Štev 39.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana
27. septembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo,
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Ka je govoro g. poslanec Vesenjak na shodi zavüpnikov SLS. v M. Soboti?
Njegovo poročilo od našega gospodarskoga položaja, od dač, bremen, štere plačüje naše lüdstvo je vzeto iz uradnoga poročila g. ministra financ za proračunsko leto 1924-25. G. poslanec je s stvarnimi i mirnimi rečami s številkami tolmačo, kelko dače plačüjemo vsi v našoj državi, šteri znaša 13 miljard (to je 13 jezero miljonov.)
To je ogromno število i lepi penez, s šterim bi se z dobrim gospodarstvom dalo dosta napraviti za vsestranski napredek v našoj državi. To je takša šuma, da bi se od te preci dalo brisati, lüdstvo bi plačüvalo menje, a itak bi država na dače dosta dobila vküp. Ne je pa zadosta, ka plačüjejo državlani telko dače, nego pri tom plačüvanji se godijo strašne krivice, edni plačüjejo skoro vse, a drügi pa malo ali nikaj. Najvekša krivica, da ne vozimo vsi vednako, nam so naklali jako, a drügih dačna kola so prazna. Mamo več vrst dač od tej je najvekša i nejvažnejša, štero plačüjemo vsi: direktna (neposredna). Toga davka je za polovico leta bilo plačanoga više 100 miljonov Din, kak je g. finančni minister zahtevao. Če računamo po pokrajinaj dobimo strašno sorazmerje. Srbija i Črnagora, sta plačale menje, kak je bilo navrženo i to za 10 miljonov Dinarje. Plačale sta 74 miljone (prebivalcov je okoli 5 miljonov). Hrvatska je plačala približno telko, kelko je bilo odmerjeno. Več sta plačale Vojvodina i naša Slovenija. Slovenija je plačala 28 miljonov več kak je bilo predpisano i to za pol leta. Tak plačajo edne pokrajine za miljone menje, a drüge za težke miljone več. Pri tom pa moramo pomisliti, ka ma Slovenija okoli 1 miljon stanovnikov i plača edno petino od celoga državnoga direktnoga davka, dokeč bi po pravice morala plačati samo edno dvanajstina, tak pa plača ešče ednok več! To je pa ne samo pri toj dači, nego je pri drügih tüdi tak. Pri osebnoj dohodnini plača Slovenija edno petino
cele državne dohodnine. Srbija i Črnagora sta plačale okoli 23, Hrvatska 28 i Slovenija 29 miljonov. Tak najmenjša največ. Pri dači na poslovni promet je Slovenija tüdi na prvom mesti, plačala je najmre 20 miljonov, Srbija i Črna gora pa samo 16 mil. So je strahovita nevednakost i ravna takšo nevednakost je pri državnih dajatvaj; vlada največ penez stroši tam, kde dobi malo dače, nam pa, ki plačüjemo skoro za celo državo, ne dajo nikaj. (Ka povejo na to Pivko i Radič? Vr.)
Drüga strašna krivica je, ka plačüje od vseh dač največ kmet, dokeč drügi stonovi plačajo menje. I ešče vekša krivica je, ka so pri neposrednom davki, najbole obdačene stvari, štere nüca vsakši siromak. To so: žigice (špice), šol, dühan itd. Tü ma država velikanske dohodke, štere plačüjemo za vsakšo malenkost, za razne štempline koleke. To ide tak po vrsti, kda pa mi zahtevamo ali prosimo kaj, pa nam odgovorijo na kratko: nema pare. Tak je to šlo pod bivšov vladov, radikalov i demokratov, tak ide to pod vladov radikalov i radičovcov, štera se zove kmečka. Pod tov kmečkov vladov plača ravno največ kmet.
Naši poslanci v Belgradi ostro nastopajo zavolo tej velkih terhov i nevednakosti, ali v Belgradi se na to smejejo i pravijo, ka Slovenija plača lahko ar je bogata. Itak se je pa posrečilo bar nekaj doseči i to, da je bio odpravleni kuluk i dača na ročno delo. G. poslanec je opisao kakšo borbo so mogli voditi naši poslanci, da so teva dva terha odpravili. Če bi ostao davek na ročno delo, bi mogo vsakši delavec, ki od svojega zasiüžka 2 procenta. Siromak delavec bi plačüvao pozimi, kda bi bio že brez penez, a deca njegova lačna i raztrgana, tisto, ka je poleti zaslüžo. Ta krivica se je itak poleg težkoga dela naših poslancov odpravila.
