problematika urbanizma. Na tej osnovi je koordinirano ukrepanje za pospešitev izdelave urbanističnega programa Hrastnika,. Dola, Zidanega mosta in Radeč. kot konec predlanskega leta. Odbori krajevnih organizacij so se namreč v pripravah na konference večkrat sestali, nekateri pa so sestavili natančne programe dela, katere so konference sprejele. Povsod tam, kjer so bili programi vsaj delno pripravljeni in potem sprejeti od članov Socialistične zveze na konferenci, je delo v bodoče uspešnejše, kjer pa so sprejeli le nekaj splošnih sklepov, pa ne kaže, da bo kaj uspehov. Različni problemi, ki so jih obravnavali na konferencah, se bodo reševali skupno s krajevnimi in stanovanjskimi skupnostmi. Obravnavali so zlasti probleme kmetijstva, šolstva in zdravja, potem -družbenega upravljanja, gospodarjenja v podjetjih in podobno. Vse to kaže, da so občani začeli z večjim zanimanjem sodelovati v družbenem dogajanju na svojih krajevnih območjih komune. To pa pomeni, da bodo morali odbori krajevnih organizacij skupno z drugimi organi dosledneje reševati probleme, na katere so opozorile konference. Tudi o novih oblikah in vsebini dela je bilo precej govora na konferencah. V nekaterih organizacijah so ponovno pregledali delo sekcij. Tokrat so se pogovorili o tem, katere sekcije eo za njihovo delovanje pomembne, in katere so doslej ustanavljali le formalno. V sekretariate sekcij so imenovali aktivnejše člane, ki kažejo zanimanje za delo v sekcijah. Od sekcij pa je odvisno delovanje vseh državljanov, ki naj najdejo svojim interesom primemo aktivnost v njih. Na vaseh je ustanovljeno, razumljivo največ kmetijskih sekcij in sekcij za komunalna vprašanja. V centrih so ustanovljene pretežno sekcije za zunanje politična vprašanja, za gozdarstvo, za šolstvo, za družbeno upravljanje itd. Vsekakor pa je delo sekcij odvisno predvsem od smotrno zastavljenega dela. Sekcije so le ena izmed oblik dela krajevnih organizacij. Odbori krajevnih organizacij namreč lahko sklicujejo sestanke, posvetovanja, razgovore o problemih itd. Njihova dolžnost je, da usmerijo obravnavanje posameznih vprašanj v razgovore v obsegu komune in širše. Ni dovolj, če vidimo le krajevne probleme. Za takšno dejavnost pa eo krajevnim organizacijam potrebni predvsem prostori. Te pa ima primerne le nekaj krajevnih organizacij (teren I. Hrastnik, Turje, Radeče, Ho-temež. Zidani most. Jelovo in Podkraj), ostale pa eo še vedno brez potrebnih prostorov im gostujejo tudi v privatnih hišah (Žebnik, Boben, Krnice). Na zadnjih konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze so razpravljali tudi o ureditvi prostorov in se dogovorili o pripravah za gradnjo prostorov (Žebnik, Boben) ali dograditvi (Praprotno, Dol). Kjer bodo šele pričeli z gradnjo, pripravljajo zdaj način zbiranja finančnih materialnih sredstev. Zlasti to kaže, da z dobro organizacijo dela vseh občanov uspešno rešujemo tudi težja vprašanja, ki se v današnjem razvoju pojavljajo. Naši občani naj imajo vedno v mislih, da je prav od - prizadevnosti njih samih odvisen razvoj naše socialistične skupnosti. Maksimum prizadevnosti Predpisi konec 1959. leta so močno spremenili način financiranja stanovanjske izgradnje. Stanovanjski sklad je s tem dobil nove možnosti in tako večjo odgovornost. Znižal se je sicer stanovanjski prispevek, ki redno doteka v sklad, povečali so se pa dohodki iz drugih virov. Slednje zahteva od stanovanjskega sklada kar največjo prizadevnost. S popolno osamosvojitvijo je dobil stanovanjski sklad tudi formalno možnost prila-gojevanja financiranja stanovanjske izgradnje obstoječim razmeram. Vse to zahteva od sklada čimvečjo prožnost in tudi sposobnost komercialnih prijemov in postopkov. Poleg težav uvajanja novosti in sprememb v že uveljavljeno prakso fa so sklad hromile obveznosti, ki jih je moral prevzeti, in so izhajale iz prejšnjih let. Ob tem niso mišljene samo obveznosti, ki izhajajo iz mnogo preširoko začrtane gradnje, temveč tudi gradnja šol in komunalnih naprav. Izredno širok obseg stanovanjske izgradnje izraža dejstvo, 'da je bilo lani v gradnji kar 129 stanovanj. To. je ogromna vsota denarja v še nedokončani izgradnji. Prav zaradi tega so se lani še usmerili v dograditev objektov v višjih gradbenih fazah. Razumljivo je, da so ostale gradnje počasneje napredovale. Ob tem je važno vedeti, da gradbena operativa, zlasti z obrtniškimi kapacitetami, ni bila kos stanju na gradbišči/} predvsem zato, ker dosedanje kapacitete niso zadostne za kritje potreb pri finalnih' delih. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi to, 'da obrtništvo prepočasi in včasih neodgovorno za kakovost in roke zavlačuje že itak počaso gradnjo ^stanovanj. Niz težav, ki se pridružujejo finančnim težavam izgradnje stanovanj, poudarja odgovornost stanovanjskega sklada, ki je glavni činitelj najpomembnejše dejavnosti glede na pomembnost stanovanja za slehernega občana. Prav zaradi tega je treba ponovno poudariti potrebo po čim-večji prizadevnosti slehernega občana, ki deluje v okviru stanovanjskega sklada, pri tem pa je pomembno prav delovanje upravnega odbora sklada. Povemo naj, da se je zgodilo, da je bila ena izmed sklicanih sej sklepčna šele po četrtem sklicu, kar je narekovalo spremembo sestava tega odbora in kar govori tudi o tem, da takšno delovanje tudi vpliva na počasnost reševanja tako važnih vprašanj. Občani upravičeno pričakujejo maksimum prizadevnosti. Stanovanjski blok nasproti poslopja občinskega LO Lani 105 milii. din za ceste Gradnja novih cest in rekonstrukcije cest so v lanskem letu stale 105 milijonov 804.965 din. — Vzdrževanje cest četrtega reda je lani stalo 9 milijonov 478 tisoč din.’ Po zadnji kategorizaciji cest četr-' tega reda znaša njihova dolžina 102,6 km. Po konstrukciji ustreza od tega četrtemu redu le 45 km ceste. Vse ceste zahtevajo zaradi slabega ustroja nenehno vzdrževanje. Naraščanje prometa z motornimi vozili zahteva močnejšo utrditev in modernizacijo občanskih cest, to pa terja večja sredstva kot do sedaj. Gradili bomo ceneje V obdobju petletnega plana potrebuje hrastnička občina 1153 stanovanj. Močno jih je zgraditi le 393. ToMko sredstev namreč lahko zagotovi stanovanjski sklad v tem obdobju. Le s mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev v podjetjih, organizacijah in pri posameznikih je mogoče graditi še preostalih IM stanovanj. Ti viri so: neplačila na stanovanjsko pravico, neplačila na odkup stanovanj, povečanje lastne udeležbe In posojila podjetij delavcem za neplačila. Lani je bilo zgrajenih 92 stanovanj. Za zgraditev teh stanovanj je bilo v celoti porabljenih 248 milijonov dinarjev. Zgrajenih je bilo torej 13 stanovanj več kot je bilo planirano. Prav tako so bile začete gradnje 138 stanovanj v vrednosti 455 milijonov 5M tisoč dinarjev. Letos je dana prednost dograditvi če začetih gradenj stanovanj. Za to je potrebnih 283 milijonov dinarjev. Izpad gradnje stanovanj glede na plan nakazuje nujnost gradnje cenenih stanovanj, ki ustrezajo vnem slojem prebivalstva. Tako je mogoče zagotoviti obsežnejše zbiranje sredstev kot naplačila na stanovanjsko pravico s čimvečjo lastno udeležbo. Ce pri tem upoštevamo 50-odstotno lastno udeležbo investitorjev, se lastna udeležba poveča tudi nad 70 odstotkov. Ker ima stanovanjski sklad tudi letos premalo sredstev na razpolago, bi bilo nujno dobiti posojilo iz republiškega sklada. Z anketo po delovnih kolektivih je potrebno ugotoviti potrebe po stanovanjih in dobiti evidenco o razpoložljivih sredstvih. Na tej osnovi bo investitorjem laže izdelati podroben plan stanovanjske izgradnje za daljše •bdobje. Ker je lastna udeležba zasebnih graditeljev največja (80 odstotkov), Letos lažetek gradnle poslovno-stanovanjskega bloka Krajevne potrebe po sodobni ma-nufaktumi trgovini, brivnici, prodajalni čevljev, krojaški delavnici in elektro-servisu pod Logom v Hrastniku narekujejo gradnjo po-Blovno-etanovam jskega bloka. Ker je upoštevati lastno udeležbo investitorjev, ki imajo sedež izven 9bian v prvem planu (Nadaljevanje s 1. strani) teti objektov, e načinu zbiranja sredstev in podobno. Znano pa je tudi, da so se zbori volivcev seznanjali z mnogimi neznatnejšimi vprašanji, ki niti ne bi zahtevala sodelovanja vseh občanov. Posledica takšnega odnosa se izraža med občani tako, da smatrajo, da so mnoga važna vprašanja stvar ljudskega odbora In njegovih organov, da pa so malenkosti stvar občanov, zato se tudi vedno ponavljajo na zborih volivcev razprave o malenkostih najožjega krajevnega značaja. Ob tem pa je zelo važno vprašanje tudi, kako sc uresničujejo sklepi zborov volivcev. Ker se govori na zborih volivcev predvsem • malenkostih, navadno tl zbori volivcev niso dovolj zahtevni glede izvršitve vseh tistih sklepov, kj jih je možno zelo hitre uresničiti. Vsi ti primeri pa govorijo o tem, da je delo na statutih občin silnega pomena in da so osnove nove ustave, o katerih bomo še razpravljali, upravičeno poudarile vlogo občana v sedanji stopnji našega razvoja in da zahtevajo od vseh organov najtanjši posluh za želje iti predloge občanov, za to da se občanu di v vsakdanjem obravnavanju v komuni najpomembnejše mesto. To pa zahteva od predstavnikov vseh organov v komuni maksimum dobre volje pripravljenosti in sposobnosti, pa tudi moralnih in drugih kakovosti, ki jih je v vsakem drugem sistemu administrativnosti, birokracije Itd. možno prikriti za strogim uradniškim videzom. Skrbeti bomo morali predvsem za to, da bo občan res vedno v prvem planu vsega dogajanja! občane (Peko Tržič in Elektro-Tr-bovlje) je primemo začeti e takšno gradnjo že letos. Gradnja bi trajala 3 leta in je letos možno predvideti iz stanovanjskega sklada sredstev v višini 35 milijonov din. Vrednost objekta je predvidena na 110 milijonov dinarjev. Investitorji bodo prispevali sredstva za poslovne prostore, v celoti za stanovanja pa v višini 50 odstotkov vrednosti. V tem objektu bo zgrajenih 18 dvosobnih stanovanj, 9 enosobnih in 12 garsonjer. DELITEV STANOVANJ V PRISTOJNOSTI PODJETIJ Zakon o stanovanjskih razmerjih določa, da razdelitev stanovanj opravlja pristojni organ za stanovanjske zadeve ljudskega odbora. ObLO pa je s svojim sklepom prenesel