Leto U St 20 PaMafcM platesa t (atartal - 01« Foat«ebflh» ba* betakli Preis • Cena L 2 UradalMv« ter*'* uiaouaaa, K«»ltaO«r* i r«totM M-tt-SM. llaMiu uroauot O Ul - M. ta*. UlabUana IMS« M urottlM IB UJM u umnia UkljMa« u • top* tre ta NI") 1» IU1IJ» ta taoMUMtvsi 0P1 t. A. M Um* Rokopisov t« Tttiia» Starke Sowjetangriffe siidlich der Vfeichsel mi an den Randern des oherschlesischen Indiistriegebietes Mutig abgewfosefj Erfolgreiehe Abwehr nener starker Angriffe in Kurland — Das Inilu-striegebiet von Alsogalla und Felsognlln eingenommen — An der \Vestfront heftige Kampfe im Rur-Briickenkopf und an der Front zwisclien Elsenborn und der Saner Aus dem Fuhrerhanptqnartler, 25. t Januar. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: In U n g a r n dnrchbrachen nnsere Angrittsverbande zwischen V e I e n -c z e - S e e nnd D o n a u starke Pak-Riegel des Feindes tmd drangen bis iiber den V a 1 i - Abschnitt vor. Deutsche nnd ungarisehe Verbande durcli-schritten ini Angriff den wcstlichen Teil des V e r t e s - Gehirges nnd nah-men das Industriegebiet von Alsogalla und Felsogalla. Nachtli-u&ke čete celo ponovno osvojilo več krajev. Mod obema tema odpornima tookoma, torej ni"d Tarnovvicami in Briegom pa je sovražnik svoj pritisk ojačil Proli jugu pritiskajoče sile so prodrle z ozkim klinom do severnega roba Gloivvitza, istočasno pa 60 sc razvili močni oddelki proti odseku ob Odri med K oslom in Oh lanom. Celm sovjetski napadi na Oppeln nii-o imeli razen d voh manj-šib vdorov nikakega uspeha. Sovražnik je nato skušal mesto obkoliti, vendar eo mu Nemci s protisunki slisuili in uničili preko Odre došle čete. Obratnimi uspehi vzhodno od Vratfela-ve 60 v zvezi z izrednimi dejanji onih čet, ki so se prebije od Pilice vse do Schie-ratza ter tamkaj dosegle določene sprejemne črte. S prekinitvijo važniih cest in z vezanjem močnih oddelkov v globini bojišča so preprečile sovražniku popolen razvoj njegovih napadalnih sil v južnem področju ob NVarti. Prostor, ki ga drže, učinkuje proti jugu itn sevem kot bočna zaščita ter močno" moti sovražne nastope na področjih vzhodno od VraiU-ilave vn pri Poznanju. Boji med Warto in prekopom pri Bydgotču (B-rombergu) so še v polnem teku. Napadi z juga in vzlioda proti Poznanju so se tejalovilL Ob byd-goSkem prekopu se vrše hudi lx>ji s proti severu pritiitkajočim sovražnikom, vendar je ostalo predmostje pri Torunu (Thornu) v nemSkih rokah. sčni sovjetski napadi jilim od lisls in ob miovih gornješlezijskega indssstrp!^^ področja kmn siliti Usf.-i.Jaa obramba novih močnih napadov v Kurlandiji — Zavzeli smo industrijsko področje Alsogalle in Felsognlle — Na zapadnem bojišču silni boji na mostišču ob Roeri ter na bojišču meti Elsenbornom in « Sauerjem Fiihrerjev glavni stan, 25. f. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil Javlja: Na Madžarskem so prebili naši napadalni oddelki med jezerom Velencze in Donavo močne sovražne protitankovske zaporne postojanke ter jprodrli preko odseka pri Val i ju. Nemški in madžarski oddelki so v napadu prekoračili zapadni del gorovja Vertes ter zasedli industrijsko področje Alsiigalle in Felsogalle. Nočni sovjetski napadi proti zapadnemn delu Budimpešte s,o ostali brez uspeha. V bitki med Karpati in Vislo je zadal žilav odpor naših čet sovražniku težke izgube. Samo na območju neke bojne skupine so uničile po nepopolnih vesteh čete vojske, protiletalskega topništva ter leteči oddelki letalstva med 12. in 23. januarjem 1356 oklepnikov. Južno od V i s I e ter ob robovih zgornješlezijskega industrijskega področja smo krvavo odbili ali zadržali močne, z borbenimi Ictalci podprte boljševiške napade. Med G 1 c i w i t z o m in Brieg aro poskuša sovražnik prekoračiti O d r o. Po težkih bojih inu je uspelo zavzeti Oppeln. Njegove poskuse, da bi prišel preko reke, pa smo v glavnem s protinapadi razbili. Za nekatera medtem nastala predmostja sc boji še vrše. Z jugovzhoda so se napadalne konice tesneje približale V r a t i s 1 a -v i. Vzhodno od mesti« so sc izjalovili vsi sovražni nnpadi. Neko pri Stein-a u preko Odre došlo sovjetsko bojno skupino s 30 oklepniki smo po uničenju 24 bojnih voz vrgli noznj. Poznanj in T o r u n držimo kljub močnim boljševiškim napadom, v Bidgošču divjajo siloviti poulični hoji. V vzhodni Prnsiji skuša sovražnik ob bokih razširili svoj vdor f smeri proti Elbingu. Razvili so se ogorčeni boji. Vzhodno od tod smo umaknili naše obpmhgu hpji&c nt mazursko jezersko ploščo med krnjc Ortelsburg, Lot z en in Anger b u r g, koder smo jo utrdili. Med Allenburgom in Kuronsko lokvo so preprečile naše divizije več sovražnih prebijalnih poskusov. Na bojišču v Kurlandiji je nadaljeval sovražnih po dovozu novih sil svoje močne, z oklepniki podprte napade znova s težiščem jugovzhodno od Liepaje. V bistvu smo jih od bili, nekaj vdorov pa zajezili. V teh težkih obrambnih bojih smo uničili 52 oklepnikov. Borbeni letalci so posegli na težiščih zimske bitke v boje na zemlji. Samo na področju Odre so izločili iz boja 24 oklepnikov ter uničili 360 motornih vozil in številne topove. Na Nizozemskem je bilo obojestransko delovanje napadalnih čet v zadnjem času posebno živahno. V predmostju ob Roeri jugo vzhodno od R o c r m o n d n se vrše trenutno siloviti boji za II e i n s h e r g. Na bojišču med EI s e n b o r n o m in Sauerjem so Amerikanci močno napadli, zlasti vzhodno od II o u f f n 1 i z a , koder jim je uspel manjši vdor. Okrog V i a n d e n a so obležali v nnšem obrambnem ognju. Južno od R e i c h s h o f c n a so na pravile naše čete z napadom pred mostje preko Modra ter krvavo od bile protinapade, ki jih je sovražnik tudi po oscinnaj.stkrnt ponovil. Jugovzhodno od Rnppoltsvvei I c r j a se nodnljiijcjo menjajoči se krajevni boji. Naspiotnikn, ki je pro drl nn vzhodno obrežje 111 a, smo vrgli zopet nazaj ter uničili pri tem 1(> sovražnih oklepnikov in 2 izvidni-ška oklepniška voza. Iz M ii h 1 h a u -sena napadajoči sovražnik je dosegel le nekaj majhnih vdorov. Angloameriško letalsko delovanje sc je omejevalo včeraj na napade lovskih letni, predvsem nnd zapadno Nemčijo. Veliki London smo tudi včeraj obstreljevali i daljnostrelnim ognjem. Vsi sovražni napadi severno od Visle so usmerjeni proti vzhodni 1'rusiji. Sovražnik napada med Torunom in Ortens-burgom proti severu. Iz Dcutsch-livlaua je pognal ozko konico vse do področij južno od Iilbinga iu Mohrungena. Tu so se razivili ogorčeni hoji. Vendar se je boljševikom ponesrečil poskus, da bi razširili oporišče svojega ozkega bojiščnega pomola. Med Torunom in Bischofewerder-jem ter med Allensteinom in Ostrolenko so preprečile nemške divizije vse sovražne prebijalne poskuse. Uspešni boji pri Ortelsburgu in severno od Ostrolenko so istočasno zavarovali dalje proti vzhodu ležečo postojanke na mazurski jezerski pi.očči. V vzhodnem delu vzhodne Pru-sijo je pritiskal sovražnik dalje proti zahodu. Zaman je jkx kušal prekoračiti reki Pregcl in Doime. Krajevni vdor pri La-biau so očistili nemški napadalni topovi. Pri ponovnem poskusu napada preko ledu Kuronske lokve so umoili Nemci nek sovjetski bataljon. Na zahodnem bojišču je prišlo ob jasnem in hladnem zim-kem vremenu, ki je zopet dopustilo obsežnejšo uporabo letalstva, do novih in silovitih bojev na do-Bedanjiih žairišfcin Najvažnejše dogodke so predstavljali brezuspešni napad druge britanske armade proti nemškemu predmostju ob spodnji ltoeri, težiti poulični boji v belgijskem mestu St. Vitku ter umik Amerikancev preko Modra med Hagenauškiill gozdom in spodnjimi Vo-geziL Druga britanska armada jo ojačila svoj pritisk proli trikotu med Roero iu Maaso. Po silovitih letalskih napadih jo napadla a tanki, metalci plamenov ter t nekaj pehotnimi polki. Nemške čete so ee deloma z golim orožjem ogorčeno upirale. Umitile so 24 težkih oklepnikov ter zvišale število sovražnih bojnih voz, ki so jiih razbile v enem tednu, na 150. 'tudi na belgijako-lukseiiiburškeni področju so zadalo nemško čete nasprotnikom težke izgube. Pri popolnoma porušenem St. Vithu in severno od Diefcircha pa napredujejo Ameriikanoi ?golj korakoma. Nekaj krajev je po 10 krat menjalo posestnika. Boji na tem področju pa so v primeru s sedanjim nemškim napadom v severni Alzaciji podrejenega pomena. Na to bo-j.ižče eo Amerikamot znova privedli rezerve ter se najmočneje upirajo. Kljub temu ee je Nemcem posrečilo, da eo na široki Črti zahodno od llagenaua dosegli reko Moder in njen desni pritok Kotho. V6i kraji, ki leže severno od te črte, med I njimi Mertzvveiler, Uitochofen, Kinovvei-j ler, Urvveiler, Offweiler, BischoMz in Koth-I bach eo bili znova osvobojeni. Nemško Berlinsko časopisje k položaja na vzho-ia Berlin, 25. jan. Berlinsko jutranjo časopisje enoglasno ugotavlja na podlagi posebnih poročil z vzhodnega^bojišča, da so se sedaj pričeli žo opažati nemški protiukrepi. »Deutsche Allgemcine Zei-tung piše, da 60 sedaj v vedno večji meri pojavljajo na bojišču rezervni oddelki. Od vsepovsod so bili dovedeni novi oddelki na ogrožena žarišča velike bitke na vzhodu, da bi tvorili podlago onih protiukrepov, ki se izvajajo od zaliva Kurisches Haff pa do Slovaške. — Prav taiko poudarja tudi »Volkischcr Beobachter«, da to niso improvizacije, marveč da so že vidni elementi konstruktivne obrambo. Isti list opozarja tudi v uvodniku, da ne gre Sovjetom za nič drugega kot za taktično ohln^t ter da se Moskva ni nikdar spuščala v kompromise. Osrečevalci