Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah I. Temeljna načela 1. Splošne določbe 1. člen Kmetijske zadruge so gospodarske or-ganrzacije, v katere ©e združijo delovnl kmeije, zato da zboljšajo kmetijsko pri-delovanje, da zvišajo svojo življenjsko raven in da zgradijo socializem na vasi. . Ustanovniki kmetijskih zadrug so laihko 6amo delavni kmetje. Država prav posebno skrbi za kme-tijsko zadružništvo in mu daj« podpo-io iti olajšave 2. člen Kmetijske zadnjge so lahko sfplošne kmetiiske zadruge ala pa kmečke ab-delovalne zadruge Le Izjemoma lahko cbstojijo tudi dnige vrste kmetiiskih za-drug, vendar mora biti niihova uredi-tev v ekladu z dalačbami toga za-kona. • Kmetijske zadruge se lahko pečajo z rserai kmetiiskhni panogami (s polje-delstvom, zivinorejo, vinogradništvom, cadjarstvom, vrtnarstvom itd), z naku-pom iTi prodajo in tudi z' dopolnilnimi gospodarskimi panogami (z gosdar-štvom. ribarstvom, čebelarstvcnn. lovom in p-od.). Kmetijske zadruae se lafoko pečajo tu-di z lokalno obrtjo in industriisko obTtjo. in «cer v prvi vrsti zaradi last-nih potreb. V ta namen lahko us-tano-viio obrtne in iTid-ustrif&koobrtne delav-nice, v katerih delajo z lastno delovno si?o. 3. člen Kmetiiske zadmge voddio zadnižniki po svoiem zboru in po driKTih svojih omaTiih. ki jih «ami valljo irf razvezu-jejo. Organ zadruge je zadružni zbor. 4. člen Kmetijske zadruge imajo svoja -za-družna pravila. Se6iavijo in sprejmejo jih same v skladu z določbainj tega zakona. z drugimS predpisd in z določ-bami zglednih pravil. Zgledna zadružna prarila izda za vsa-ko vrsto zadruge posebej minaster za kmetijetvo FLRJ po predlogu glavne za-družne zveze FLRJ. 5. člen Kmetijske zadmge se lahko združijo v zadružne zveze. 6. člen Kmetijske zadmge in zveze kmetij-6kih zadrug &o pravne O6«be. 2. Materialna podlaga zadrug 7. člen Materialna podlaga za delo zadrug 9O proizvajalna sredstva; ta sredstva so iahko ah zadiužna Jast ali državna last, če jrir da država zadragi v upora>bo, ali pa last zadružnikov, če jih U vložijo v zadrugo v skupno uporabo. Pridelki in drugi dohodki. ki jih za-druge pridobijo z uporabo državnega premoženja ali premoženja svojih čla-'nov, ki ga ti vložijo v zadrugo, &o državna last. 8 člen V&i dohodki zadruge se uporabljajo za to, da se poveča zadružna lastnina in s tem razširi pndelovanje, da se iz-polnijo druge naioge zadruge, da 6e po-ravnajp njene obveznosti in plača delo za-družnikov. 9. člen Zeinlja, ki ie zadružna last, o« more na aikekršen nacin preiti v zasebno last. V6ako pravno opravilb, & katerim se odsvoji zemlja, ki je zadružna last, ]e nično. Zadruge smejo prenesti zadružno zemljo v laet države ali kakšne druge zadružne organizacije, smejo jo pa tu-di zamenjati za drugo zemljo. ZemJja, ki je zadružna last. «e ne sme dati nikomui v uporabo. razen fce zakon določi kaj drugega Z drugim zadružnim premoženjem razpolagajo zadruge v mejah predpisov, ki jih rzda vlada FLRJ. 10. dlen Zaaru'no premoženje vziva isto var-stvo ifot splošno ljudsko preanožeiaje. M. člen Kmetijska zemljišča, ki so državna iaet, se lahko dajo kmetijskim zadru-gam v brezplačno uporabo za določen ali nedoločen čas. D?