Nadale je govoro g. poslanec od gospodarstva i je pravo sledeče: Ka da smo mi bili na vladi nam je bilo zadosta 14 ministrov, a zdaj jih je 18 i poleg toga ešče telko sekretarov skoro kak ministrov i drž. podtajnikov, šteri vlečejo plačo kak ministri. Naši ministri so sedeli pri obtoženih stolaj — z pismami i delali,
a denešnji ministri so vsikdar na poti, se vozijo z automobili, s salonskimi vozovi, a delo stoji, ali je pa opravlajo pomočniki i sekretari, ar se tüdi gg. ministri, G. finačni minister kriči: šparati. Dobro šparati trbe, a gospodje naj začnejo šparati gor na najvišjem mesti.
Gospod poslanec je nato ešče obširno govoro o carinskoj tarifi, o trgovini z sosedami, kde se pod zdajšnjov „kmečkov“ vladov istotak godijo strašne krivice ravno kmetom. Vse, ka kmet ma k odaji, mora dati falo to je živina, zrnje itd. a ka küpi je drago: železo, stroji i drüge gospodarske potrebščine. Vlada ščiti našo industrijo, pravi, zato kmet küpüj drago svoje Potrebščine, kmet je pa ne zavarüvani i tak majo strašne dohodke samo preküpčevalci, banke i drüga podjeta. To so vse krivična i težka bremena, a vlada je glüha, da bi lüdstvi premagala.
NEDELA
XVII po Risalaj. Evang. sv. Mat. 23, 34-46. — Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe.
Kristuš je s svojim prihodom začetnik novoga zakona. To je tüdi sam povdaro. Pri zadnjoj večerji je zaklüčo starozakonske nekrvave daritve, na križnom drevi pa starozakonske krvave daritve, zednim pa je postavo novozakonsko nekrvavo daritev — vstanovo je svestvo lübezni, Oltarsko svestvo. Starozakonsko postavo je dopuno jo je s tem, da njoj je dodao zapoved lübezni do vseh ljüdi „Novo zapoved vam dam, da se lübite med seov, kak sem vas jaz lübo, da se tüdi vi lübite med seov. V tom bodo vsi spoznali, da ste moji vučeniki, če bote meli lübezen med seov.“ Jezuš je teda povdaro, da je samo tisti njegov vučenik, što ma lübezen do vseh lüdi.
Kakša pa naj bo lübezen do bližnjega? I ali jo mi mamo, najmre pravo lübezen?
Sv. Pavel piše: „Lübezen le potrpežliva, je dobrotliva; — ne radüje se krivici, veseli pa se istini: vse prenese, vse verje, vse vüpa...“ To so glavna znamenja lübezni. I po teh lehko spoznamo i presodimo svojo Iühezen.
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
O joj, samo zdaj ednok še naj pogleda Bog na njega. Samo zdaj ednok !
Znova zavrti kaput ober glave.
Na ladji so v pamet vzeli. Vetriček je slab: a zato nese malo ladjico.
Naednok se nos ladje obrne.
Elemér bi zakričao, če bi mogeo. Razjedajoča bolest ga zgrabi za srce. Itak ga teda ne bi videli, ali pa bi se sami radi izognili ? Mogoče so praznoverni ljüdje i ga majo za vraga na tom zapüščenon, nenaseljenom otoki.
Taki pa se je spomno, tla jadranica nemre priti naravnoč zavolo nasprotnega vetra. Križati mora prostor, da potom spremenivši jadro lehko pride v bližino skale.
Znova je vüpao. I vüpanje njemi je od minote do minote razlo. Istinsko. Jadranica se njemi ne izogne, samo smer spreminja. Kak da bi že vido, da njemi nazaj kimajo.
Zdaj pa le do zadnje moči, do onemoglosti. Vseeno, če tüdi vküp spadne do tečas; a ljüdje prihajajo, po njega prihajajo.
Ladja spüsti mačka. Odrežejo mali šajko, da lehko pridejo do nevarno pečine.
Napol mrtvoga nesejo Eleméra na ladjo. Ravno do tečas se je mogeo komaj zdržati, da so rešilci ta prišli.
Na ladjinom krovi so ga dolpoložili. Iz kulača njemi par kaplic vode vlijejo v vüsta.
Prva kaplica še vkraj teče; drügo pa rešenec že želno pije. Zribajo njemi čelo, obraz, prsi.
Po tretjoj kaplici odpre oči,
Ladjin kapitan kima, da je zaednok zadosta.