naredov z zahoda vedo prav dobro, kaj pomenja napredovanje rdeče armade proti zahodu. Kavno v teh dneh so prav očitno izdali, s kako mešanimi občutki so spremljali boljševiško napredovanje, ki je preseglo tudi njihova pričakovanja. Oitriste ie videl žrtve ELAS-ovega terorja Stockholm, 25. januarja. Kakor poroča agencija Reuter, se jc udeležilo v sredo odjKiskvnstvo angleških delavskih organizacij, ki je prispelo v Grčijo, v bližini Aten izkopa 258 trupel, ki so postala žrtev ELAS-ovega terorja. Nek grški zdravniški strokovnjak, ki je pregledoval trupla, je razlagal britanskim zastopnikom, na kak način so bila umorjena. List »Vradinit piše: Predsednik delegacije sir Walter Citrine je z grozo izjavil, da se nikdar ni videl kaj grozo-vrtejšega kot trupla teh ljudi, ki so bili umorjeni z zvezanimi rokami na hrbtn. Ko je svet izvedel nekoč o dejstvih boljševiškega množičnega umora v Ka-tynu, so se v Angliji zelo zadržujoče obnašali napram tem vestem. Zastopnikom britanskih delavskih združenj se ne bi bilo treba peljati v Atene. Takrat v Iglede v inozemstvu iz-učenih osebt, kl delajo med dijaštvom propagando proti sedanji vladi. V ltu-ščuku so odkrili lajno organizacijo, ki je juav tako delala proli Sovjetom poslušnemu režimu. V Sulmi so nagovarjali bolgarske vojake, ki so se vozili na bojišče, naj dezerlirajo. V 1'asardžiku so saboter-ji povzročili velik požar. V Sofiji izhajajoči list jRabotničesko delor smatra vse te primere kot dokaz, da narodni odpor v Bolgariji še ni mrtev. Bolgari »čistijo« med diplomati Dunaj. Kakor javlja radio Sofija, je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Stockholinu gospod Uijev. Kdo je ta lli-jev, ni znano. Za generalnega konnula v Carigradu je bil imenovali Lazar Pojhivv-ski, nek ča:.nikar, ki pripada levou!;rar-eein. Nadalje je bil imenovan nek jio-Ia-nik v Bukarešti. Iz dlplomaUke službe -o bili odpuščeni Šef protokola in bivši tiskovni ravnatelj Serafimov, vodja oddelka z.a zapad v bolgarskem zunanjem ministrstvu poslanik Kesjakov ter bivši šef protokola in poslanik v zunanjem ministrstvu Daflnov, Omembe vredno je, da Je bil odpuščen tudi dosedanji nosln. nik v Ankari Balabnnov, ki Je imel nalogo pričeti pogajanja za sklenitev premirju z Angljjo in Ameriko. Najnovejša poročila z vzhodnega bojišča Berlin 26. I. Mednarodna poročevalski urad javlja: 0 trdoti bojev ter o boj šc viških izgubah v gornjedlezijskem industrijskem področju nam priča poročilo neke nemške bojne skupine, ki je uiučila po še nepopolnih poročilih v zadnjih 8 dneh 1.356 sovjetskih bojnih voz. Južno od Krakova ter ob vzhodnih robovih zgornješlesujekega industrijskega področja so odbili Nemci močne ter z borbenimi letalci podprte boljševiške napade. — Ponovno so zavzeli mesto Ja-\vorzna Na severnem loku bojišča, ki leži pred zgornješlezijskimi industrijskim področjem, se je sovjetski pritisk ojačil. Kljub temu eo nemške Čete sunek prestregle ter se še nadalje uspešno branile v Glei-vvltzu. Pač pa se je znova zaostril položaj na področju Oppelna. katerega so morali po težkih pouličnih bojih Nemioi ponoči izprazniti. Več sovjetskih poskusov za prekoračitev Odre so razbili s takojšnjimi protieunki. Južno in vzhodno od Vrati-slave se inenjujejo napadi im protinapadi, ne da bi se položaj spremenil. Neka sovjetska oklepniška skupina, ki je prišla pri Steinau preko Odre, je bila takoj obkoljena in popolnoma uničena. Mesti Poznanj in Torun sta vzdržali tudi včeraj moča® pritisk sovjetskih oklepnikov. Pač pa je uspelo neki sovjetski skupini, da je s številnimi oklepniki vdrla v pretekli no& v mesto Bydgošč (Bromberg). Bitka v vzhodni Prusiji ee nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Najtežji so bili boji za strateško važno ozemlje južno od Elbinga. Nemci so zadali s številnimi protinapadi Sovjetom visoke izgube in pri tem zavzeli mesti Freystadt in Riesen-berg. Proti sovjetski napadalni konici, kateri se je posrečilo doječi vzhodno od Elbinga zaliv Frischcs-Haff, so stopile takoj v akcijo oklepne nemške bojne skupine, katerim je uspelo v izredno ogorčenih borbah obkoliti im večinoma uničiti sovjetske oklepniške konice. Na nia-zurski jezerski plošči 60 ee vršili zlasti tik poleg Lfitzna im pri Angerburgu hudi boji. Ob Deimi, vzholno od KCnigsberga, so odbili Nemci znova vse sovjetske sum-ke. Trenutno 60 v teku protiukrepi proti dvema prednvostjema, ki so ju napravili Sovjeti po dovozu svežih sil. Bramilci Kurlandije so odbili tudi včeraj vse sovjetske napado, izvedene z oja-čemimi silami. Samo na področju jugovzhodno od Liopaje eo uničili zopet 52 sovjetskih bojnih voz. Poročila z zahodnega bojišča Berlin 25. jan. Na zapadu so nemške čete v sredo nadaljevale s svojimi napadi v severni Alzaciji, sovražnik pa je s podporo močnih bombni&kih oddelkov ojačil svoj pritisk ob izlivu reke Roer, pri St. Vithu ter v srednji Luksemburški. Nemške čete so s svojim napadom v Alzaciji od Silvestrske noči osvobodile več ozemlja, kot pa so ga zavzeli Angloamerikanci doslej s svojimi veleofenziva-rni na nemški zemlji. Nemški protinapad se je pričel najprej na področju Bitscha. Z močnim sunkom so predrle uunfke čete Maglnotovo črto proti pieu ler razbite pri tem hitro dovedene sovražne rezerve, ki jih je sovražnik prvotno določil za zajezitev nemškega belgijsko-lukseuiDurške-ga vdornega področja. Komaj je zgradil nasprotnik južno od Bitscha nepopolno obrambo, so prešle nemške čete v nov napad na področju \Veissenburga. S tem sunkom so prodrle pri Rittershofenu in Haltenu v Maginoto-vo črto ter s tem nasprotnika ponovno prisilile, da je vrgel v boj svoje divizije, ki jih je imel pripravljene za povsem drug namen. Tretji udarec, ki je nasprotnika nnj-bolj presenetil, so zadale nemške čete Severnoamerlkancem severno od Strass-burga. Nemške bojne skupine so prekoračile Ren vzhodno od Bischvveilerja, napravile mostišče ter ga kljub vsem sovražnim protinapadom izgradile proti zapadu in severu. Sovražnik je moral ponovno odtegniti z drugih odsekov čete, da bi zajezil ta vdor. Nato je sledil Četrti snnek, ki ga je iavedlo nemško vodstvo južno od Strass-hurpa med Ulom in Renom proti severu. Nemške Čete so napravile globoko vi zel v sovražnikove črte. Da bi zamašil to vrzel, je nasprotnik ponovno premestil svoje rezerve. Stalen z vseh strani izveden pritisk je sovražne oddelke, v koli- kor jih zaradi visokih izgub sploh niso morali odtegniti iz bojišča, tako pomešal med seboj, da se je moralo odločiti vodstvo 7. severnoameriške armade za novo razporeditev svojih oddelkov, pri Čemer je moralo opustiti veliko, močno utrjeno ozemlje. Nasprotnik sedaj upa, da bo lahko s podporo močnih topniških oddelkov branil odsek Moder-Roth. Sovražnik je dovedel rezerve ter pošilja v boj ob Modem osvežene oddelke. Nemške čete pa 60 vzdržale sovražni pritisk proti jugu. Tudi v sredo so nemške čete nadaljevale s svojimi napadi ter so kljub ojače-nemu sovražnemu odporu zasedle nadaljnje ozemlje zapadno od Ilagenaua ter ob odseku rek Moder in Roth. Anglo-atneri-ški napadi pa so imeti le malo uspeha kljub temu, da so podpirali napredujočo pehoto razen oklepnikov in topništva tudi močni bombniški oddelki. Ob spodnjem Roeru so napadli Britanoi ob gorskem grebenu pri Ileinsbergu, da bi tu prodrli več kilometrov široko dolino reke. V trdih izgub polnih bojih so tzvojevali nemški grenadirji na od granat in bomb razritem ozemlju popolen obrambni usj>eh ler eo deloma v bojih iz bližine odbili vse sovražne napade. Na področju povsem razrušenega mesteca SL Vith, kjer so Amerikanci nadalje napadali, eo s svojimi napadi le malo napredovali. Težki, menjajoči ee boji so se razplamteli ob Clertu. Na nekaterih odsekih je moral sovražnik zaradi nemških protinapadov opustiti nekaj ozemlja in krajev, na drugih pa je potisnil nazaj nemške prednje straže. Tudi v trikotniku med Wilzo, Sauerjem in Uro, kjer so napadali Severnoamerikanci iz Diekirche proti severu in severovzhodu, je nekaj krajev južno in zapadno od Viandena večkrat menjalo gospodarja, ne da bi se zaradi teh trduh bojev položaj bistveno izpre-meniL Na zahodu imajo Nemci pobudo Uspešni boji na Madžarskem Berlin. Mednarodni poročevalski urad prinaša sledeče podrobnosti z madžarskega bojišča: Med jezerom Velencze hi Donavo eo prebili nemški napadalni oddelki več močnih boljševiških protitankovskih postojank ter napravili številna predmoetja preko male rečice Vali. Cfetale nemške im madžarske skupine 60 sledile umikajočim se boljševikom v gorovje Veric«. Nem-oi so ponovno osvojili industrijsko področje Felsogalle. Nočni boljševiški 6unki proti zahodnemu .budimpeštanskemu bojišču so 6e zrušili z visokimi izgubami za napadalce. V vseh vaseh in manjših mestih, katerim se bližajo nemške čete pri svojem napadu med Blatnim jezerom in donavskim otokom Csepel se je dvignilo madžarsko prebivalstvo, da bi sodelovalo pri osvoboditvi svoje domovine. V osvobojenih krajih se moški prostovoljno jav- ljajo v vojaško služlia Navdušenje prebivalstva je ogromno. Po prebitju ožine med jezerom Velencze in Donavo so napadle sedaj nemške čete severno od Szekeslehervarja ter pregazile sovjetske postojanke v gorovju Vertes. Ostale so naglo se umikajočim se boljševikom tik za petami. Istočasno so napravile globlji vdor pri Bicskti. Na jugu nemškega vdornega področja med Blatnim jezerom in Donavo so odbili Nemci sovjetske razbremenilne napade ter očistili malo