to pravico na nekatere večje gospodarske organizacije, torej na njihove samoupravne organe in komisije, in sicer na Rudnik rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, obrat Hrastnik, Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik, Steklarno Hrastnik. ZTP Zidani most in Papirnico Radeče. Vsi ti delijo stanovanja svojim delavcem. Za vse ostale delavce in uslužbence pa je za delitev stanovanj pristojna stanovanjska komsija občinskega ljudskega odbora. je potrebno tem omogočiti gradnje v čim večjem obsegu. S tem v zve-zi je nujno pospešiti izdelavo zazidalnih načrtov na področjih, namenjenih individualnim gradnjam. Ker bodo sredstva vedno osnovni problem stanovanjske izgradnje, je nujno intenzivneje skrbeti za dopolnilna sredstva iz vseh možnih virov ali z organizacijo natečajev, z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij, posameznikov in drugih. Pospešiti je treba gradnjo cenejših stanovanj, ki imajo nižjo amortizacijo in Je vzdrževanje cenejše. Investitorji morajo upoštevati željo uporabnikov stanovanj o površini, opremljenosti, plačilni sposobnosti in kulturni potrebi. — Upoštevati bo treba tipizacijo gradbenega materiala, tipske elemente in serijsko izdelave. Uporabljati bo treba tipske projekte stanovanjskih prostorov za široko uporabo in izmenjavati izkušnje iz prakse. Dosledno bo treba zagotoviti komplet-nest tehnične dokumentacije že pred pričetkom del in doseči večjo disciplino v smislu potrjenih projektov pri gradnji. Sredstva stanovanjskega sklada se bodo letos dodeljevala na osnovi natečajev v naslednjih odstotkih: 7 za posojila za gradnjo stanovanj družbenega sektorja, 15 za gradnjo stanovanj sklada kot investitorjem, 10 za posojila osebam v delovnem razmerju (individualna gradnja) in 4 odstotke za posojila hišnim svetom. Po pianu dohodkov bo letos razpolagal stanotvanjski sklad s približno 123 milijoni dinarjev. Na svojih obratih vzreja kmetijska zadruga v glavnem pitano živino. V ta namen je bil lani zgrajen hlev s kapaciteto 124 glav živine. Zadruga ima zdaj 280 glav goveje živine. V letošnjem letu bo zgrajen še en hlev z enako kapaciteto, kot jo ima prvi hlev. Lokacija hleva še ni določena, po predvidevanjih pa bo hlev zgrajen na Vrhovem. Kmetijskim obratom zadruge ne primanjkuje hlevskega gnoja. Lani so na Sirju pognojili celotne površine kmetijskega obrata s hlevskim gnojem, na obratu Dol pa le sadovnjake in del obdelovalnih površin, ostalo bo pognojeno šele v začetku leta. Z večkratnim gnojenjem z umetnimi gnojili in z gnojenjem s hlevskim gnojem ec hektarski pridelki precej povečajo, tako da so hektarski donosi • podobni tistim na kmetijskih gospodarstvih. ; Storjeno leta 1961 Način lastnega tlnansirania Kanalizacija zahteva znatno pozornost še na več mestih v Hrastniku, čistilne naprave v Radečah, boljšo ureditev, in odvodne kanale na Dolu in v Zidanem mostu. Snaga zahteva discipliniranost državljanov in sredstva za posode za smeti, za avtomobil in nekatere druge potrebe. Ali bo mogoče uvesti ekonomsko ceno v službi snage? Nov vodovodni cevovod od Steklarne do Tovarne kemičnih izdel-► kov. Dolžina cevovoda je 421 m. — l Tristo metrov bo položenega letos. \ Vrednost investicije je 3 milijone j 844 tisoč din. Nadaljevanje polaganja cevovoda Novi Dol—Bmica j v vrednosti 6 milijonov 93.143 din. Uporabljena eo sredstva iz vodarine, dotacije občinskega ljudskega odbora in vodne skupnosti Boben— Bmica. Naprave glavne kanalizacije od Steklarne do Tovarne kemičnih iz-j del kov v dolžim 330m in vrednosti 2 milijona 202.358 dim. Kanalizacija pri rudniku (od mostu do komsu-ma) v vrednosti 966.379 din in kanalizacija nad Rošem v dolžini 501 m. Delo še ni končano. Dosedanja vrednost del je 2 milijona 81.832 din. Sredstva so uporabljena iz vodne skupnosti Boben—Bmica. Ceste grajene s sredstvi gozdnega sklada: na Dimnajerjev hrib v dolžini 393 m v vrednosti 3,529.497 dinarjev, rekonstrukcija ceste na Gore v vrednosti 300 tisoč din. — Tudi novogradnja ceste Njivice— —Močilno-Zebnik v dolžini 2,5 km je delno zgrajena s sredstvi gozdnega sklada, delno z lastnim prispevkom in cestnim skladom. — Vrednost te investicije je 8 milijonov dinarjev. Ceste grajene s komunalnim prispevkom in sredstvi iz drugih virov: gradnja ceste Log v vrednosti 1,540.112 din, rekonstrukcija ceste v spodnjem delu Hrastnika v vrednosti 42 milijonov 135.356 din, rekonstrukcija in novogradnja ceste v Radečah v vrednosti 50 milijonov dinarjev. Ureditev naselij je terjala 7 milijonov 302313 dinarjev. Na razpolago so bila sredstva družbenega standarda in komunalni prispevek. Urejena je bila okolica nove trase ceste v Radečah, okolica ob novi cesti v Hrastniku, okolica samopostrežne trgovine v .Hrastniku, okolica novih blokov na Logu ih okolica spomenika NOB v. Hrastniku. Asamacija plazov je zahtevala .2,630.034 din. Asaniran je bil plaz nad Rošem v dolžini 250 m in 160 metrov odprtih cevi (1,518.018 din). Drenaža nad Sentjurcem — nasproti šole — je stala 560 tisoč din. — V rednost naprave na Ani pa je 552.016 din. Sredstva eo bila dobljena iz