V žep segne i tla Fleméri tri drobne datole. Te ne razmi, ka pravi, o misli da to: pojesti moral več zdaj niti ne dobiš, dokeč se ti želodec ne privadi.
Te hip je rajska blaženost. Gda je prvi človek oprvim gladüvao, vržen iz ograda blaženosti, te njemi je lehko dao takšo slast prvi sad.
Ladjini veslači so bili raztrgani, črni,črepastoga obraza Ijüdje, kak tüdi drügi marinari južnih krajov.
Njüvo govorenje ne razmo popunoma. Nešterni reči, nešterni glasi pa so se njemi videli poznani. Kak friško se njemi je začnola moč povračati, njemi je oživela tüdi pazlivost. Primerjati je začno govor ljüdi z rečmi, štere je poznao. Brezdromno je, da Španci.
Francoski je že znao, zato jih je francoski pitao. Te jezik je ja soroden, ga bodo že razmili.
To, da jih ma za Špance, so razmili i so tüdi odgovorili, da so. Spanija je njüva domovina, tam ga denejo teda na breg. Povedali so so tüdi, od kod so; a tistoga kraja bogme Elemér nighar ne čüo. Zad sta pa njemi je bilo znati, da nazadnje pride nasüho. Drügoga ne jako razmo iz govora dečkov.
V ozadji je zagledao Ianc visokih pečin.
Marinari pa so veslali na oddaljen pesečnat breg. Tam je bila ribiška vesnička s par hišami; obdana s slabov ograjov.
Dokeč so prišli na breg, je Elemera znova premagala zmantranost. Medlovno se je vlekeo
za svojimi rešiteli. Samo z roköv je kazao, da bi rad šo ležat. Samo počivati, počivati. Drügo nikaj njemi ne trbe.
Kaplico močne žganice so njemi vlejali v üista. Ta pa še ga je še bo omamilo,
Vküp je spadno.
Gda jo znova odpro oči, je vido, da v nekšem pokritom prostori. S ponjav so njemi napravili posteo i so ga na njo položili. Vido je, da je mokra robača izda razkapčena, na šinjeki je še Marijina svetinjica, štero ženske i deca z velkov pobožnostjov gledajo.
Zdaj so vsi tak prijatelski. Nieden ne radoveden; nego vsakši bi njemi rad skazao kakšo naklonjenost. Zdaj eden, zdaj drügi beži i se vrne z ročkov vode, šalicov mleka, s par figami i pomaranžami. Tüdi sami nemajo dosta.
Kelko majo, njemi ponüdijo.
On pa samo obrača glavo.
— Vmerje; — pravi edna ženska.
— Ka bi; — odgovori na to nekši ribič, šteri je bio med rešiteli.
— Samo to bi še trbelo !— se oglasi drügi ribič. — Da bi zgiibili celo povračilo 10 pezet, za štera smo ga na breg pripelali.
I potom što zna, ali ne kakši premožen človek te rešenec? Precej lepo obleko je morao mett. Že zdaj se vidi. Ma mogoče tüdi drüžino, ali bogato rodbino; če si odpomore, gotovo povekša bom.
— So župana že zvali ? — se je znova oglasila nekša mlada žena.
— So. V varaš so tüdi poslali glasnika.
— Pametno. Bar bodo znali, da ste živoga pripelali.	(Dale.)
2
NOVINE
27. septembra 1925.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naznanilo chicaškim Slovencom. Prosimo cenjene naročnike, če se inam preselijo, naznanijo pri naših zastopnikaj. Ivan Tom pa je zastopnik za Borth Side pa East. Side, zato šteri v tistih krajih živite, zglasite pri njem. Ki ste pa na South ino West kraji, se pa zglasite pri Ivani Denša 2130. Arthington St. Za novo leto naročnino bodeta tüdi njeva kolektala. Zato pa prosimo, da šterim de vam mogoče, se zglasite sami pri njima ino njima plačajte ka de njima dosta ležej šlo. Prosimo pa tüdi, da bi se vsi skrbeli za naše liste, šteri ešče nemajo Novin ino Marijinoga lista naj si ga naročijo oba pri naših zastopnikaj. Za letos je cena tri dolare, za k leti prosimo štiri, ar do listi vekši kak letos. — Vredništvo.
Dari na Martinišče v dinaraj: Romarje M. Bistrički, 11 50, Raj Štefan G. Bistrica 20, Kramar Ivan Sr. Bistrica 10, M. Žerdin gl. nabirač 38, Žiški Ivan Kühar, župnik Prelog 360, N. N. V. Polana 10. — Bog plačaj!