mesto Herceg-falva. V Budimpešti je ležalo predvčerajšnjim ležišče sovjetskih napadov v severozahodnem delu mesto. Nemške in madžarske čete so potisnile nazaj neko vdrlo sovjetsko bojno skupino. S protitankovskim topništvom in z minskim ognjem so razbile sovražna zbirališča na vzhodnem bregu Donave. Stockholm. Reuterjev voleiki dopisnik John Kimcbe se bavi posebno B položajem v Alzaciji ter ugotavlja, da se položaj severno od Strassburga stalno slabša. Sedaj ni več mogoče govoriti o nenadnem nemškem predmostju, kajti po nemškem zavzetju Gambshelma je sledil nemški prodor skozi Maginotovo črto v Ilagenau-ski gozd. Sedaj se Nemci pripravljajo, da bi udarili preko Rena. O klinu v Ardenih pravi, da zaveznikom ni uspelo poraziti Nemce, ki so še nadalje ohranili svojo akcijsko svobodo, dočim si ni moglo angloameriško poveljstvo znova pridobiti pobude, katero jo izgubilo 16. decembra. Dva nemška bolničarska vlaka napadena Berlin. Angloameriški strahovalni letalci so bombardirali 23. januarja nad zapadnim nemškim ozemljem dva nemška bolničarska vlaka ter ju obstreljevali e strojnicami. Zločinske napade so napravili iz nizke višine podnevi pri dobrem razgledu, čeprav sta bila oba vlaka jasno in vidno označena z rdečim križem. Prvi bolničarski vlak Je vozil med Bo-dendortom in Remagnom. Ubitih je bilo 40 ranjenih nemških vojakov, 88 nadaljnjih pa znova ranjenih. DrugI bolničarski vlak je stal v bližini kolodvora Oster-wald pri Hamenu. Tu je postalo 6 nemških vojakov žrtev angloameriškega letalstva. Angleška mornarica pod Američani Ženeva, 25. Jan. Že nekaj časa se udeležuje oddelek britanskega brodovja, ki ga sestavljajo tudi bojne Udje, bojev v Pacifiku. Na neki washinglonski konferenci so izjavili, da nastopa kot »deta-Sirani oddelek« ter da ni podrejen zgolj ameriškemu šefu mornariških nastopov admiralu Kingu, temveč tudi vrhovnemu poveljniku ameriškega pacifiškega brodovja admiralu Nimitzu ter podrejenima poveljnikoma Halbsleyju in Spa-gueju. Severnoameriški mornariški minister Forrestal je poudaril, da smejo uporabiti ameriški admirali britanske edinice »kjer koli že in kakor koli je to pač koristno«. Odvisnost, v katero ni prišla po zaslugi grobokopa Churchilla le angleška politika, temveč tudi angleška vojska, nam to razmerje sijajno označuje. Angloamerikanci porušili umetnine v Pisi Milan, 25. jan. Rimski dopisnik »New York Ttrneea« Je moral priznati v nekem poročilu, da je slavno mesto Pisa zaradi zavezniških bombnih napadov izredno trpela Poševni stolp v Pi6i so granate močno zadele, znamenito pokopališče, ki Je imelo v glavni stavbi freske iz časov zgodnje renesanse, pa je popolnoma uničeno. Ameriški dopisnik izrecno ugotavlja, da so napravili ta razdejanja ameriški in angleški letalci ali pa zavezniki s svojim topniškim ognjem. Domobranski kurati med svojimi fanti na počitku in v boju Ob bolniški postelji ranjenega domobranskega kurata Skoraj bi rekli, da se je predvčerajšnjim, prav kakor se v jutranjih urah razleze svit po ulicah našega mesta razširila med nami novica, da je med domobranskimi ranjenci zadnjih velikih borb na Dolenjskem, ki se takrat še niso zaključile, tudi kurat Me-ničaninove bojne skupine. Včeraj pa smo že vsi vedeli, da njegove rane niso nevarne. Kljub temu, da je na vratih bolniške sobe št. 15 visel listič: »Obisk vojnega kurata zdravniško prepovedan!«, so se včeraj vrata kar cel dan odj»i-rala. Na obisk 60 hodili domobranci, prijatelji domobrancev in kurntovi prijatelji. Vsakdo bi rad zvedel podrobnosti o zadnjih junaških bojih domobrunskih bojnih skupin. Od začetka decembra v neprestanih bojih Ranjeni kurat je hotel vsem ustreči. Svojega pripovedovanja pa ni pričel pri sebi, spomnil se je junaških fantov in govoril najprej o njihovem velikem junaštvu. V zadnjem času so domobranske bojne skupine opravile toliko naporov, da jih more prav oceniti le tisti, kdor je fante v neprestanih bojih spremljal To eo bi.li tudi domobranski kurati, vedno in povsod pripravljeni, da fantom izkažejo duhovniško pomoč. V tem dolgem Času skoraj dveh mesecev niso niti enkrat odnehali, temveč kar naprej hiteli za komunističnimi brigadami, jih razbijali zdaj na enem zdaj na drugem mestu. To junaštvo je rodilo veliko uspehe. Komunistične tolpe so pričelo padati v razkroj, kajti domobranci jim niti enkrat niso pustili, da bi si odpočile. V zadnjih bojih Zadnji veliki pohod domobranskih bojnih skupin, ki se je končal včeraj, je trajal nad teden dni. V njem so sodelovale vse domobramske bojne skupine in oddelki nemške vojske. Domobranci so pritiskali komunistične brigade preko Suhe Krajine proti dolini Krke. Boji so po letošnjem velikem snegu so bili trdi, a domobranci so jih radi prenašali, samo da so njihovi uspehi hiteli proti zaželenemu cilju — čim večjem razbitju komunističnih tolp. V teh bojih je pndlo izredno število komunističnih zločincev, tako da s tolovajskim razkrojem raste neprestano tudi število komunističnih izgub. Nekaj dni pred zadnjo nedeljo so domobranci v ostrih bojih pregnali VIII. in IX. komunistično »brigado«, ki sta hoteli domobrance zadržati pri Velikih Lipljah. Domobranci so v napadu zrušili vse tolovajske zasede. V soboto popoldne pa so se komunistično tolpe zopet vrnile na kraj svojega poraza. Domobranci 60 jih dvakrat zavrnili in jim zaple- iz popotne terfee (Ob treh grobovih) Cenena topovska hrana Ženeva, 23. jan. Kakor poročajo švicarski dopisniki iz Rima, je odpor italijanskega prebivalstva proti vpoklicu 11 letnikov, ki ga je odredil Bonomi, mnogo večji, kot so to prvotno smatrali. Odpor se ni omejeval le na kraje kot Cagliari (Sardinija) ali Vitevo,~kjer je prišlo do krvavih spopadov. Tudi v provincah, kjer ni prišlo do nemirov, je prebivalstvo proti vpoklicu. Omembe vredno je, da mora rimsko časopisje braniti Bono-mija pred očitkom, da hoče dati s tem zaveznikom le »ceneno topovsko hrano«. Rimski dopisnik lista »Neme ZUricher Zeitung« piše, da je v italijanskem prebivalstvu močno zakoreninjeno prepričanje, da nameravajo poslati te italijanske vojake, kt jih bodo sedaj vpoklicali, na posebno ogrožena bojišča, da bi zmanjšali angleško-ameriške izgube. Italijani trdijo, da se Angležem in Amerikancem ni posrečilo prebiti nemške obrambne črte. Sedaj hočejo uporabiti italijanske oddelke pri množičnih napadih, da bi ne glede na izgube teh oddelkov dosegli proaor. Izgovori namesto pomoči ženeva 25. jan. Z gotovim prizvokom neprostovoljne ironije piše list »VVashing-ton Post« o neizpolnjenih obljubah pomoči Angloamerikancev evropskim narodom. Beseda »osvoboditev« ima slab prizvok, če Ima človek prazen Želodec. Seveda tudi v tem članku ne primanjkuje izgovorov. List piše, da je pomanjkanje ladijskega prostora največja teiko^ Nadalje piše, da primanjkuje zaveznikom predvsem uporabnin luk. Da pa je *«< Zunižene države tudi -es problem pomoči končno le pretveza za njihove imperialistične interese, je razvidno iz zatifve tega lista, da ie treba organizacijo ladijske plovbe nanovo urediti ter da mora dobiti VVashington obsolutuo nadzorstvo nad zavezniško plovbo. Amerikanec o letečih bombah Ženeva 25. jan. Dreu Dcarston poroča v listu »VVashington Post«, da je podal državni podtajnik za letalstvo v ameriškem vojnem ministrstvu Lovett zelo resno sliko o učinku nemških letečih bomb. Lovett jo namreč obiskal Anglijo ter zapadno Evropo. Več mesecev je preživel v Londonu in zaradi nemških letečih bomb često ni mogel spati. Te leteče bombe so povzročile grozovito opustošenje. Prednost teh izstrelkov pred letali je predvsem njihova neodvisnost od vremena, ter drugič dejstvo, da ne potrebujejo za vodstvo nobenega Človeka, čim padejo daleč kje za angleškim bojiščem, kjer ee nahajajo čete in na druga taborišča, povz režijo vedno ogromno škodo. Se obupneje pa vplivajo na razpoloženje čet. Berlin. Na Italijanskem bojišču boreča se 25. devfeija protiletalskega topništva je sprožila te dni, da je sestrelila svoje tisoče letalo. SanghaJ. Pri strahovalnem napadu ameriških velebomhmikov na Hongkong i« hilo v nedeljo popoldne ubitih preko tisoč kitajskih eiviiistorv, nad 3000 pa ranjenih. Zadnjič sem natrosil nekaj zadostnih vtisov z zmagovitega pohoda naših slovenskih borcev po Vipavskem danes sem pa natrgaj nekaj žalnih spominčic s treh dragih grobov, JOŽKO BRATUŽ. Ob smrti nojK>zabnega profesorja Jožka Braiuža v Gorici je »Slovenec« že prinesel lep spominski članek, v katerem je v zgoščenih besedah orisal ž,vljenje in trpljenje tega našega odličnega slovenskega moža. Blagi pokojnik pa zasluži, da se ga ponovno spominjamo. Bil je tako markantna, svojstvena osebnost v goriškem javnem življenju, njegova smrt je zasekala v naše narodne vrste tako občutno vrzel da se nihče ne sme čuditi, če se v bežečili dnevnih dogodkih še enkrat ustavimo pred njegovim preranim grobom. Njegova smrt, ki je pretresla im potrla vso deželo, zahteva, da se še nekoliko pomudimo ob bridkosti, v katero nas je pahnila im se iz njene trpkosti učimo. Jožko Bratuž se jo 13. januarja 1896. rodil v Gorici. Po končanih gimnazijskih študijah je sledil klicu svojega srca in stopil v bogoslovje. Vojna, ki je kmalu nato izbruhnila, ga Je iztrgala iz semeniške-ga zatišja. Po zavzetju Gorice je v goratih Abruzzih skrbel za svojce in večje šlevilo goriških rojakov. Ni se trudil in pehal samo za njihovo telesno bla-gobit, temveč jih je tudi tolažil in bodril. Kadar ni našel druge pomoči, iim je pel s svojim krasnim glasom, s katerim ga Je bil Vsemogočni tako čudovito obdaril. Pri tem idealnem delu mu je zvesto pomagal njegov mlajši bra» Lojze, poznejši pevo-vodja, komponist in mučenik. Po povrat-ku v domačijo je Jožko nadaljeval svoje Studite v Stični na Dolenjskem, kamor se je bilo med vojno preselilo goriško bogoslovno semenišče. Tik pred posvetitvijo je pa Jožko izstopil iz bogoslovja. Ni se smatral za vrednega stopiti pred oltar Gospodov, čeprav je vse njegovo bitje plani telo v ljubezni do Boga in je že takrat kakor tudi pozneje vsa leta do svoje smrti vzgledno, svetniško živel. Leta 1922. je postal ravnatelj novoustanovljenega slovenskega Alojzijevišča, 1. 