vodnega sklada. Kanalizacijska služba je v hrast-niški občini še neurejena. Potrebno je urediti zlasti način lastnega finansiranja, o čemer ljudski odbor še ni razpravljal, je pa pripravljen predlog. Kanalizacijdte naprave eo delno že urejene. Trenutno je v gradnji kanalizacija nad Rošem, pa tudi na Zgornjem Logu. Položiti je treba še cevi na Logu, Dirmajer-jevem hribu, v steklarni, Frtici in še nekaterih manjših delih naselja. Vse kanalizacijsko omrežje je potrebno priključiti na zbirni kanal, ki je že zgrajen od poslopja rudniške uprave do urada občinskega ljudskega odbora. Ta zbirni kanal je treba še podaljšati do Riklovega mostu, kjer eo predvidene čistilne naprave. V Radečah je kanalizacija ureje- na le ob glavni cest L Zgradbe so vključene neposedno v potok Sopeta, kar ni v skladu e predpisi, ki urejajo vodno službo. Potrebno bo urediti čistilno napravo. V ostalih krajih kanalizacijskih naprav v glavnem ni, razen delno na Dolu in v Zidanem mostu. V teh dveh naseljih so te naprave slabo urejene. Treba bo najti sredstva za ureditev odvodnih kanalov. Prav tako kot kanalizacija v Radečah, ki je iz hiš napeljana v potok, je marsikje tudi odlaganje smeti navezano na potoke. Razen tega prebivalci še preveč odlagajo ■meti na druge neprimerne kraje. Pri novih hišah eo smetnjaki, ven. dar je vprašanje sredstev za nakup smetnjakov pri starih hišah, sredstva hišnih svetov takih zgradb eo namreč zelo pičla. Treba bo kupiti tudi avtomobil za odvoz smeti, toda tega dosedanji viri dohodkov iz izvrševanja službe snage ne zadoščajo. Rešitev bi bila z uvedbo eko romske cene za vzdrževanje te službe. LETOS BO POTREBNO DOKONČATI CESTO V HRASTNIKU Podloga za cestišče v Hrastniku je zgotovljena. Narediti je potrebno še zaščitne kamnite obloge brežin nad cestiščem pri tovarni kemičnih izdelkov, urediti gornji ustroj ceste, tlakovanje m ureditev robnikov, in odstraniti bo treba poslopja, ki ovirajo promet Vrednost teh del je izražena v višini 66 milijonov dinarjev. CESTO V RADEČAH Mišljeos je področje od mlekarne do papirnice. Urediti je potrebno gornji ustroj (asfalt, beton). Površinsko prevleko je potrebno narediti v dolžini 960 m. Vrednost dri je 56 milijonov dinarjev. UREDITI OKOLICO CESTE V HRASTNIKU To je okolica ceste na področju od sotočja Boben — Bmica do Save. Pri tem maramo upoštevati tudi ureditev ' prostora" pred gostiščem Logar in pod postajo. Vrednost del bo stala 3 milijone dinarjev. UREDITI OKOLICO CESTE V RADEČAH Tu gre za ureditev robnikov ob celotni novi trasi ceste in ureditev okolice od občinskega Meka do mlekarne. Vrednost del je v višini Z milijonov dinarjev. Za uspešno izvajanje agromini-muma je kmetijska, zadruga dobavila zadružnikom priznana semena, umetna gnojila in jim nudila potrebno mehanizacijo. Večina kmetov se teh uslug ni posluževala z izgovorom, da imajo lastna semena - iz prejšnjih let, konjsko vprego, in ; da bodo ročno sejali. Umetna gno-• jUa pa eo uporabljali v večji meri. Pitae vede ie dovoli vprašanje preskrbe z vodo v glavnem rešeno, izjema so Creta, Ravne, Plosko, Brank, Vrhovo, Zebnik, Svitsio in Motilno. Preskrbi s pitno vodo, torej vodovodom je bil v zadnjih letih v hrastniški občini dan potreben poudarek. Celotni spodnji dri Hrastnika je nanovo urejen, z izjemo dela od tovarne kemičnih izdelkov do osnovne šole Ivana Cankarja,, kjer bodo vodovodne cevi položene spomladi. Ta del Hrastnika se napaja iz zajetja Ribnik, ki je zgrajen po letu 1950. V zgornjem delu Hrastnika je obnovljeno vodovodno omrežje od poslopja občinskega ljudskega odbora do gostišča »Pri Dalmatincu«. Obnovljeno je tudi omrežje v Koloniji in delno na Logu. Na Logu je to vprašanje kritično zategadelj, ker dimenzije položenih cevi ne ustrezajo in eo že izrabljene. Tamkaj je nujno polo-. žiti 2006 m novih vodovodnih cevi in dograditi rezervoar (K-3), ki nar paja zgornji del Loga. To je važno predvsem zato, ker na Logu mnoge gradimo, preskrba z vodo pa je na prejšnjem nivoju. Trenutno je najbolj kritično s preskrbo vode na Frtici. Ta problem nameravamo rešiti v letošnjem letu. Položen bo cevovod v podaljšku Dri—Bmica. Cevi za ta dela eo že pripravljene. Preskrba g vedo je na Dolu pri Hrastniku vj, celoti -urejena s položitvijo novega glavnega voda od zajetja za Slogom skozi Dol do Bmice. Za dodatne potrebe je zgrajeno novo zajetje za Stogom, za kar pa bo treba v letošnjem in prihodnjem letu zgraditi čistilne naprave, ker se voda ob večjih nalivih kali. Vzporedno s tem je rešeno tudi vprašanje oskrbe z vode na Bmlci. Tudi v Zidanem mostu je preskrbe z vodo kritična. Opraviti je treba rekonstrukcijo obstoječega zajetja in omrežja, e čimer je mo-- goče problem preskrbe z vodo tamkaj rešiti. V vseh ostalih krajih je Brez obotavljanja V lanskem letu so bila porabljena vsa proračunska sredstva za izvrševanje komunalnih služb In negospodarskih Investicij v znesku 19 milijonov 896 tisoč dinarjev. Ta sredstva so bila porabljena za vzdrževanje cest IV. reda, za javno razsvetljavo, škropljenje cest, olepševanje naselij, vzdrževanje kanalizacije In pokopališča, za