      Vpokojeni so naši stari vučitelje: Ivan Benkovič šol. upr. v Dokležovji; Dragotin Čižek šol. upr. v Dugoj vesi; Matjaš Zver šol upr. v Küzdoblanji; Štefan Kolarš šol. upr. v Srdici. Vrlim delavcom med lüdstvom Slovenske Krajine, se jim vse lüdstvo za njihovo dugoletno delo toplo zahvalüje. Včinoli so za naše lüdstvo dosta, zato jim tüdi Želemo, naj ešče duga leta zdravi i srečni živijo med nami, kde bodo dugo — dugo v spomini.
Naročnikom na znanje. Na naslove pod B) smo poslali čeke. Prosimo, da se dug plača. Kalendarje do skoro gotov i je samo tisti dobijo, ki plačajo celoletno naročnino. Ostali dužniki od B) slove naprej zaendrügim dobijo Čeke, Siromaški delavci potrebüjejo v tiskarni svojo plačo, ne odtegüjmo je z odlašanjom.
Turnišče. Edna neimenüvana dobrotnica je darüvala na nove zvone 50,000 koron. S tem je položen fundament za naberanje. Bio bi pa tüdi čas, da se istinsko zbüdimo. Vse cerkve v bližnjoj i dalnoj kroglini že majo nove zvone, samo naša ne. — Naš g. kaplan. Ivan Greif so hodili polagat župnijski izpit. Napravili so ga z dobrim uspehom. Vrlomi g. kaplani iskreno čestitamo. (Uredništvo tüdi iz srca čestita.) — Dne 6. septembra so vmrli 73 leta stara gospa Julijana Gašparič dovica pokojnoga notara g. Némethyja, mati g. dr. Viljema Némethy, fiškališa v Lendavi. Pokojna je bila blaga gospa i dobra krščanska žena. Sprevod je bio jako lepi. Vodili so ga g. župnik z dühovniki sosednih far. G. sin so spomin svoje matere najlepše s tem počastili, da so vrednost pok matere razdelili med siromake. G. fiškališi izražamo nad zgübov globoko sožalje. (Sožalji se pridrüžimo, Vr.)
Hotiza. Blagoslavlanje nove cerkvi na Hotizi bo dnes 27. sept. ne kak je bilo dnes tjeden pomotoma javleno.
Domača politika.
Hrvati za federativno ureditev države.
Kak smo že poročali, se je vršila v Spliti konferenca zastopnikov hrv. zajednice i disidentov Radičove stranke. Na toj konferenci so ustanovili „Hrvatsko narodno federalistično zvezo,“ iz štere bo tüdi novi parlamentarni klub. Govorili so med drügimi Trumbič, Lorkovič, Uroič, Jagatič, i Žanič. Ta nova hrvatska zveza bo šla isto pot kak bivša Radičova stranka, nego node glavna točka republika, nego autonomija pokrajin. Tak je velki deo Hrvatov obsodo Radiča, ar je odao hrvatski narod centralističnomi Belgradi i je priznao program naše krščanske stranke.
Prerano veselje. Tüdi v Sloveniji so bili lüdje, šteri so se veselili strankarske küpčije med radikali radičovci i to Prerano. Poleg republikanca Prepeluha i centralista Pucla i njihovoga gasila „Kmetijskoga lista“ je spevao hvalo novoj drüžbi na vladi tüdi „Narodnik dnevnik“ v Ljubljani, šteri je vsakšoj številki hvalo sporazum i pisao opomine našoj stranki, naj ona tüdi spadne na kolena pred Pašičom i pristopi k sporazumi. Ar pa ona toga ne včinila, jo je ne mogeo pregrajati. Mi smo že nekda zapisali, ka od nove vlade nemamo pričaküvati nikaj ar je Radič vse dao, zahtevao je pa samo svojo osebno slobodo. Zdaj pa je prišlo spoznanje tüdi pri drügih. „Narodni dnevnik“ med drügim piše: „Narod nemre zavüpati vladi, štera ne pokaže dobre vole, da odpravi včinjene kri-
vice. Vse kaže na to, ka se nova vlada, ali bolše rečeno, radikalna stranka ne zaveda, ka trbe odpraviti krivice, nego tüdi gleda za strankarsko zadevo. Če tak misli, se moti, ar bo od toga trpela i država i vlada sama.“ Lüdem se odpirajo oči. Že tri mesece je nova vlada, a nindri je nikaj inači, posebno v Sloveniji je vse po starom. Krivice, štere so nam prizad ali Pribičevič, Žerjav i Pivko so ostale nedoteknjene. To vidijo zdaj že tüdi tisti, ki so küpčijo med vladajočima strankama pozdravili, kak narodni sporazum. Mi smo znali, ka od vlade, štera nema poštenih namenov lüdstvi pomagati, nemremo pričaküvati nikaj. Veseli nas, ka to zdaj že uvidijo prijateli radikalno-radičovskoga sporazuma Tüdi „M. Krajina“ zača glava boleti i več ne tak navdüšena za Radiča kak pred par tjedni. Pa ešče bole kisil njej postane „sporazum“ kem starejši bo.