1930 je bil imenovan Se za profesorja grščine in latinščine na gimnaziji Malega semenišča. To so bila njegova najlepša, najsrečnejša leta; plodna leta vzgojitelja in učitelj« '-'ovenske mladine. Bila so pa : kratka, žal, prekratka. S poučevanjem jezikov im petja se je boril za vsakdanji , kruh do svoje smrti. Ta njegova borba ni > »lomila njegove silne volje, zrahljjaia jo pa njegove bolj skromne telesne moči in mu pomagala v prezgodnji grob. Jožko Bratuž ni bil velikan po duhu im ni ustvaril neminljivih del. Bil pa je velik po svojem značaju, po svojem delu in po svojem trpljenju. Izklesal je goriškim Slovencem bleščeč vzgled vzornega moža, ki se ves žrtvuje za svoj narod. Svoj izredni lirični tenor, ki mu je prinesel naziv goriškega slavčka, je izšolal im izvežbal do umetniške višine, ni pa hotel z njim pred široko javnost, za zaslužkom. Odklonil je vsa laskava vabila in pel svojemu goriškemu ljudstvu za boglonaj po božjih poteh, novih mašah, cerkvenih slovesnostih, prosvetnih prireditvah — poslušalcem v tolažbo in bodrilo, svojemu Stvarniku v čast in slavo. SlužIti Bogu in narodu, to je bilo vodilo vsega njegovega življenja .Sledimo njegovemu zgledu, da bomo zmagali m rakove, po katerih tavamo! TONE PISK. Se dva groba sta, ob katerih naj danes za hip obstane naša žalostna misel, groba dveh slovenskih goriških duhovnikov. Njuna imena sta že večkrat z bridkostjo napolnila naša srca. V ljudski govorici pa tudi v časopisju Je bila že po novno zaslutena njuna zla usoda, nikoli pa ni bilo povedano z vso gotovostjo, kje in kdaj je bila zločinsko pretrgana njuna žviljenjska nit im kje počivajo njuni zemski ostanki. Zaradi obeh smo že mesece sem trepetali, pa.vedno še upali. Sedaj so se vesti o njuni nasilni smrti tako zgostile, da na žalost ne moremo več dvomiti: slovenski narod znova v nemi grozi strmi v grob dveh zavednih slovenskih mučenikov, ki so ju pobili rdeči tolovaji. Anton Pisk se je rodil 20. januarja 18R6 na Pečinah na šentviško gorski planoti. Študiral Je v Gorici in je bil 1. 1910. posvečen v duhovnika. Še pred prvo svetovno vojno je prišel za kurata v Lom na Kanalskem, kjer je s svojimi župljani pretrpel obfrontne neprijetnosti in grenkobe prve svetovne vojne Končno je moral vzeli v roke rnskavo potno palico ln oditi v tujino. Ko se je , končanem klanju vrnil, je našel mnogo ruševin. Zavihal je rokave in poskušal pomagati Saj je bil sam kmečki sin In je po svoji dobri blagi naravi ves živel s svojimi občani. Breme, ki si ga je bil naložil, Je bilo zanj pretežko. Opešal je, zbolel. Ko se je po daljšem zdravjenju krepko popravil, je stopil sicer v pokoj in ostal v Kanalu, vendar se ves posvetil delu. Z mladostnim zanosom ie zaživel v uili 4 minometalce. Bojna skupina je v večernih sobotnih urah končala boj in čakala nedelje. »Kje imate farja« V nedeljo zjutraj Je bila vsa bojim skupina pri maši. Po maši pa so edinice bojne skupine odšle na svojo akcijo, tako da je> ostala v vasi le majhna skupina domobrancev. Ko so tolovaji za to zvedeli, so se ponovno približali vasi in jo pričeli napadati z vsem orožjem. Zopet sta napadali. Domobranci so kljub majhnemu številu zavračali vse napade. Okrog dvanajste ure pa so tolovnji vdrli v vas. Vnela se je borba med hišami. Domobranci tudi sedaj niso mislili na umik, dokler niso dobili novega povelja. Ves čas hude borbe je vojni kurat delil ranjencem svojo pomoč. Ni se bal toče krogel, kakor se niso zase bnll junaški domobranci, ki so se z Izrednim junaštvom zaganjali proti tolpi, ki jc hotela priti v vas. Po dolgem boju so domobranci dobili povelje za izpad. Izvršili so ga z lahkoto. Kurat Je z nekaterimi, ki 60 branili odhod ranjencev, do konca vztrajal pr svoji službi. Šele med zadnjimi domobranci je zapuščal vas. Takrat j>a je že slišal surove klice iz tolovajskih vrst: »Kje imate farja?« Tolovaji so gotovo zvedeli, da so domobranci z mašo proslavili nedeljo in prav zato je bilo njihovo sovraštvo toliko bolj zakrknjeno. Med točo krogel so se zadnji domobranci pomikali iz vasi. Marsikdo je bil medtem ranjen, na sredi poli pa je sovražna krogla doletela tudi kurata. Zadela ga je v trebuh, a črevesju ni prav nič ranila. Kurat je kljub težki rani še sam hodil nad eno uro. Šelo ko je izgubil veliko krvi, je prosil za oporo. Ko jo vsa edinica priSla do bojne skupine, so domobranci ranjence in med njimi kurata odpeljali najprej na svoje položaje In nato naprej v zaledje. Bojno skupine pa so nadaljevale boj, znova prepodile komuniste iz Liplja, zaplenile veliko blaga in jih podile naprej. Tako se Je junaški kurat hrabro žrtvoval za svoje fante, domobranci pa so s svetlim zgledom svojega kurata nadaljevali boj proti zločinskemu sovražniku. O poteku bojev bomo prinesli 5o poročila Po kratkem počitku — 6aj za junaškega kurata to bivanje v bolnišnici '.prav zu prav počitek počitek od neprestanega garanja — bodo domobranci zopet sprejeli svojega junaškega duhovnika, da jim bo v duhovno oporo pri borbi za vzvišene cilje. Nakupovalnlca Socialne pomoči y Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. št. 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. nesebičnem dušnopastirskem delovanju. Bil je desna roka kanalskega dekana pomagal pa je z veseljem tudi sosedom. Zlasti se je lotil vzgoje mladine ln je neumorno poučeval slovenski veronauk. Kot mož jasnih načel je v hinavski 0F takoj spoznal pogubni komunizem in mu je v smislu cerkvenih predpisov odrekel je v smislu cerkv. predpisov odrekel svojo pomoč. Komunisti 6o ga zasovražili, ga pred meseci odpeljali in ga jiokončali. Kje je njegov grob, ne vemo. Bodi kjerkoli v naših lepih hribih, ki jih je tako strastno ljubil. Prišel bo čas, da ga bomo lahko pokopali v posvečeni zemlji. Za danes samo postojmo za hip ob misli na njegovo prezgodnjo smrt in pomolimo za njegovo plemenito dušo I Njegov spo-min bo ostal svetal im čist med nami. Spornim na njegove bratomorne morilce bo pa žgoča, krvava sramota še poznim rodovom. ALOJZIJ OBID. Benečija ga nam je poklonila, Rodil se je leta 1900. V mašnika je bil posvečen 1. 1926. Kot kaplan je prišel v Tolmin, od tam je bil imenovan za žuji-nega upravitelja v Podsabotinu im St. Mavru pri Gorici. Tam ga je doletela zla usoda. Ko so komunisti »osvobodili« goriško podeželje, so njihove posurovelo »junaške« čete zagospodarile tudi v njegovih duhovnijah. Ker možati, za vse dobro vneti Obid ni odobraval komunističnega početja se jo zameril zlasti domačim terencem. Nasilno so ga odpeljali, njegov farovž pa docela izropali.. Dalje časa so ga potem imeli po svojih taboriščih in je moral pretrpeti nedopovedljivo gorje, ker je bil močna in odporna narava in tudi pred mogočneži ni rad klonil. Večkrat so prišle v javnost zle vesti: »Župnika Obida so komunisti ubili njegovo mrtvo, oskrunjeno truplo so ljudje videli«, potem zopet: »G. Obid je še živ, srečali smo ga raztrganega in krvavega, ko so ga vlačili s seboj.« Sedaj je vseli teh nasprotujočih si vesti konec, sedaj je bridka resnica: Beneški slovenski duhovnik, ki je iz ljubezni do svojega rodu prišel med svoje goriške rojake, je postal žrtev zločinskega komunizma. Brat je ubil brala iz najbolj zapuščene slovenske zemlje, ker se ni hotel slepo pokoriti komunist. nauku in ni hotel postali orodje mednarodnega izkoreninjenega brezbo-šlva. Slava spominu poštenega zavednega beneškega mučenca! Obsodba, ki so si jo zapisali s tem ubolstvom slovenski komunisti in njihovi zaplečnikl, je tako težka, da jih Je res lahko strah. Naktipovnlnien Socialne pomoči kupuje stara oblatila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih conah Ljubi očka, meni strašno slabo Nočemo trditi, da bi bili vedno in povsod starši krivi, če je sin ali hčerka napravil to strahotno neumnost in se pustil zapeljati po tovarišijl ter jo mahnil med tako opevane, tako »junaške«, tako »narodno zavedne« borec OF. Prepričani smo, da je masikakšeu fant uresenetil svoje starše, ko jo je popihal. Se bolj Je morda strmela mati, ko ji je čez noč odhlačala hčerka. Kar je, je — ln če mladih pamot ni srečala doslej, potem lahko starši opravičeno že dvomijo, če je njihov olrok še takšen, kakršen jih je zapustil, ko je bil zapeljan iu speljan. Da, težko bo verjeti danes mladeniču, da je preživel leto dui ali morda še več med tolovaji ne da bt videl in spoznal njihova zločinska početja, ne da bi slišal krike nedolžnih pobitih, ne da bi opazil goreče vasi, ki jih je požgala tolovajska roka. Da, težko bo verjeti, da V enem letu ni našel priložnosti, da bi vendarle pobegnil iz tolovajske družbe, čo se mu je res tako pri6tudila s svojimi zločini. Pri vsej dobri volji bo tudi težko verjeti, da njegova roka nikdar ni sodelovala pri ropih in požigih, da