čiščenje ulic in za sejmišča. Ker so razne dejavnosti vidno razširjene predvsem zaradi izvršenih rekonstrukcij posameznih komunalnih naprav, kot so ceste, javni nasadi ob cestah v Hrastniku in Radečah, javna razsvetljava Itd., M bila sredstva v isti višini kot v lanskem letu, premajhna. V primerjavi s stanjem v 1966. letu so se namreč komunikacije povečale za 20 odst., zato je temu primerno potrebno tudi povečati sredstva za vzdrževanje. Ob tem pa se pozablja vprašanje ureditve vzdrževanja komunalnih naprav na reorganizacijo komunalnih služb. Zaradi možnosti povečanja družbene kontrole in družbenega upravljanja je bilo prenešeno upravljanje nekaterih dejavnosti, M jih je imel v pristojnosti bivši komunalni zavod, v pristojnost stanovanjskih in krajevnih skupnosti. Te dejavnosti so tiste, M eo vzdrževane iz dotacij občinskega proračuna. Z razširitvijo družbene kontrole in družbenega upravljanja nad sredstvi, ki se dana kot dotacija za vzdrževanje javnih nasadov, snage ulic in naselja, vzdrževanje potov In škropljenja eest, je dana možnost " - X : i1 te dejavnosti »talne širiti in krepiti. Vzdrževanje naj M namreč V zagotovili servisi, a storitve serrissv so znatno cenejše kot storit- *1 ve podjetij. 11 Razumljivo Je, da Je vse odvisno od načina, kako se bodo sta- i1 novanjske oziroma krajevne skupnosti tega dela lotile. V koli- 11 kor namreč stanovanjske in krajevne skupnosti ne bodo or ga- i1 nizirale servisne izvrševanje navedenih služb, bodo morale za i1 ta dela skleniti pogodbo z ustreznim podjetjem. V tem primeru |l bo vzdrževanje posameznih komunalnih služb drage in pomanj- 11 kljivo. Zgodi se lahko tudi te, da bo zmanjkale sredstev, kajti |> storitve podjetij so neprimerno dražje od storitev servisov. V |l splošnem se ob tem pojavlja vprašanje gospodarjenj* s sredstvi, l I Iti so namensko določena v obliki dotacije. Lahko »e zgodi tudi 11 to, da bodo ta sredstva enostransko uporabljena, le bo s tem 11 prizadejan* škoda nekaterim službam. 11 V vsakem primeru lahko trdimo, da s* stanovanjskim in | • krajevnim skupnostim dane z reorganizacije komunalnih služb i * izredne možnosti, katerih se morda te skupnosti še povsem ne i • zavedajo. Seveda »o s tem združene tudi dolžnosti, ker se delovno področje stanovanjskih in krajevnih skupnosti povečuje. Ker pa se tudi vseMna stanovanjskih in krajevnih skupnosti s 1 tem izpopolnjuje, je prav poudariti, da je to le del razvoja krajevnih skupnosti, ki bodo v svojem kraju in svojim obča- 11 nora čedalje bolj odgovorni za svoje dele in prizadevanja za napredek kraja . Z delom je torej potrebno brez obotavljanja začeti! * POZORNOST KMETIJSTVU Na zadnji seji občinskega ljudske* ga odbora je bila razprava o kme~ tijstvn zelo živahna in bi trajala še dolgo, te bi bilo več časa. 2al je bilo rta dnevnem redu se veliko vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti, zato je fUa razprava o kmetijstvu prekinje-rpt, čim je privedla do formulacije sklepa, da naj kmetijska zadruga tpprmn za obravnavanje kmetijstva Zg podrobnejše gradivo z vseh pod-ki jih je dolžna obravnavati sti s tistih problematičnih pod-kjer sama, brez pomoči Ijud-odbora in drugih činiteljev, ne rešitve. Med drugim je bila izražena misel, ~ rudi industrija kmetijstvu več, pa naj pomaga tam, kjer pro-presegajo zmožhost kmetijske ge in sam obseg kmetijske de-osti. Ob tem je mogoče začutiti očitek, da je v tej izrazito in-njoki komuni vsa pozornost v razvoj in dogajanje v njL Vsekakor takšen odnos Zahteva in je do njega toda ob tem se očituje vo, da so mnogi družbeni delav-dski odborniki in ostali — tudi dH prebivalstva — premalo seznanjeni u dogajanjem v kmetij-sitfu, mrež x obliko oradhve socia-'l$ma, id pa ni nič manj pomembna c® sleherne druge oblike graditve SbrisaBstičnih odnosov, čeprav je Z&ibtijttuo kot tako v manjšini. "9o so dejstva, ki so vzpodbudila MjkmeMpkik krogih zadnje čase do-'dtaj h/oahmb razprav, od razprav * Zadružnem svetu, med osebjem kmetijske zadruge, prebivalcev na zbo-rm volivcev in konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze in nazadnje do razprave v l judskem odboru. 2e samo to, da se v ljudskem odboru razprava ni razmahnita do kraja, in dejstvo, da je sklep takšen, da pričakuje nadaljnje konkretne razprave, nakazuje še nadaljnje obravnavanje 'kmetijstva, ki bo zaključeno * povsem določenimi sklepi. Ob vtem tem lahko ugotovimo to, da se je delavnost na področju kmetijstva v zadnjem času poživila in da trenutno obeta skorajšnje prve rezultate, ki bodo slej ko prej usmerjeni v utrditev odnosov, ki jih ustvarja kmetijska zadruga, to pa ho zasnovano na gospodarski krepitvi zadruge. Delo veterinarske postaje Z totem 1961 je veterinar** postaja v Hrastniku preši* v drugo leto svoje g* obstoja. Do 1. maj* je opravljal službo en sam veterinar, kateremu je pomagal v kurativni dejavnosti absolvent veterine tov. Jože Urbajs. Tedaj je nastopil službo tov. Jože Uršič, novo-diplomirani veterinar, ki je prevzel delovno področje Hrastnika In Dola pri Hrastniku s pravico, da opravlja vso veterinarsko dejavnost razen