ža\mo zemljišče dodeli zadrugamor-gan, ki ga iina v svoji upravij če pa ima to upravo okrajni ali krajevni Ijud-ski odbor, dodeli zemljišče okrajni Ijud-ski odbor s privolitvijo oblaeuiega Ijudskega odbora, prej pa mora zasli--šati še krajevni Ijudski odbor, če gre za zemljišče, ki je v upravi krajevne-ga ljudskega odboTa. Državno zemljišče se dodeli s po-godbo. Državno zemljišče. ki je dano zadru-gi v uporabo. ee sme dati v uporabo komu drugemu samo z dovoljenjera drT žavnega organa. ki ji 1e zemljižče do-delil. V uporabo dano državno zemljišče se lahko zadrugi.odvzame samo v izjemnih primerih, ki ^ določfeni z zakonom 12 člen ProirvajalTia sredstva. ki so državna last. daje lahko drzavnt orqan, ki \m& pravico do njihove uprave, s oogodbo y uporabo km&tijskim zadrugam, in si-cer za plafilo ali zastonj S pogodbo se do'ofti, kako in r kakSnimi pogdsi se ta sred«tva lahko uporabljajo. 13 Clen Zadruqe morajo varovati. ohranjevati in večati splošno Ijudsko oremoženle. ki jim je dano v uporabo. 14. člen MedseboJTie pravice in dolinosti za-družnikov in zadruge, ki se tičejo v za- dr\tgo vloženega premoženjr« zadružni-kov, se določijo s predpisi državnih or-ganov im z zadružnimi pravili. 15. člen Kmetnjske zadruge roorajo pTemože-nje 6vojih članov, ki 6o ga vložili v zadrugo, uporabljati ali kako druga^e z njim razpolaga^ v skladu s svojo vr-sto in s svojimi nalogami in v okvlru zadružndh pravil. 3. Gospodarski plan zadruge 16. flen Kmetijske zadruge delajo na podlagi svojega gospodarskega plana. Gospodarski plan zadruge obsega po-leg gospodarekega delovanja zadruge tudi še gospodarsko delo, ki ga zanjo opravljajo zadružniki na lastnih pose-6tvih., kolikor ne gre za delo na ohišju. 17. člen Gospodarski plan kmečke zadruge )e sestavni de! gospodarskega plana okraj-ne zveze kmetijskih zadrug in je po njem zvezan z državnim goepodarskim planom. Okrajna zveza kmetijskih zadrug se-stavi in sprejme svoj gospodarski plan na podlagi planskih nalog, ki jih dobi od okrajnega ljudskega odbora. Plan okrajne zveze kmetijskih zadrug je se-stavni del okrajnega plana. Gospodarski plani zadjug ln zadruž-nih zvez se s«stavijo tn sprejroejo v skladii s pravili planiranja. 18. člen Gospodareki plan kmfetijeke zadruge potndi okrajna zveza kmeUjskih za-drug. Pri deln za potrditev plana kmeti]-ske zadruge sta navzoča predsednik za-druge in en član upravnega odbora. Predsednik kmetij&ke zadruge in en član upravnega odbora smeta biti na-vzoča tudj na seji kvršilnega odfoora okrajnega ljudskega odibora, na kateri 6e v okviru plana okrajne zveze kme-tijskih zadrug obravnava potrditev go-spodarskega plana njiuie zadruge. 4. Zadmga in zadružnlki 19. člen Vsd člani kmelijBtke zadrttge lmajo enake pravice. 20. člen Kmetijska zadruga uporaiblja za svo-je delo praviloma eamo delovno 6dlo svojih članov. 21. člen ZadTuinikl dobijo za svoj« d«9o ˇ zadrugi plačilo, kakoT ga določajo pra-vila In določbe tega zakoBa. 22. člen Premoženje, k.i ga vložijo v zadrugo, marajo zadnižniki izročifci zadrugi v takšnem stanju m na taJcšen način, ka-kor fo d<)loča]o zadružna pravila. Clani kmečkih obdelovalnih zadrug obdržijo ob pristopu k zadrugi v svoji osebni lasti ohišje in delovne pripomoč-ke, ki so jitn potrebni za njihovo laetno gospodarstvo. Prav tako obdržijo tudi potrožne pred-mete in predmete za osebno rabo. 23. člen Zadruga mora ohranjevatl in varovati premoženje, kl ga zadružniki vložijo v zadrugo. II. Ureditev 1. Ustanovitev 