na njegovi roki res ni bilo niti kaplje bra-tovske krvi. Da, težko bo verjeti dane« mladenki po več ko leto dni »jiožrtvovalnega« življenja med tolovaji, da ni nikdar imela priložnosti videti resnici v obraz, da nikdar ni slišala obupnih klicev na pomoč, da nikdar ni ničesar čula o mučenju deklet in žena, ki so hotele ostati zveste slovenski zastavi, domovini I11 Bogu. Da, tudi dekletu bo težko kdo verjel, da v enem letu ni našla primernega trenutka, kl bi ji pomagal nazaj v prav gotovo prijetnejše meščanske razmero domačna krova. Ce jo ženska leto dni vztra a.a kljub ušem, garjam, kljub zločinom krvi v tako »dragi* tolovajski družbi, potem se gotovo njenih rok ni ves čas držala samo kuhaiulca ali pa milnica, s katero jo samo prala tolovujske capo. Težko bo verjeti, da Je še takšna, kakršna Jo odšla izpod maminega okrilja. I>a, bridka jc ta resnica, tako bridka, da so vse druge misli staršev le utvara. Sinovi in hčerke, ki so odšli in jih toliko časa ni nazaj, bodo le v redkih primerih prišli nazaj neomadeževani ln nepokvarjeni. Zato pa naj vsi starši, ki jih jo že doletela ta nesreča po njihovi lastni krivdi ali brez nje, nehajo dopovedovati svoji okolici, da njihov ali njihova v hribih ni tak ali taka. Kdo jim bo verjel? Nasprotno, vsakdo bi verjel o njih le to, kar je priobčil »Tolminski glas« pod naslovom »Nazaj v družinski raj«. Tam emo brali lepo travestijo na Gregorčičevo pesem »Nazaj v planinski raj«, ki se začenja takole: Po grmih bivam zdaj v deželi — Bog se usmili — srce pa dol mi sili nazaj v družinski raj. Zakaj nazaj? Naoaj v družinski raj! Trpljenje je trebn sprejeti in se /. njim odkupiti, to je rešitev. Osvobodilne Fronte« za Goriško. Poleg manj važnih in manj znanih imen Imata seveda prvi mesti France Bevk, ki je predsodnik, ln dr. Jode Wllfan, ki je tajnik tega samozvanega in od sebe samega izvoljenega odbora. Pikantnost te notice pa šole pride. Tam stoji Črno na belem, da sta dve mesti v odboru rezervirani in sicer za enega »zastopnika narodne duhovščine« in za enega zastopnika tržaških Italijanov, to se pravi za zastopnika tržaških italijanskih komunistov. Ta notica pomenja brezmejno žalitev resnične narodne duhovščine, na Goriškem, ki je po večini pregnana ravno po tej »Osvobodilni« Fronti, ki je deloma NOVi GROBOVI + Anton Gale. Previden s svetimi zakramenti je v 86 letu starosti vdano v Bogu zaspal g. Anton Gale, posestnik, gostilničar in trgovec v Grosupljem. Rajnega očeta, deda in pradeda, bodo njegovi dragi spremili na zadnji poti na domače pokopališče v Grosupljem v petek ob desetih dopoldne. + Frančiška CUL V Ljubljani Je izdihnila ga. Frančiška Cizl, roj. Daear. Blago mater bodo pokopali v soboto ob devetih dopoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. + Katinka Purlan. Po dolgi in hudi bolezni je za vedno zatisnila oči ga. Ka-tlnka Furlan, roj. Seunig, vdova po odvetniku. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v soboto ob pol devetih dopoldne iz kapelice siv. Nikolaja na Žalah k sv. Križu. + Mimica Gomilšek. V Bogu je zaspala učiteljiea gdč. Mimica Gomilšek iz Ljubljane. Blago rajnico bodo pokopali v Dr. Franc Jaklič Ignacij Knoblehar tn njegovi misij, sodelavci v Osred. A triki 21vljenjepls velikega slovenskega Človeka, misijonarja ln raziskovalca Afrike v 19. stol. Knjiga Ima 374 strani x 31 podobami ln preglednim zemljevidom. Eleg. vez. stane 115 L LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo I Miklošičeva e. i že pomorjena, kar dokazuje zadnji primer župnika Piska, deloma pa se skriva pred komunističnimi tolovaji ali pa se je komunisti še ne upajo dotakniti, kor vedo, da bi ed s tem nakopali neizmeren srd ljudstva nase. Slovenska duhovščina na Goriškem Je bila vedno narodno zavedna, je požrtvovalno delala za narod, je trpela, je bila preganjana v tistih časih, ko jo dr. Jože Wilfan še posedal v ljubljanski kavarni »Zvezda« in tam na široko besedlčil vsem, ki so ga hoteli poslušati. TI nekdanji salonski ln sedanji roparski komunisti pa razumejo pod »zastopnikom narodne duhovščine« najbrž kak epa katoliškega komunista, ki se je pregrešil zoper okrožnice sv. očeta in sprejel sodelovanje s komunisti (nekakšnega goriškega Mi-kuža (duhovniškega odpadnika na Kranjskem). Takega duhovniškega odpadnika iščejo, ki bi pljunil na svojo Čast, izdal svoje duhovne sobrate in sedel za i6to mizo z zastopnikom tržaških italijanskih komunistov! Varcnite i vodo! soboto ob pol desetih dopoldne Ie kapele sv. Jožeta na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v sredo 31. Januarja ob 06n»ih v žup-ui cerkvi v Trnovem ■f Karolina Dimnik. DotrpeJa je v Ljubljani soproga trafikanta ga. KaroLina Dimnik. Pogreb bo v soboto ob desetih iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim našo Iskreno sožalje! •GiijoiJKB ttnplifl licransHo platni* RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored u II. Januart T Poročila ▼ nemSčinl — 7.10 Jutranji koneert, vmes 7..10 Poročila v slovenSčini — 9 Poročila v uomSčlni — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila f nemSčini, poročilo o položaju in poročila v slovenSčini — 12.45 Salonski orkrster vodi A. Dermefj — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Badi.ski eodalnl orkester vodi I). M. Sijaneo — 15 Glasba — 17 Poročila v nemSčini lu slovenSčini — 17.15 Glasbena medigra — 17.80 Komorni »bor — 18 Kmečki trio - 18.M 1» nnSega leposlovja. Zorko 8imčič: Plplca i* kostanja — 18.45 Pevski kvintet Premelč in Stanko Avgust, harmonika — 19.S0 Poročila v slovenSčini - 19.45 Preno« branja članka ministra dr. Goebbtlsa lz tednika »Das Beich« — 30 Poročila v nemSčini — 2015 Koneort Ljubljanskega komornega dua (Izvajata violinist J. slaja in pianist A. Trost) — 21 Noč ni samo za spanje — 22 Poročila v nemSčini, napoved sporeda — 22.15 Malo kramljanja, malo plesanja, pleeni orkester vodi D. Prevoršek — 23 Glasba. Trdana Francetu v poslednji pozdrav Vrsta junakov, ki so dali svoje življenje za vero in dom, se jo zoi>et pomnožila. Spet je padel junak v najlepših letih življenja — France T r d a n. Pokojni France so je rodil 19. februarja 1927 v dobri krščanski družini v Sušju pri Ribnici. Bil je nečak od komunistov mučenega kaplana Cvara in pokojnega profesorja na škofijski klas. gimnaziji dr. Franca Trdana. Verni starši so ga poslali v škofove zavode. Tu je dovršil pet razredov. Bil je veoten in marljiv dijak. Med vzgojitelji in sogojenci je bil zelo priljubljen. Bil je veren, pošten in narodno zaveden fant. Ko je domovina klicala v težki url ln eo njegovi starejši sogojenci zapustili zn-vod in šolo ter odšli v domobrance, je France zelo hrepenel, da bi mogel tudi sam braniti okrvavljeno domovino. Iz Baragovega je zrlo njegovo sloven sito čuteče srce po naši nekdaj tako lepi domovini. Videlo Je požgane domove, uničena polja, porušene cerkve in trj>eče ljudstvo. Zato je naredil sklep: »Tudi sam hočem reSevati narod brezbožnega komunizma.« Z idealizmom prepojen je zgrabil v mesecu juniju, dasi zelo mlad, komaj 17 let star, za puško ter stopil na branil: domovine. France je bil junak vse življenje, junak pri študiju, junak v boju. Ni se bal smrti. Zakaj dobro je vedel, zakaj «e bori: za vero, dom in narod. V ponedeljek 22. januarja mu Je zločinska krogla, v ostem spopadu pri Ilinjah pretrgala nit mladega življenja. Sedaj počiva njegovo prestreljeno truplo na domačem pokopališču pri Svetem Križu pri Ribnici. Njegov duh pa biva med nami sošolci ln soborci ter med vsemi, ki so ga poznali in bodo njegovo največjo žrtev cenili vse življenje. Naj mu bo lahka gomača zemlja, ki jo je tnko ljubil. Ljubljančani! Ako nam želite prodati oblačila, čevlje, perilo, posteljnino in slične predmete ter sami ne stegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to nst-meno ali telefonično sporočite. Poslali bomo k Vam na dom svojega nakupovalen. Nakupovalnica Socialne pomoči Ljubljana, Gradišče 4 (naspr. Drame). Telei. 30—39. Obvestila Prevcda Prodaja mesu Potrošniki prejmejo v soboto, 27. t. m, iS tik a: govedine mi odrezka it. 5 in C Jau» ,'uuuarske živilsko naku/.nioe prenkrbovaluili ,i redov v Ljubljani, l'olju lu .leMol. Mesar.1 naj bodo v petek, 20. t. lil., toČDo ob 14 na mestni klavnici zaradi dodelitve mesu. Vse potrošnike opozarjamo, ds shranijo Januarske živilske nakasuiee za delitev mesu dne 3. februarja. Za Socialno pomoč Za Socialno pomoč »o garovali: Bratjo J a k i 1. Ljubljana, Gradišče 10, 3000 lir. — Svalje iz Vrhnike na poroki gdč. Minke Jerinove so darovali za begunce iz II in j 2100 lir. Iskrena zahvala. Pošta Ortnek Pošta Orlnek prične ]>oslovati dne 1. februarja t. 1. za pisemsko službo. — Poštna direkcija v Ljubljani. Posipajte hodnike je prošnja vseh pešcev in hkrati zadnji opomin oblasti hišnim gospodarjem in upraviteljem, naj redno spravljajo stieg s hodnikov In potov vzdolž svojih posestev, zlasti naj pa hodnike iin pota redno tudi posipajo s pepelom ali jieskom. da bo hoja varna in nam ne bo treba dan na dan čitati pritožb zaradi nezgod in nesreč na neposutih hodnikih. Tudi listi so žo namignili, da bo policijska uprava poostrila nadzorstvo posipanjn hodnikov ter najstrožje kaznovala vse gospodarje, ki ne marajo slišati niti prošenj niti opominov. Opozarjamo zadnjikrat vse gospodarje in upravitelje na dolžnosti, ki so jim naloženo s ceslnopolicijskimi predpisi. Opozorite na .nakupovalnico Socialne pomoči tudi druge. 3Ao&ie iwvicz Ka pokojnim g. Antonom Cveuklem, v»-lutilfovoom li Hv. Potra v Savinjski dolini bo maSo zaduSnica v ponedeljek, *). t. tu., ob 7 v cerkvi Marijinega Oiunu.enja v LJubljani. ■Numc»to cvetja na krsto prvrano umrlega Ke.rla DraSčka so darovali nameščenci ivrdke Isls d. d. v LJubljani znrsek 101*1 lir r.a revne bolulke, katori so rdruvljo v Cbo-lowovem zavodu za novotvorbe v Ljubljani, Upruva zavoda se darovalcem v imenu svojih bolnikov najiskreneje zahvaljuje. DruStvu slepih v Ljubljani sta darovali g. Ivanka Camernik namesto venca na grob sično dobremu svaku g. Jožetu Jakliču 2M lir, tor g. Elizabeta MikMč namesto venca na grob pok. g. Franca Marolta. učitelju v p., 200 Ur. Plemenitima dobrolnieaina Izreka druStvo slepih tudi v tmeau podpiran,b najtoplejšo zahvalo. Zaradi oddajanja In pobiranja smeti opozarja mostno županstvo prebivalstvo, naj «> pri tem vestno rsvua po navodilih, kakrSna so bila že večkrat ob. uvijrua. Ce morda >n-radl tehničnih ovir v kaki ulloi določeni dan niso pobrane smeti, bodo pa pač v redu pobrane naslednji todeu ns lati dan Ns noben način pa nihče ne sine smeti stresati ua dverlSče, enato ali kam drugam, raiun v za to določene kompostne jame. H tem, da kdo smeti stresa na eesto ali dvorišče, se sicer sinetl trenutno znebi, pri toin pa niti « ne pomisli, kakšns nesnago bo zaradi k'h imeti, ko »e bo začel topiti sneg Prebivalci na ta način Škodijo sebi In sosedom na zdravju ter al povzročajo noro dolo. kor bodo morali vse smeti, ko se bo sneg stopil. • mtrii odstraniti, poleg trga bodo pa Se kaznovani. Seveda pa to ne velja Zu pepel, ki sedaj moramo z njim posipati hodulke. dn niso nevarni za hojo. Mistno županstvo je naroMlo svojim nadzornim organom In za prosilo upravo policije, naj vse prek i Ske zaradi oddaje sui>'tl Uiknj prlla\l In krSilte strogo kaznuje. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Zima pred 70 leti Vremenar bo o letošnji zimi pnč kratko zupisal, du nam ie nebo na ravnine iu poljane nasuto doslej v treh naletih skoraj do 1 m visoko suhega snega, pravega pršiča, toda vdor mrzlega valu je privel v deželo še ne tako hud mraz, kakršen je l>il v zimi 1929. ko je bilo nekatere dneve do 311C pod ničlo, navadno pa večkrat pod —20 C. Omenili smo že v kroniki, da je bila pred 50 leti prav huda zima, ko je bil po mnogih krajih sneg do 2 m visoko. Sture vremenske kronike pa nam pripovedujejo, da je bila letu 1S76 v naših krajih, pa tudi po ostali Evropi silno hudu zima, ko je neprestuno snežilo ter je to leto zapadel prav debel sneg še celo 17. maja. Zaradi hude zime ie po mnogih pokrajinah nastalo veliko pomanjkanje živalske krtne, grozila pa je ljudem tudi lakota. V Galiciji so n. pr. kmetje prodajali konje po 2 goldinarja, da so si potem kupili živež. O tej hudi zimi so prinesle Bleivvcisove »Novice« prav zanimivo notico, ki kaže, da je imela mestna uprava že takrat hude skrbi in sitnosti zaradi snega. Notica kratko pravi: »Če danes na prvem mestu začnemo z vremenom, imamo razlog za to v tem, da zime s tolikim snegom ne pomnimo v Ljubljani že 45 let. Zima od leta 1829 na 1830 bila je zadnja tako sneženo, kakor ie letos. 5. dne t m. (februarja) padlo ga je toliko, da so bile vse ožje ulice zaprte po silnih kupih snega.« Neprestano je ta krat snežilo 5 dni in poročilo končuje z lahno ironijo: »Ce bi ▼ blagajnici mestni kaj denarja bilo, izpraznil bi jo do dna ta nepričakovani beli gost.. Po ulicah cele gore snega, v vodnjakih pa večidel malo vode, to je druga nadloga letošnje zime pri nas.« Kakor sedaj, so tudi takrat časopi si prosili in opozarjali hišne lastnike na odkidovanje snega in posipanje hodnikov. Znradi grde sleparije obsojena Pred okrožnim sodiščem je bilo obsojenih že več brezvestnih sleparjev, ki so izkoriščali različni položaj zapornikov in od njihovih svojcev iz- vabljali večje vsote denarja, obleko in jtslvine pod najrazličueišimi pretvezami. Pred tričlunskim kazenskim senatom okrožnega sodišča jo bila tc dni končana duljša razprava proti dvema obtožencema, ki sta obritima sleparilu iu skušalu od prizadetih ljudi izvabljati večje vsote denarja. Od državnega tožilstva sta bila obtožena radi zločinstva prevure 50 letna Idrij-funka, samska zasebnica Ivanka Von-činovu in 43 letni zasebni urudmk Milan Piki. Lani avgusta je prva obto-ženka izvubila od štirih oseb 2850 lir, češ da ima na policiji dobre zveee in luliko doseže izpust pripornikov. Samo od neke osebe je izvabila 21)00 lir, toda dunih zagotovil ni izvršilu. Sredi septembra je prišla tudi k zastopnici neke ljubi iunske tvrdke, se ji predstavila pod uapačnim imenom In zahtevala od nje 1000 lir za svoje intervencije v prilog njenega šefa. Slepar-ka pa je bila razkrinkana in aretira-nu. Prijet je bil tudi njen pomagat", drugi obto/.cnec. Ta je lani izvabit nekemu Ljubljančanu do 401)0 lir, ko mu je neprestano zagotavljal, da mu preskrbi iu pripelje iz Brezovice pet kub. metrov bukovih drv. Ljubljančan mu je verjel. Kdo ki mu ne? Saj je bil obtoženec nekak strokovnjak v lesni stroki. A Ljubljančan ni videl ne drv, ne denarja. Vončinovo sn preiskali tudi psihiatri, ki so mnenja, du je v smislu kazenskega znkona odgovorna za svoja dejanja. Bila sta obsojena: Ivana Vončinova na 10 incsc-cev, Milan Piki na 8 mesecev strogega zapora in ua 1200 lir dcuurue kazni. ■acffB Cc prodaste nnknpovalnici Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, pomagate revežem. Koristite pn tndi sami sebi, saj dobite za blago in predmete lep denar •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ao KULTURNI OBZORNIK Nova pesniška zbirka Dušan Ludvik. Srce v vetru: Dušana Ludvika poznamo kot pesnika od leta 1936, ko se je oglasil v Domu in svetu iz Prage ter ie v tej reviji do zadnjih let priobčeval večino svojih pesmi, izmed katerih je izdal v 1. 1940 prvo zbirko S potepuško palico, zdaj pa nekaj — ne vseh — v tej novi zbirki, ki jo ie naslovil Srce v vetru in jo je izdala Nova založba v lepi opremi akad. slikarja S. Kregarja. Dušan Lndvik je že s prvo zbirko prinesel neko novost v naše pesništvo, namreč izredno bogastvo metafor in pesniških primer, katere je razkošno iu včasih naravnost drzno trosil po svojih pesmih. S tem je pokazal na šolo, iz katere je izšel: namreč iz češkega poetizma, ki je prav svojsko pesniško gibanje in je razglašalo za glavno načelo bogastvo sodobnih tudi civilizacijskih pesniških primer, pa tudi pesniških oblik. Ln tako je Ludvik prinesel v naše pesništvo poleg rispetov, madrigalov, villonskih balad, svojski h nokttirnov z notranjimi rimami tudi razmah širokega prostega ritma, ki ga je razvil zlasti po prvi zbirki v mogočnih himnah vetru, rodni zemlji, kmečkemu letu, pa tudi spalnemu vpgonu evropskega brzovlaka. kaT je opeval v himnah v Domu iti svetu, Slovenčevem koledarju itd. Nekaj teh širokih pesmi jo sprejel tudi v to zbirko pod poglavja Vetrovno razpotje. Prva zbirka je bila novost ravno po izrazitosti pesniškega izražanja in metaforah, bolj p« jo je motila mnogobesednost, ki »e je pokazala še bolj v poznejših obširnih him-ničnih pesmih. Primesel je v poezijo tip romantičnega »potepuha«, pesniškega svetovljana, nevezanega na našo domačo tradicijo, h kateri pa se je začel vedno bolj primikati. Iz svobodnega in opisnega ustvarjanja je prešel v čiste like, kakor je iz brezbarvnega jezika prvih pesmi prešel tudi v izbran in iskan izraz, ki je v sedanji zbirki naruviiost izbrnšen ui ena njenih največjih odlik. Tinko 6tojimo sedaj pred drugo zbirko, ki vsebuje 33 pesmi, razdeljenih v štiri v zglavja. Prva »Zvočna osamljenost« (8 jjesmi) je posvečena 1'jubezni ter vsebuje erotične pesmi, večinoma sonete iz časa gonarskega hrepenenja »za zvezdo, ki molče zahaja«. Prve tri, ki so oblikovno izredno artistično izdelane (Nekoč, zlasti pa Nokturno in Jesenska) so nekako glasbeni uvod v cikel 7 sonetov, polnih žgoče sle, ki je razdalja ne more utešiti, ter je zveza med ljubljencema samo v vetru, ki veže oba in ju navdaja z voljo, hrope.se,-njem in ločitvijo. To pa je zakrivil čas: čas nasilten, gnil in razvrvan, bolesti baklo nama je podtaknil in nevoščljiv je ustoim usta odmaknil, dar srca pustil nedodarovaa. Ta cikel je dal prvo vsebino zbirki z naslovom Srce v vetru; tu joče srce i in se spominja žgoče, naravnost strast- j ne erotične ljubezni (prvi sonet Veter z juga se giblje tik na meji banalno- ' stil). Najboljša med njimi jc gotovo krasen rokojevski sonet Kolombina, ki bi se ga ne mogel sramovati Dučič, le da moti — izraz »svetobežna«, ki tu nima slovenskega pomena »težeča k svetu«; temveč — češkega »leteča okrog sveta«. To je lapsus, ki ga je zakrivila pesnikova češka šola. V grenkobi kakor Žejna mladost sta močna in jezikovno izrazita in svojska soneta. Drugi oddelek »Zatišje z vodnjakom« visebiije pelini, ki spadajo med najlepše Ludvikove pesmi sploh ter -so izreden prinos modernemu našemu pesništvu. Dve izmed njih sta izšli že v Zborniku Zimske pomoči. Vsnktcra teli pesmi je izbrušen kristal, vaza, ki jo človek še in še pogleda vedno od nove strani. Tako zlasti Dekle z vrčem (2), ali V majskem soncu in Vodnjak za vasjo. Vsi ti soneti so lepa slikarska zatišja, polna sonca in figurativne kompozicije, platna, kot jih slikajo današnji slikarji s čopičem. Ludvik pa z izbrano besedo. Ni tu zgolj impresionizem zraka, temveč realizem postave in njenega občutja, ki ga pesnik zna podati v izvirni obliki. Tretji oddelek »Krvaveče astre« so pesmi osmrtnice bratrancu Branku Krupi, ki je padel kot žirtev zadnjih let. Dušan Ludvik tu ne poje religioznih, duhovno metafizičnih pesmi v počastitev njegove smrti, temveč niza niz desetih sonetov s podobami mrtvega bratranca wi s spomini nanj v domači vasi, pri smu- čanju, napisal mu je tako 10 epitafov, v katerih pojjotniku mimo njegovega groba govori o pokojnem, ki je zdaj gost zemlje in njenih sadov, cvetov in sokov, zemlje moči; obsoia svet nasilja in zaslepljenosti, kratkovidne strasti in srda. Sedaj si pri izviru in ne muči te z dvomi, z večnimi skrivnostmi Bog. Morda ti dobro de, ko v medli luči procejaš skoj srce rastlinski sok. S tom za širokih strugah razkošne priinore kot glasbena orkestralni stavek. Ce so prejšnjo postni — soneti nastali bolj i z slikarskega dojemanja življenja, so te pesnitve iz glasbenega, melodiozno-ga raakošja i« ustvarjanja prispodob. Najboljša med njimi je prva Hvalnica vetru, ki bi se dala recitirati samo na način mclodramaiske recitacije ob »proinljavi votra-godbo. Je to panorama prispodob. kl pa so vse bolj realistične, kakor jih je peenik Zemlje uporabljal v svojih mističnih prividih Begunci nas spominjajo današnjih brezdomcev. Gonarska pesnitev pa je polna upora, ki je davil pesnika v težkih dneh pregnanstva. Kakor so le pesmi Široko zasnovane in krepke v primerah, za katero — in takih ni malo — — bi dal tudi (pesniško vzeto) »cekin , vendar je celoten vtis — kakor je bil tudi pri SaLiju — da 6o premalo trdno v osii i-vi in preveč rahle v verzih, gostobesedni1, ki bi se dale še iu še skrčiti in obleži i i s težo. Takšna je ta nova pesniška zbirka, ki se lepo uvršča ob druge pesniške zbirk.' letošnjega (1W4) lota, ki je bilo izredno bogato z dobrimi pesniškimi deli (Balantič, Gradnik, Šali, darabon itd.) Med nami je skupina pesnikov, « katero lio moral računati vsak literarni zgodovinar, ne samo sodobni kronist, in ki nas prt pričujejo, da slovenska poezija še ni na umoru, temveč naravnost v novi rasli. Pesniki, kl eo pred petiuni leti šole stopili a prvimi zbirkami, zdai ustvsjjr.;i> ze pomembna deta. Nas samo vesela, Ja se pri njihovih prvih korakih nismo mo tiii. In med te apada tudi Dušan Ludvik, ki se. je uveljavil s pesmimi v Domu in evotu in tnu sedaj drugo zbirko pošilja v svet Nova založba v opremi akad. slikarja St. Kregarja. Ta je prispeval pit uvirnifc peroriib, med katerimi moramo smatrati za najboljši na str. 35 ia 56, pri drugih pogrešamo »vetra«, dinamike, dočim se mi na str. 89 zdi manj posreč"na. Celotnj vtis izdaje pa Jc iereden ter iz-pr&uje raurj žakmoiče ia pesniška dela. W rdeč© zwszi© in Brezovo knuto Nesreča in trpljenje mladine — Denuncijantstvo cvete — Prosluli komunist Slniša Stankevič sodi peštene Srbe — Beograd pričakuje znamke z Brozom Že iz poročil beograjske »Borbe« same, ki je komunistično glasilo in ki izhaja sedaj v Beogradu, posnemamo, da se klatijo po beograjskih ulicah trume lačnih, strganih in prezebajoči h otrok. Ti brskajo po raznih smetiščih /a morebitnimi krompirjevimi olupki iti za podobnim živežem, da si nekoliko potolažijo glad. Beograjski brezprizorni To je povsod prvo zanesljivo znamenje blagostanja v vsakem kraju, [,'ier zavladajo boljševiki. Po cestah se klatijo tisoči in tisoči otrok, ki beračijo, iščejo kak vojaški ogenj, du se za silo ogrejejo, spijo po mrzlih kleteh, tudi ropajo, boli podjetni med njimi i>a se vržejo celo na črno borzo ter prodajajo in prekupčujejo najraje s cigaretami. V Sovjetiji so boljševiki dali tej mladini naslov »brezprizorni«, to so pravi brezdomna mladina, ki nimu irehe. Na milijone otrok je v Sovjetiji jv> boljševiški revoluciji izgubilo svoje starše ali pa so otroci celo ušli svojim staršem, ker je to zahteval boljševi: zem. Ti milijoni so se klatili |>o vsej širni Sovjetiji, beračili, kradli, ropali, uganjali prostitucijo ter propadali čiin-(Tuljc bolj. Celo boljševiški voditelji sami so se v Rusiji sami ustrašili te strašne posledice svojega dela in so skušali problem rešiti. Način reševanja i« mladine je bil pristno boljševiški. Cele trume teh otrok, ki so jih sami izvabili na mrzle coste, so dali kratko malo postreliti- Otroci beograj. komunistov pa odhajajo na počitnice Pojav, ki je obsege! v Sovjeti milijone otrok, se jx>navlja sedaj v obupani Srbiji seveda le v manjši meri. Kaj je šlo v Sovjetiji v milijone, gre v Srbiji v tisoče. Pač pa so beograjski !>olj.šcviki le našli »kapljico tolažbe« v to morje gorja: tako so odpravili meseca dra-embra lani nekaj srbskih otrok v Bolgarijo. Seveda so bili to le otroci vidnih boljševikov, ki so šli na počitnicc v Bolgarijo, ki je manj prizadeta od vojne, kakor Srbija. Tisoče in tisoče otrok pa še strada in prezeba daljo ter te klati po beograjskih razvalinah. Ilustrirani »Pionirc« kvari mladino 7a mladino izdajajo boljševiki večin lab 1' la 18. fEt Si I NO 7. ir»hl«i«4er t» Wllly Blfill v velefllmu »MODRA IJSICA« Sodelujeta: Pnul Hiirbiger in Jane Tlltlea Predstave ob 1* l« 181 ,£U KINO *VX10\s nJ' Zivlienjo in Ijnberen na paralkn >USODA NA VELETOKU« KaTin Hartlt Erust Klipsteln. Predstave oh IS lo IS. Novo srbsko »brezprizornišlvo« je v tem »mladinskem listu« proslavljeno kot nekaka novodobna romantika, kot novodobno junaštvo. Seveda ni niti besede v teli časopisih o kaki veri, o poštenju, o morali, niti o ljubezni do staršev ali o sjioštovunju do starejših. »Središče za sodbo nad zločini in prestopki proti srbski narodni časti« Ves Beograd sedaj trepeče pred boljševiško policijo in njeno denuncijantsko pomožno organizacijo. Osnovano jo tudi »Središče za sodbo n.id zločini in prestopki proti srbski narodni Časti«. To sodišče je izdalo tudi že svoje prve uredbe iu so prve sodbe že padle. Smrtne sodbe se množijo na debelo ne oziraje «e na žrtve, ki šo padle brez sodbe. Predsednik sodišča je prepluli komunist Sinila Stankov ič. Pomanjkanje in stiska vsepovsod Namesto kruha, sladkorja in mr.Sčoh, ki jih boljševiki nimajo, oziroma jih imajo le za*se, pa skrbe boljševiki za razve- drilo prebivalstva, da malo pozabi na lakoto. Toda kakšno jo to razvedrilo? V Beogradu je sedaj odprtih kakih 15 kinematografov, kar sicer za prejšnji Beograd no bi bilo dosti, pač pa je znatno preveč za sedanji Beograd, ki šteje med svojimi razvalinami celo manj prebivalcev kakor Gorica. Seveda so ti kinematografi le slabo obiskani, kljub malenkostni vstopnini. Filmi, ki jih predvajajo, so v6o prej kot zubavni, povečini so to bol ješ viški. Nove znamke Se ena pikanterija bo morda zanimala naše čitatelje. »Maršal« Tito si je pred kralkiin dal od vlade ki jo je sam imenoval, nadeti naslov »narodni heroj«. Časti pa mu je še. premalo. Boljševiki so razpisali tudi natečaj za nove srbske znamke im med novimi znamkami mora biti vsaj ena s podobo ■maršala: Tita, toda po odobreni fotografiji. To pa zalo. tla se no bi kak boljševiški umetnik zmotil in naslikal za novo znamko slavnega maršala« po fotografiji, ki jo hrani kriminalna razvidnica zagrebške policije, kjer jo bil nekdanji robijnš Josip Broz dvakrat naslikan v obraz in v profilu! Po .Goriškem lisluf. Ka| fe novega pri naših sosedih? lz Trsta Violinski konrert. V mali dvorani Verdijevega gledališču je v petek. 19. t. m., nastopila na samostojnem violinskem koncertu Krista l.ichter-Stei-nerjeva. Na klavirju jo je spremljal pianist in ravnatelj konzervatorija v Celovcu Robert Keldorfer. V prvem delil koncerla jc izvajala Beethovnovo sonato op. % in Branmovo sonato op. 10«. Drugi de! koncerta pa je obsegal skladbe Orellija, Paguninija, Vera-cinija iu Fiocca. Umetnica je dokazala, da pozna vse miizikalne in tehnično potankosti glasbila ter je za svojo izvajanje želu toplo pri/.nunje občinstva. Tudi pianist Keluorfer je pokazal svojo veliko umetnost, posel >-no pa jo je lepo spremljal pri »sonatah • nemških mojstrov. Nesreče. V ulici Silvija Pellicn je vstopala v tramvaj tO letna Josipina Kranjc iz Opčinskc ulice ter je tako nesrečno paala, da jc morala zaradi poškodbe na nogi iskuti pomoči v bolnišnici. — 15 letni niizurski vajenec Remigij Stefc se jc v delavnici svojega mojstru Artura Zara na Skednju I>oškodoval roko pri delu ob električni stružnici. — Ko je šla po stopnicah, je 56 letna Marija Zega padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. 12.000 lir je odnesla. 15. januarja je bila aretirana uradnica Sonja Massa-ria, stara 18 let, ki je v več obrokih odnesla iz blagajne urada, v katerem je bilu uslužbena. 12.000 lir Tatvino je priznala in je bila odpeljana v ^a-•[»rc. S Koro&kefja Na zahodnem bojišču je padel posestnik, naddesetnik Maks Skuduik iz Št. Lenarta pri Celovcu. V Glini je utonil devetletni učenec ljudske Sole v Celovcu, Fric Hagenbacher. Njegovega trupla doslej še niso mogli najti. ... Na vzhodnem bojišču je padel desetnik Erik Kampl iz Altbofema, okr. SI. Vid pri Celovcu. V Celovcu jc umrla odlikovamka s srebrnim brižeem za matere, Roza Rozman, roj. Medved, vdova električarja. Na Bledu je nmrl profesor Karel Mi-klič, vladni svetnik, ki so ga 24. januarja t. 1. pokopali v Celovcu. Razne nezgodo. Poljski delavec Josip Domimijak se je peljal v mesto, a konj se je »plašil in vrgel voznika z, voza, pri čemer 6i je Dominijak zlomil levo roko. — Poljska delavka Jožefa Meliba iz Borovelj je padla v hlevu in si zlomila nogo. — Neka celovška skladiščna delavka je padla na poti na delo in si zlomila levico. — Vajenec Kristijan Ar- nejc jo padel pri smučanju in si poškodoval desno nogo. — Vsi ponesrečenci so v celovški bolnišnici. I z Hrva&lee Totck bojev na hrvaškem dri.avnem ozemlju. Sušaški leduik »Glas Primorja« z dno 20. t. m. objavlja naslednje poročilo o j>o!cku bojev na Hrvatskem: Na jiodročju Brčkoga so bili odbiti tolovajski oddelki. Ob Dravi ni važnejših vojaških nastopov. S področja Djurdjenovca so bili prepojeni močnejši tolovajski oddelki. Tolovaji so imeli več neuspehov tudi v okolici Kutine, južnozahodno od Cazlna pa so imeli jx>sebno občutne izgubo v ljudeh in vojaškem materialu. Na bojišču so morali pustiti mnogo pušk. V okolici Bosanskega Novega so morali tolovaji zapustili več višinskih po&lojank. lz Srbije Nadaljnje odvaianje srbskih otrok. Beograjska radijska postaja je po poročilu sušaškega tednika te dni objavila, da je v zadnjem času odpotovalo v Bolgarijo nad 300 srbskih otrok. Isločasno napove duje, da bo zanaprej vsak mesec odšlo v Bolgarijo po 400 srbskih otrok. Zakai pošiljajo otroke v Bolgarijo in kaj se z njimi lam dogaja, radijska postaja ni ničesar povedala. PLAKATERJA tndi ncizvežbano moč, sprejmemo. Dober iu stulen znsln/.ck. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Lepljenje« 537. JJoizvedbs| ZGUBILA SEM 24. I. iz bolnišnice do magistrata oblačil, izkaznico za dojenf-ka nn ime Mikel Anica, '/g. HruSica 22. FoSten najditelj naj jo prinese proti nagradi gosp. Knjdiga, Mudcntovska ulica 2-1. |_G?asba | nov "gr amofon stoječ, znamke >Hic Mnsterc Voice«, prodamo. Radioval, l)nl-nuitinova 13 . Ljub!j. I Živali fe NF.KAJ KUNCEV betib ovnačev, ki »o 5o za porediti, prodam. So tndi za pleme. Naslov v upravi »Slov.« št. 538. j PRODAM otroški &{torini voziček ia dinamo od kolesa. - Sluie, Zaloška ct-sta 101. 1 VISOKE SNEŽKE 5t. 39, lopo ohranjene, prav poceui prodam -Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 53*. 1 7» KG PESE in korenja prodam. -Naslov t upravi »Slovenca« pod št. 539. iianau svetiij k o za obsevanje, novo -prodam. Cernič, Gregorčičeva 29. 1 RADIO »PHILIPS« 1 cevni, v novem stanju, in moško kolo ngod. naprodaj. Mer-tur, Puharjeva ul. 6. [ Sobe Mea K. Struppe: nt> M B %% B ■57 i g Mi ID M @ e m %>J KMI » ....... iiO Strašno je trpela, dokler ni čez dva dni izdihnila. Deček se skoraj ni ganil od materinega ležišča, kakor da bi hotel vsrkati vase vse materine smrtne muke, da bi jih nikdar več ne pozabil. Pri tem pa je ujegov obraz bil trd in oči brez solz. Ostal je tak tudi potem, ko je mati izdihnila. Doček ni jokal; tudi jiozneje v življenju ga nisem videla nikdur jokati. Skromen pogreb na samotnem gorskem pokopališču je zaključil življehj-sko pot nesrečne Pere Androssi. Njena zapuščina je bila zelo skromna. Neki kmet iz bližnjo vasi je kuni ko5o iu majhno njivico. Alnl jc dobil kot dediščino par sto frankov. Vzela sva ga s seboj. , V Ajacciu sem mu kupila obleko in čivije. Skrbno sem ea negovala in naredila iz njega ljubkega dečka Bil je visoke in vitke postave, nežnih udov jn ljubkih kretenj. S svojimi skromnimi in redkimi prošnjami se je obračal -o r^nimrn moža kot name, ker je nn' bolje razumel njegovo govorico. Nikdar ne bom pozabila odhoda iz Ajacciu. Polagoma so izginjali na obzorju obrisi gora. ki obrobljajo zaliv. Končno je bil videti celotni otok le kot modrikasta črta na obzorju. Dečkove oči pa so še vedno visele na obali domovine, kakor da bi se njegova duša ne mogla ločiti od nje ... Pestro vrvenje v marseillskem pristanišču in še lx>lj prihod v Pariz ga je zdramil iz njegove molčečnosti. Čudila sva se nnd njegovo bistroumnostjo in nad tem, kako hitro se jc prilagodil novim življenjskim razmeram. Ko mi jc soprog dejal, da bo naslednji ko sladka sreča je bila zame, da sem tujega lepega dečka vodila po bulvarjih in parkih ali pa po velikih trgovinah. Nekega dne pa sva dobila iz Vostohn sporočilo, zaradi katerega je postala najina vrnitev domov nujno potrebna. Oblekla sem dečka, spravila v kovček njegove stvari in ga spremljala do ulice, kjer naj bi stanoval njegov sorodnik. Imena ulice se ne spominjam več. Vem samo to, da je bila eua izmed ozkih in umazanih ulic tik za bulvarjem St. Miche! in ki predstavljajo naravnost smešno nasprotje z razkošnim življenjem na bližnjih bulvarjih. Vhodi v hiše so črni kot grobovi in rejc.ne mačke ždijo pred njimi V tako žalostno okolico naj bi prišel Aliil! Prosila sem soproga, naj gre najprej sum v liiso in poi/.ve po sorodniku Pere Androssi. On pa je hotel dečka vzeti s seboj in ga postaviti pred dovršeno dejstvo. Tako je obljubil pokojmici. Vdal« <^in se in še enkrat poljubila dečka. Strašno hudo mi je bilo, ko sem se morala ločiti od njega in sem gledala za njim, ko je izginil skozi temni vhod. Deček pa je bil, kakor vedno, čisto miren in t V neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dotrpela in mirno v Gospodu zaupala nnSa zlaln mamica, stara mamica in taSča, gospa Karolina Dimnik soproga trafikanta V zadnji domek jo spremimo z Zal, it kapelice sv. Frančiška v soboto, 27. jan. ob 10 dop. žalujoči: Rudolf, soprog: dr. med. Rafael, sin: Ema in Vera, hčerki: Djnrdjlca roj. Pajnie, snalm: Ratko. muk, ter rodbino: Battellno, Se-dej i« Hribar — ler ostalo sorodstvo. Umrla nam je naša ljubljena žena, mati, alara mali in tašJa, gospa Cizl Frančiška roj. D a c a r Pogreb dTage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 27. t. m. ob 9 dop. z Zal, kapelieo sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. januarja 1945 Žalujoči: mož Jože Cizl, hči Justina poroč. Sešek, zet Vladimir Sesek, vnukinja 8onja — ter ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti sporočamo, da je prenehalo biti zlato srce naše nadvse ljubljene, predobre sestre, tete iu sestrične me Comilšeti učiteljice Pogreb se bo vršil v soboto, dne 27. januarja 1945, ob 'A 10 ddpoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo plemenito dušo v pobožen spomin. Prosimo tihega sožalja. - Sv. maša zadušniea bo v sredo, 81. jan. ob B zj. v župnijski cerkvi Trnovo. V Ljubljani, 25. januarja 1945. Žalujoči ostali. Naznanjamo, da je po kratki bolezni umrl, previden s svetimi zakramenti, v 86. letu starosti, naš dragi oče, ded in praded, gosjiod Anton Ga!e posestnik, gostilničar in trgovec na Grosupljem Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 26. jan. ob 10 dopoldne na domače pokopališče. Grosuplje, dne 25. januarja 1945 Žalujoči: sinovi Anton, Ivan, Frane in Josip, vnuki, vnukinje, pravnuk - in ostalo sorodstvo. SSS5S23BHSBB3 Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša nadvse ljubljena mati, stara malr, tašča in teta, gospa Katinka Furlan roj. Seantg vdova po odvetniku Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 27. januarja 1945, ob dopoldne z Zal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. januarja 1945. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo brezbrižen in 6e je pustil brez težav odvesti. Tudi jaz nisem h«tela pokazati nobeno slabosti in sem počakala v neki kavarni na bulvarju St. Michel, da se vrne soprog. Opazovala som pariško l>oii!ično življenje in mislila na veliko samoto in praznoto, ki me bo zopet obdajala doma. Nenadoma sem zagledala pred seboj soproga z Ahilom ob strani. »Karla Androssija nisem dobil,« ie dejal, »odsoten je za več mesccev. Je namreč po poklicu potujoči obrtnik im po mojem mnenju član neke sumljive družbe. Trenutno jc v ječi zaradi tatvine v nekem hotelu iu zaradi ponarejanja denarja. To se mu večkrat zgodi. Gospodinja mti bo zopet dalo sobo, ko so vrne. Zdi se, da dobro plačuje in starka, ki mi je odprla, je verjetno »tiha soudcleženka« podjetja. Dečka bi Karel Androssi na noben način ne mogel sprejeti. Toliko je vedela že vnaprej im seveda ga tudi ona ne more in noče vzeti. Sama ima dovolj lačnih gobcev, ki jih mora napolniti. Ostane torej sirotišnica ali pa ga 1k> treba poslati zopet na Korziko, kjer bo domača občina poskrbela zanj ...« Prijela sem dečka za roke in ga pritegnila k sebi. »Saj tega no moreva storiti,« sem dejala. V resnici sem bila vesela, da se je tako obrnilo. Zdaj j« bilo skoraj nujno. da sva obdržala dečka pri sebi in ga vzela s seboj na Poljsko. Na najinem posestvu je bilo dovolj prostora zanj. In Oital je... leto za letom. Soprog je večkrat pisal Androssiju, a ni nikdar dobil odgovora. Ko sva dosegla zakonito starost, sva dečka posi-novila. Postal je najin sin Ahil Kadczinski in nekoč naj bi bil najin dedič. Kmalu za tem je moj soprog umrl. Ze orf vsega početka sva zelo mnogo siorila za dečkovo izobrazilo. Najela sva domače učitelje, pozneje pa sva pa poslala v gimnazijo v Varšavo, kjer je bil na stanovanju pri moji sestri. Ob počitnicah je prihajal v Vostoh. Bil je izredno nadarjen za jezike m se je prav kmalu naučil poljščine, ruščine, nemščine in francoščine. Tudi s športom se je bavil in se telesno utrjeval. Kljub temu pa je bil veduo rahlega zdravja. Zdaj pa naj Vam poročam o Ahilovem značaju in o njegovem odnosu do mene. To mi ni tako lahko. Nisem dovolj izkušena in izobražena, da bi mogla pravilno presoditi različne in pogosto nasprotujoče si vtise, ki sem jih dobila o Ahilovem značaju. Morda tudi nisem popolnoma pravična, kajti mnogo me je na posinovljencu razočaralo in mnojio mojih srčnih želj je pustil neizpolnjenih... FQr »Ljudsk* H,k%raM - U Umfckc H5kQ«WH Jože Kradli« - Heranagcbor, Izdajatelji JoSko KtoSelJ - ScbrllUeltcr. uredniki JtUin«