tiste, Id spada v dejavnost veterinarske inšpekcije. S tem je bilo olajšano delo in izboljšana možnost izpolnjevanja veterinarskih uslug neposrednim koristnikom. Sodelovanje veterinarske postaje in DOZ je pomembno pri kolektivnem zavarovanja živine. Na ta način je omogočeno veterinarju bolj sproščeno in dosledno strokovno delo, kar ni mogoče ob navadnih pogojih. Prav zaradi prizadevnosti veterinarske službe Je dobilo kolektivno zavarovanje živine v občuti velik razmah. V preteklem letu je veterinarska postaja Hrastnik cepila proti rdečici 2456 svinj, za tuberkuloze je bilo pregledanih 1302 goved, proti kokošji kngi je Mio cepljenih 2126 kokoši, krvnih vzorcev zaradi pregleda na kužno vzdrževanje Bang je bilo odvzetih 145 govedom, preti steklini je bilo cepljenih v preteklem letu 228 psov v Hrastniku, v Hadečah pa 301 v zadnjih dneh decembra 1960. Od planiranih akcij je ostala nedovršena tuberkulmizacija na področju Hrastnika in Dola, ker je konec leta prišlo do določenih sprememb pet njenem izvajanju, in sicer v republiškem obsegu. Prvenstveno je bilo potrebno najti način, kje in kako zagotoviti denarna sredstva za kritje ponovne tu-berkulini zarije živali, ker M akcija brez uničenja pozitivnih reaktorjev bila neuspešna. Veterinarska inšpekcija bo v tej zadevi predložila občinskemu ljudskemu odboru potrebna predloge. Težave so bile tu- di s cepljenjem kokoši proti kugi, ker je imelo cepivo predlanskim prehude posledice. Poskusna cepljenja v letošnjem letu so dala dobre rezultate, kar je priporočilo za letošnje cepljenje, vendar je potrebno poudariti, da se po cepljenja moramo ravnati po navodilih veterinarja, če se hočemo izogniti škodi. Lani je veterinarska postaja nadih pomoč 1182 bohrim živalim, izvršila sekcijo 11 kadavrov in priporočila 26 zakolov v sili, in tako preprečila še večjo škodo. Na svojem sedežu v Radečah je veterinarska postaja začela z adaptacijo še gijega prostora pri že obstoječi veterinarski ambulanti z namenom, da olajša poslovanje postaje, ki je Imela doslej svoje prostore na dveh mestih. V ta namen je postaja dobila Od OLO Ljubljana 260 tisoč din. lastnih sredstev pa je imela 85 tisoč dinarjev. Iz občinskega sklada za zatiranje škodljivcev je postaja sprejela če 50 tisoč din. Ker je za Kmetijski proizvajalec V letu 1960 je kmetijska zadruga Radeče—Dol prevzela v zakup 55,60 hektarov zemljišč od zasebnikov la SOha iz splošnega ljudskega premoženja v upravljanje. Tako upravlja zadruga skupno s 196 h* skupne površine zemljišč. Območje kmetijske zadruge Radeče—Dol je rajoni ziralo živinorejski in sadjarski okoliš. Zaradi tega ja pričela zadruga s postopno preusmeritvijo strukture zemljišč e tem, ds ja prečk ie današnje drobnjakarske proizvodnje v tržno proizvodnjo. Pri doseganju višjih hektarskih donosov je ob drugem zlasti vplival« uporaba zaščitnih sredstev. Pomembna Je htia tudi zamenjava semen. Predvsem čiščenje gozdov Skupna površina gozdov. U Jih upravlja gozdarska enota kmetijske zadruge Radeče-Dol, Je 7.007 ha. Vsi gozdovi so zasebnega sektorja. Povprečna površina gozdov na enega logarja znaša 1000 ha. Za potrebe gozdarske službe je bilo z družbenim planom OLO Ljubljana odobrenih za obnovo gozdov 12.2 ha 2 milijona 218 tisoč dinarjev, za nego gozdov za 50 ha 1 milijon 728 tisoč din, za varstvo gozdov za 5.831 ha 305 tisoč din, za vzdrževanje gozdnih komunikacij 1 milijon 240 tisoč din in za odkazovanje 3 milijone 501 tisoč din. Skupaj torej 8 milijonov 992 tisoč din. Po planu predvideni prispevki v gozdni sklad občane znašajo 10 milijonov dinarjev. Iz tega je razvidno, da je bilo vrnjeno v gozdove, ne da bi upoštevali stroške referata, preko 85 odstotkov dohodka gozdnega sklada. V letu 1961 je bilo posejanih 56 tisoč kosov sadik na površini 12 ha. Za ta dela je Mo porabljenih brez režije en milijon 97 tisoč din. Ta srdestva so bila porabljena za pogozdovanje, priprave tal in »po- polnitev. Doma proizvedenih sadik je bilo 12.800 kosov. Te sadike so prilagojene naravnemu okolju, kamor so presajene, in so tako mnogo bolj odporne proti škodljivcem. Pri negi gozdov so se lani omejili predvsem na čiščenje in žetev plevela. Obžetih je bilo 26 ha, očiščenih pa 25,10 ha. Porabljenih sredstev za čiščenje in žetev pleve- eaMjuček del potrebnih še pribiiž« no 250 tisoč din, bo moral upravni odbor postaje zaprositi občinski ljudski odbor za dotacijo, da bodo lahko dela dokončana. Do prvega decembra lanskega leta je imela veterinarska postaja 3 milijone 100 tisoč din prejemkov in za 50 tisoč din več izdatkov. Mimo teh izdatkov se bili še izdatki za konjača, katerega je prevzela postaja, da ObLO prispeva sredstva' za stroške, Id jih bo imela postajat z njim. Ta služba namreč sodi pod' veterinarsko inšpekcijo. V letošnjem letu bo veterinarska postaja potrebovala nekoliko več sredstev,' ki jih bo treba pravočasno zagotoviti. Lani je zadruga odkupila 25 prašičev v skupni teži 2890 kg, 431 (davnih goved v teži 199.446 kg, 2 plemenski govedi, težki 864 kg, 214 telet v teči 19.611 kg, 4 konje, tetice 2080 kg, 38547 litrov svežega mleka, 99 kg maeia, 5778 kg krompirja, 2715 kg zelenjave, 61.731 kg namiznega sadja, 2075 kg hrušk, 2018 kg div, 10.164 kg borovnic in gob, 7052 kubičnih metrov hlodovine ter ostalega tehničnega lesa ter drugo. • • • Zadruga ima v pitanju 239 telet. Dosežen je dnevni prirastek okrog 0,80 kg. Prirastek bi bil večji, če bi bila to goveda mesnih tipov in če bi imela zadruga že zdaj boljše pogoje za pitanje živine, od tega 70 glav bab? bed. la brez režije je Mo 502.923 dl*. Delo pri čiščenju naravnega podmladka Je delikatno in potrebuje na j večjo pozornost. Za to delo so potrebni izkušeni delavci z mnogo prakse v gozdno gojitvenih delih. Teh delavcev pa kmetijska zadruga nima, zato so to vprašanje rešili tako, da je pri teh delih vedno na-rzoč logar. Za varstvo gozdov so bila planirana sredstva v celoti porabljena. Pri gozdnih komunikacijah je šla težnja za tem, naj se sredstva ne drobijo. Vsi štirje planirani objekti so tudi zgrajeni. Zaradi pomanjkanja delovne sile so dela opravljena ■ sodelovanjem stanovanjske skupnosti. komunalnega gospodarstva iA kmetovalcev. Potrebe pa so večje kot so planirana sredstva. Zimsko škropljenje sadnega drevja Zaradi vedno večjega naraščanja škodljivcev in bolezni na našem sadnem drevju je važno, da večkrat škropimo sadno drevje. Največjega pomena pa je prav zimsko škropljenje, takrat ko nastopi tako imenovana mrtva sezona. Tedaj lahko uporabljamo najrazličnejše preparate, tudi v nekoliko močnejših koncentracijah. Pri nas uporabljamo v glavnem rumena škropiva, (Ru-mesan — Kreosan), ki jih je letos nekaj manj na zalogi, ni pa nobenega strahu, da bi jih zmanjkalo. Priporoča se škropljenje z žvepleno apneno brozgo in parapinom, ki ju je dovolj na razpolago. Vsa zadnja leta smo uporabljali večinoma samo Kreosan in Rumesan in je zato tudi iz strokovnega pogleda priporočljiva zamenjava škropiv. Ker se iz leta v leto ameriški kapar, ki je najbolj nevaren škodljivec pri nas, vedno bolj širi, bomo letos še poostrili kontrolo nad škropljenjem sadnega drevja. V ta namen je Kmetijska zadruga Radeče—Dol že v mesecu Januarju organizirala dve škropilni ekipi, eno v Radečah, drugo pa v Hrastniku, s prevozno motorno škropilnico. Ekipi imata na razpolago dovoli škropiv, Zato upamo. da lastniki sadnega drevja ne bodo povzročali nobenih neprilik, ko bo ekipa prišla tudi do nii-hovega sadovnjaka. Razumeti moramo samo nekaj: vsako ne-poškrbpljeno drevo je leglo za še večji razvoj škodljivca ali bolezni. Skoraj brez vrednosti je, če bodo vsi škropili, vmes pa bo ostal ncpoškropljen sadovnjak, od koder se bo okužba širila na vse strani. Samo res vsakoletno načrtno škropljenje lahko zavre razvoj škodljivca in bolezni v vsakem sadovnjaku. Posebno pa moramo paziti, da bomo dobro poškropili ob cestah in železnicah. V višjih predelih škrob Tlenje samo priporočamo, ne bomo pa vodili tako natančne kontrole nad kršilci vse dotlej, dokler se tudi tam ne pojavi kapar, kar pa verjetno ne bo več 'dolgo, kajti Ugotovili smo ga že tudi v takih nedostopnih Tegah. Vsi, ki ne bodo izvrševali navodil zadruge in občinskega odloka o zatiranju škodljivcev in bolezni, bodo predani sodniku za prekrške v nadaljnji postopek. Gradbeni inšpektor ugotovita ' Investitorji ne upoštevajo v celoti predpisov e področja gradbeništva. Imamo primere, ko z gradnjo pričnejo takrat, ko so pri projektantu naročili načrte. Taka dela prevzema Splošno gradbeno podjetje Hrastnik. Težko je razumeti, kako izvajalec lahko sklene pogodbo z investitorjem, ki nima za gradnjo osnovnih tehničnih dokumentacij. Posledice nastopajo takrat, ko izvajalec nima sredstev za plače delavcev in uslužbencev, to pa zategadelj, ker ni poskrbel za to, da bi dobil od investitorja potrdilo o zagotovljenih finančnih sredstvih. To vprašanje tri. lahko rešili v prid ebeh strani na ta način, da bi investitor oddajal gradbena in obrtna dela po posameznih fazah gradnje objekta. Tako bo izvajalec brez pomislekov in strahu lahko izvajal samo tista dela, za katera so finančna sredstva zagotovljena. Inšpekcijski pregledi kažejo, da investitorji neredno ali pa spleti ne prijavljajo pristojnemu gradbenemu organu pri ObLO začetek del, kar bi morali storiti v skladu z zakonom. Ob .tej priložnosti se namreč objekt pregleda in se primerja z osnutkom urbanističnega načrta, potrebnih pa je še vrsta drugih podatkov. Kljub temu je bil prijavljen okrajnemu sodniku za prekrške le en primer neupoštevanja zakonskih predpisov iz gradbeništva. Ugotovljeno je tudi, da tako investitorji kot izvajalci ne vodijo poslovnih knjig po predpisih (gradbena knjiga, gradbeni dnevnik itd.). Te knjige morajo vsebovati vse podatke in razmere gradbišča. Zlasti važne so pri obračunavanju del. Odstopanje od načrtov je vprašanje, ki se najčešče pojavlja pri zasebnih graditeljih. Delna sprememba projekta je dopustna, toda samo v primeru, če s spremembo dosežemo boljšo rešitev projekta. Toda v praksi pomenijo spremembe načrta samo prehod na slabše. Zgodilo se je že celo tudi to, da po spremembi načrta ni ostalo prostora niti za stranišče in za stopnišče. Ob tem je potrebno poudariti zlasti to, da je pridobivanje tehnične dokumentacije z namenom, da se pridobi gradbeno dovoljenje, torej ko gre samo za zadovoljitev predpisov, škodljivo in da prav od tod izhajajo potrebe po spremembah, ki potem ne rešujejo ničesar več, kar je bilo že .v osnovi pokvarjeno. Predvsem za večje objekte je potrebno investicijski program temeljito proučiti, da se na ta način omogočijo eventuelne spremembe pri izdelovanju glavnega projekta. Pri pregledu objektov v gradnji je bilo med drugim ugotovljeno, da na gradbiščih ni opaziti pravilnega odnosa do gradbenega materiala. Gradbene površine so prenatrpane z najrazličnejšim materialom. Vse- kakor je dolžnost izvajalcev, da ustvarjajo red in disciplino na gradbiščih. Tozadevna navodila je treba nujno upoštevati. Čudno pa je, da investitorji niso do tega pozorni ,saj so cene enotam gradbenega materiala takšne, da ne bi smeli dopuščati potratnosti. Kljub temu pa investitorji ne pazijo na način vskladiščenja cementa in ostalega. Verjetno pa niti ne opazijo tega, da je včasih vgrajen slab material, na primer razbite opeke itd. Strogost na področju gradbeništva je torej umestna. Vprašanje je, ali je res potrebno ugotavljati, da brez kaznovanj ni discipline? Ce je take, je kršitelje reda v gratfceničtvu potrebno predati sodniku za prekrške ali drugemu pristojnemu mestu v obravnavo. NOVE NEGOSPODARSKE INVESTICIJE V nove negospodarske investicije, Id so neodložljive, štejemo razširitev pokopališča na Delu. Predračun teh del (razširitev in ureditev) znaša cca 17,500.000 dinarjev in rekonstrukcija ceste v Zidanem mostu za kar je 9 milijonov 500 tisoč dinarjev. Računamo, da bo 6 milijonov 500 tisoč prispeval republiški sklad za ceste. proizvajalec Letos je predvidena ustanovitev novega kmetijskega obrata zadruge na Vrhovem. Tako bo v celoti izkoriščen ves razpoložljivi stropiiperk kmetijskih strojev, ki ga zadruga doslej ni mogla v celoti uporabljati prav zaradi pomanjkanja svoji* kmetijskih površin. Ker so bili lani ugodni pogoji na kredite za nakup kmetijskih strojev, je zadruga nabavila nov stio-kombajn, molekulator, puhalnike in še nekatere kmetijske stroje. Med kupljeno mehanizacijo je tudi tovorni avtomobil, ki je namenjen za prevoz kmetijskih pridelkov in lesa. Skupni sadovnjak v Turju lani še ni bil razširjen. Vzrok je v tem, ker je zdaj drug način saditve, druga razdalja saditve, potrebno je rigolanje celotne površine itd. Zadružnemu svetu je bilo predlagano, naj se naredi na površini okrog * hektarov tira pni sadovnjak. O tem je razpravljal svet za kmetijstvo M gozda rtivo in sprejel sklep o raje-nizaciji — na določenih parcelah — sadjarstva. Na tem terenu bo izvršena tudi sanacija drevja. Mimo novega nasada je tudi 4, «2 ha sadovnjaka na zemljišču, ki je v aaksptL ! h ! i Gradnja postaje Radeče Tovariš urednik! Vem, da gre dnevno skozi postajo v Radečah 347 potnikov v povprečju. Predvsem neprijetno je v zimskem času za dijake in sploh šolske otroke, ki v zgodnjih jutranjih urah nimajo niti dovolj prostora v čakalnici, ki je razmeram neprimerna, ker je pač premajhna. Ze precej se je govorilo o tem, da je v Radečah potrebno čimprej pričeti z gradnjo nove postaje, toda doslej ni bilo nič uspešnega storjenega, kajti zvedeli smo, da je gradnja take postaje nemogoča, ker 2TP Ljubljana baie nima dovolj sredstev, da bi začela z gradnjo. Veliko se govori o lem, da ZTP^ Ljubljana urejuje ljubljansko železniško vozlišče, za kar so potrebne, ogromne vsote denarja. Menim pa da ob tem, da ima ZTP Ljubljana na razpolago tako ogromne vsote denarja, čeprav namensko, za tako vozlišče, kot je govora v Ljubljani, ne more biti vprašanje nekaj milijonov dinarjev, za skromno postajo v Radečah. Morebiti bi bilo umestno govoriti tudi o tem, da bi se raje odločili za gradnjo postaje v Radečah, kot za gradnjo ene od manjših postaj drugod, kjer gre skozi postaio It nekaj potnikov dnevno. Slišal sem namreč, da imajo prednost Renke, ki jih pa ne moremo primerjati po prometu potnikov z Radečami. J. P. Radeče Tudi o tem je bilo že govora na seji ljudskega odbora v Hrastniku. Odločeno je, da je potrebno to vprašanje vztrajneje reševati in se s tem v »vezi pogovoriti t pristojnimi organi. Podrobneje bomo o tem še poročali. Vsekakor pa je prav, da vztrajamo pri utemeljenih zahtevah! Občina upravlja gozdove Tovariš nrednikI Zanima me, kako je z upravljanjem gozdov po novem in kako se gospodari z lesom v gozdovih splošnega ljudskega premoženja? S. N. Radeče Iz poročila sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Hrastnik so zvedeli odborniki ljudskega odbora o tem vprašanju naslednje: »V drugem četrtletju lanskega leta ga premoženja, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo Breži-ee in gozdno gospodarstvo č-jub-Jjana, so bila pregledana sečisča. Splošna ugotovitev je, da st ]* les sekal v predelih, kjer so doseže največji komercialni učinek, čeprav takšni gozdovi niso potrebni sečnje, ali pa vpliva sečnja eelo kvarno na nadaljnjo rast m razvoj gozda. Po drugi strani pa so gozdovi, kjer bi bila sečn'