24. člen Predlog za ustanovitev kmetijske za-druge lahko poda z republiškimi pred-pisi določeno števllo delovnih km«tov ! (ustanovnikov). j Ustanovnikj morajo sestaviti načrt zadružnih pravil, ga podpi6ata in pred-ložiti izvršilnemu odlboru tistega ob- j lastnega ljudskega odbora, na katerega obmačju na/ bi zadruga tmeta sySne kmetijske zadiruge sklepa upravni oč-bor zadruge z večtoo glasov. Zoper ta sklep se lahko v petnajstih dneh vloži pritožba na zadminil rb-or. Skleip uprav-ncga odbora o sprejemu ald o iiz!klju6itvi mora potrditi zbor, česp-rarv m bila vio-žena pritožba. Dokler j4>ot n« iadb takšnega sklepa, vel>a sprejeti sklep upravnega odbora. i O sprejemu ali iakljwatvl iz kirae<*» obdelovalne zadruge sklepa »admftni zbor z v&čino glafiov. Zoper sklep zbora o tiprcjeimi *e laihko pritožj tiisti, ki nd bil sprejet, in vsak zadružmlk, zoper sklep o izklju^a-vi pa samo tiefi, ki je bil izkljufen. Pritožba se vložj n-a okrajino zv«zo kme-tijskih zadrug v petnajistih dneih. Če okrajna zveza km^etijisikih zadrtK? agoto-vi, da je sklep zbora neipravilen, ee fiklife nov zbor, na kaierem moratn bi-ti navzoči najmanj dve treitjmj zadruž-nikov. ki imajo glasovalno pravico. Sklep zbora se sprejme z večino glasov navzo^fh zadružnikov. Ta fikJep zbora je dokončen. 33. člen Z zadružnimd prariLi &e laiiko določi, da se ob prtetopu k zadrugi pla^a pri-stopnina. 3. Organl 34. člen . Organd kmetijftke zadruge so: zbor, upravni odibor in nadizor®tveni odbor. 35. čJen :, Zbor kmetijske zadrug>e sestavljaj-o Tsi člani zadruge, ki imajo pravico od* ločanja. Spiošne kmetijske zadiruge, ki imajo več kot petato članov, lahko v svojih pravilih določijo, da sestavljajo 2adruž' m zbor odposlanci, ki jib na svojih shodjh izvolijo zadružniki. 36. člen Zbor, ki je najvišji ovgnn zadruge, sprejema sklepe o vseh splošnih m po-membnejših vprašanjih. ki se tičejo za-drug«. Zbor opravlja posebno lele za-deve: sprejema ln spreminja pravlla zadru-ge iii svo) poslovnik; i voli, razvezuje in odetavlja predsed-ni!w ra en dw\ in potem veljavno «klepa s tistkn šte-vilom zadružnikov, koJikor jih je na zboru navročih. Kadar se eklepa o spreraembi aii do-poliiH-tvi zadružnih pravll, o prenehajiju, razdelitvi, združitvi aii pridružitvi za-driige adl o ločitvi od zadruq«, monrta biti na-vrzoči najt»a»ij dve tJretjini xa-družnikov. Zbor sprejema sklepe z večino g*a-sov navzočih zadn*žm«Bkov. 39. č!en Redni letni zbor vodi delovno pted-sedstvo, !ti ga izvoli zbor izmed eebe. V delovuvem predseds^vm so p-redftednik rbora, trtje čsland ip zapisniScaT. Druge zbore vodi predsednik zadruge. Zapi&nik zbora podpižeta predeednJk. zbora ki zapiisnikar. 40. člen. UpTavni odbor vodi v*e delo zaditige. Upravnd odbor laihko naioti v okvirti zadiružnih pravil nekatera opravila po-sanneznim svojizn članom. V upravnetn odboru zada-ttgc so pred-sedmik in štiri do deset zadtružnikov. pTedsedrifk upravnega odbora je pred-sednik zadjnige in osebno v»di nj€no dc-lo. Predsedlmik predstavlja in za«to«pa zadorago in ran}o podpisuje t hncndbora se mpora-Jo držaK vsi zadnŽniiki. Za svoje dtelo je \jpjslvtA odbor od-gcrroren. zadro*neimi zboru. 42. člen Predeedffiik in ti«*i člaani npravn«ja odbora, ki »talno d*la>jo t vodstvu za-druge, dobiv^jo za svoj« delo plafo, ki se r«vna po aklepu zbora. 43. &en Na