Pošta.
Žišek Mihal Ižakovci. Preglednoli smo Vaše račune. Za lani nesmo najšli nikšcga duga, zato smo danih 260 Din spisali k novoj naročnim. Za tekoče leto odračunavši naročnino onih, ki so na deset let naprej plačali i širitelov, ste dužni ešče 865 Din naročnine.
MALI OGLASI.
Sreča Vas išče!
Küpüjte srečke (loze) efektna loterija NARODNO KULTURNEGA DRUŠTVA pri MALOJ NEDELI.
Dobitkov je 300 v vrednosti 15.550 Din. Srečka košta 5 Din. Vlečenje bo novembra 15.1925. Küpüjte i naročajte
srečke pri Narodno kulturnom drüštvi Mala Nedela.
POSESTVO K ODAJI!
V Berkovcih, fara Sv. Jüri ob Ščavnici obstoječe iz zidane hiše, z opekov pokrita, 5 sob, gospodarsko poslopje, 14 oralov zemlišča, travnikov i loga. Što šče küpiti naj se oglasi pri Franci Kovačič v Logarovci pri Križevcih. Cena po dogovoru!
Živinski ino kramarski sejm v Veržeji se vršio 29. sept. 1925., na šteroga se vsi prekmurski ino drügi trgovci pa ljüdstvo vljudno vabijo. Zdaj se prvokrat vršio vküper kramarski in živinski sejmi na občinskih tratah. Županstvo Veržej.
NE POZABITE!
Sühe gobe odate vsigdar po najvišjoj dnevnoj
ceni samo v trgovini Franc Senčak, Mala Nedela, Lotmerk. Zapomnite si  dobro!  i se osvedočite.
K ODAJI
sta dva nova vogrska mliskiva kamla (Königsberger) beliva z rdečimi partami, eden 13 colov, drügi pa 12 debeli i eden meter sörki. Obadva pašeta za zgornjake, Dve štangi, dve balanz železi z logoaramo vred. Železo vaga 120 kg. Cena je 7000 Din. Küpi se pri Recek Štefani D. Slaveči p. G. Lendava.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na Razkriži. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Oda se v Sebeborcih
iz 70 plügov obstoječe verstvo Gergelya Luthar; polovico toga je log (jesen i hrast), šteri se že lehko dolseka, drüga polovica so njive, senožati, gorice i sadovnjak, stanovanjska hiša sestoječa iz 4 sob, predsobe, kühinje i pivnice, novo zidano stanovanje za držino, štale, granar, preša i hlevi, velko gümlo, gospodarsko dvorišče, grede.
Oda se vse vküp ali tüdi po parcelah. Natančnejše se zvedi pri g. JOŽEFI TOPLAK v Petanjski Slatini.
Eladó Sebeborcén
a Luthár Gergely fele 70 holdas gazdaság, melynek fele vágható erdő (fenyö és tögy), fele szántó, kaszáló, szöllö és gyümölcsös, lakóház 4 szoba, elöszoba, konyha és pincével, ujjonan épitett cselédlakás, istállók, magtár, óllakkal. nagy pajta. gazdasági udvar és konyhakerttel egészben vagy parcellázva is Bövebb negtudható TOPLAK JÓZSEFNÉL Petanska Slatinán.
Zavolo oditve iz Prekmurja več fele nagrobnih spomenikov i štiri potna križna dreva
se po jako fal ceni Odajo v Murski Soboti pri gosp. MOČNIKI.
IGNAC GERENČER, gostilničar v Törnišči bo odavao 27. septembra letos ob 2. vöri popodnevi v gostilni poleg cerkvi
na javnoj licitaciji
več vrst gostilniške opreme i pohištva, 2 stola za točenje (söntés) štelaže s pulti i eden aparat za točenje piva s celov opremov
Iz proste roke se kdašteč oda.
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava