„„4. e»kr*t Za cerkev, šolo in dom.
v mescu.	'	4 fl. na leto,
št. 8,	15. ^Vgusta 1865.	, XIV. tečaj.
" -	___ •	Vifttfl ■ '
•■ ■	;i»Mf::	«.	;'rjI«WI ttieov
Pridiga za lf. pobinkoštno nedeljo.;
(Bodimo usmiljeni-, gov.-A—st.) r : vo jia
I ri ^	.	.	... 1	■	P Hi!	[1
Nek popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga je videl, se mu je'
v serce smilil.«' Lok. 10, 33.	Mfe ,*«( t.tt
V I	" X <4- --Vili«}«
vod.	. •
J^ratko je naše življenje na zemlji; le nektere stopinjo so od eibelji do groba. Naše življenje visi na tanki niti? i*<'pOJi nami se brezkončna večnost odpira. Vsako vir o se nit lahko vterga, in naše truplo pade v zemljo, s ktere je vzeto; naša daš* pa gre pred sodni stol pravičnega povraonika. Pa v'tei» kratkem življenji ni nič stanovitnega. Za srečo pnde kmalo nesreča, in za dobrim kmalo budo. Oko, kr Se je % veseljem po svetu oziralo, kolikrat v grenkib solzah plava! Serce';'fclt^Š bilo polno sladkega upanja, kako kmalo Se vidi,'"ogoljufano, in se od britke žalosti topil Kdor se je v svetlobi ime-nitnOsti in časti sončil, dostikrat se nanagloma vidi v žalostno terodto zakopanega, in bogastvo se mora ogniti in dostikrat nar veči revščini prostor naredili.— Kolikrat je dobro ime černjeno, pravica zatirana, nedolžnost preganjana, pobožnosl zaničevana! Težek jarm, pravi modri Sirah, leži na Adamovih olrocib od dne njih rojstva do dne njih pokopa. Pa če je butara še tako težka, vendar je veliko zlajšana, če jo več ram noši, če slabosti posameznega človeka ljubezen drugih na pomoč pride. 0 pač lepo je, in angeli božji se vesele, kedar se človek nesrečnega človeka usmili, in mu pomaga! V povesti od usmiljenega Samarijana nam božji učenik kaže, kako moramo tudi mi do takih ljudi usmiljeni biti, ki jih kaka nesreča zadene. Ta povest nam daje priložnost, premišljevati besede:
Slov. Prijatel.	24 -
Bodimo usmiljeni do nesrečnih:
To nam zapoveduje 1. natorna postava; in 2. ker-ianska postava. Poslušajte! »> c .
--------Razlaga. .....—---------
1. Kakor reven in siromaški tudi človek na ta svet pride, vendar mu je le usmiljenost prirojena. Druge čednosti imajo nekaj nad sebo, kar je človeški natori nasproti, in kar veliko zatajevanja tjrja. Da si človek, postnim. ;lepo čednost ponižnosti pridobi, mora si veliko prizadevat^ 'da samolastno ljubezen in domišljevanje v sebi zalare. Kako močne nasprotnike ima poterpežljivosl, krotkost in ljubezen do sovražnikov na jezi, prevzetnosti in maščevanji! Usmiljenost pa je človeku prirojena. Zato pravi Job: »Usmiljenost je z meno zraslla, z meno vred je iz maternega naročja prišla " Da je to res, bo lahko vsak sam nad sebo spoznal, kdor žlahtnih občutljejev nalašč v sebi zadušil ni. V otročjih lelih, ko so drugi otroci jokali, smo tudi mi ž njimi jokati začeli; tudi najživejši fantek postane žalosten in tih, kedar se med žalostnimi in nesrečnimi mladimi tovarši nahaja. Odraščen človek hitro svoje oči.tje oberne, od koder mili glas ali jok zasliši, in pri starem človeku se usmiljenost toliko bolj kaže, kolikor bolj se starost spet otročjosti bliža.
Poglejmo revnega bolnika, ki na bolniški postelji leži. Njegove oči so vderte, njegove lica upadene. Merzel pot mu stoji na čelu, vedni kašelj mu dihanje teži, in hude bolečine mu ne dajo spati. Revni bolnik zdihuje, semterlje se na postelji premika, in žalosten dolge ure šteje. Komu- bi se ne smilil; in kdo bi ne želel, da bi Bog tako obernil, da bi bilo za njegovo telo in za njegovo dušo dobro. — Strašen je glas zvonov, ki ogenj oznanujejo. Vsakemu se ljudje smilijo, ki jih je nesreča ognja zadela, vsak hiti pomagat. — Tam nesejo očeta pokopal, zapuščena vdova in nedoraščeni otročiči ga spremljajo k grobu, in milo jokajo, in kdor jih le vidi, v serce se mu smilijo. — Za neusmiljenega človeka ljudje ne marajo, in ga zaničujejo. Od neusmiljenega bogatina, ki svojemu dolžniku tudi za en las ne odjenja; od neusmiljenega oprav-l)Wca, ki vsak pregresek, vsak peider v očesu svojega blii-
„ega vidi in ga slabo sodi in raznaša; od škodoželjnika, ki sfc pri nesreči svojega bližnega veseli, vselej se le zaničljivd gdvori.	■ '	: ; ■■
Poglejmo nazaj v pretečerte čase^ in vidili bomo že -v starem zakona lepe zglede asmiljenosti:' *- Ko je Bog A branima obiskal,1 povedal mn je, da bo- trfa^f Sodomo i lil Gomoro pokončal. Abrahamu ste se mesti Mkftile lil1 jfe Začel1 za-njd prositi: Boš H pokončal pravičnega s fcfivičfiim vredi? • biti1; je še 50 pravičnih po mestu; bodo tndi pokončani? Bi "*1i lie mogel temu kraju prizanesti zavolj petdesetih, ako se V njem dobč? Gospod mu je odgovoril: Ako najdem v Sodomi te petdeset pravičnih po mestu, hočem zanesti vsemu mestu; zavolj njih. Abraham dalje govori, rekoč: Oh sčm jel govorili 8-!sVojim Gospodom, dasiravno sem prah in pepel. Morebiti "jih je pet menj od petdeset; boš mar, ker jih je 45 pravičnih, vse mesto rnzdjal? In Gospod je djal: Ne bom ga razdjal, če jih v-njein 45 najdem. In mu je spet rekel: Morebiti bi jih bilo v njem štirideset? Gospod rece: Ne bom nič storil zavolj štiridesetih. Ne bodi hud, Gospod! reče Abraham, da še zinem: Morebiti Se jih vsaj trideset v njem dobi? Gospod odgovori: Nič ne bom Storil, ako jih tam le trideset dobim. Abraham pravi spet: KeP'sem že jel govorili s svojim Gospodom, morebiti bi se jih ondioSfO -dobilo? Gospod reče: Ne bom jih pokončal zavolj-dvajsetih, frt Abraham je djal: Ne bodi' hud, prosim* te, o Gospodi da še enkrat pregovorim:'-Morebiti'jih bo v njem vsaj deset? Gospod odgovori: Ne bom razdjal %iesta zavolj desetih. In Abraham se je ločil z veselo mislijo, da bo Sodomi in drugim mestom prizaneseno. — Na svojem polji je dobil bogati Booc iz Davidovega rodu žensko, ki je klasovje < pobirala, in je !prašala mladenča, ki je bil čez ženjice postavljen: čegava je, ta de4* klica? Odgovoril ma je: Moabjanka je, ki je z Noemo; prišla iz liOabške dežele; in je prosila, da bi smela »sled ženjie hoditi, in popuščeno klasovje pobirati; od jati*'doslej je na polji in Se ni minuto domu ganila. Potem je Booc reke! Buti: »Slišiš, hči moja,I ne hodi na drugo njivo pobirat, in ne gani te iz tega-le kraja; temuč pridruži se mojim deklam, kjer bodo tole, pojdi za njimi. Ker svojim hlapcem sem naročil, naj te nihče ne nadiegnje; in pa oe boš žejna, pojdi k posodi, ter
pij vodo, ki jo hlapci pijo. In svojim ljudem je še zaterdil: Verzile še nalašč svojih snopov, in pustile jih ležati, da je ne bo sram jih pobirali; ako jih pa pobere, naj je nihče ne krega. (Rut. 2, 1 — 22.) — Se clo nespametnim stvarem je usmilje-nost lastna. Kako nepokojne so domače živali, ked&r se kteri zmed njih kaj prigodi! Vse zaženejo krik, kakor da bi življenje vsake bilo v nevarnosti. — Tiči, ki se v druge dežele pre-selujejo, posebno žerjavi, v bolj hladnih jesenskih dnevih, ko svoje popotovanje prično, včasi velik hrup pod nebom napravijo, in semtertje ferfetajo, zdaj naprej zdaj nazaj. Neklere teh tic si namreč iz slabosti dolge poli ne upajo dostati, ostanejo zadej, in zato cela truma perutnatih romarjev obstoji, milovajo svoje tovarše, ki jih morajo zad popustili; ker jim pa mraz in smert žuga, vabijo jih in kličejo, naj da ž njimi lete. če vtrudenih nikakor seboj privabiti ne morejo, še nekterikrat okrog njih zletč, in potlej naglo kakor slrel, proti toplejšim krajem naprej hitč. Že stari neverniki so vedeli, da je; neusmiljenost velika gerdoba in hudoba, kar nam ta—le prigodba spričuje. Neki mladeneč je vidil na polji goloba, ki ga je ropna tica lovila. V strahu je golobec pribežal k mladenču, in se je hotel v njegovem oblačilu skriti. Mladeneč je pa vbogo živalico, golobca, neusmiljeno od sebe pahnil proti ropni tiči, ki ga je raztergala. Više sodništvo v Aleni, ki se mu je reklo Areopag, je terdoserčnega mladenča, se da s prisiljeno ojstrostjo k smerti obsodilo, zakaj menili so, da grozno nevaren je človeški družbi lak človek, ki je brez usmiljenja.
2. Usmiljenosti nam pa ne zapoveduje le natorna postava, ampak tudi keršanska vera in poslava. Ravno zalo je božji Odrešenik prigodbo od usmiljenega Samarijana povedal, naj svojim poslušavcem pokaže, da je vsak človek naš bližnji, in naj njih serca k usmiljenosti nagne. Svoje besede je naš Gospod tudi z djanjem poterdil, in pri vsaki priložnosti ljadem usmiljenja skazoval.
V samotnem kraju se je veliko ljudstva okoli Jezusa zbralo, ki so željno njegove nauke poslušali, pa niso imeli kaj jesti. »Množica se mi smili", je rekel usmiljeni JezUs, »ker glejte! tri dni so že pri meni, in nimajo kaj jesti. In ako jih lačne spustim na njih dom, bodo omagali na poti." In usmiljeni
Jezus je čudež storil, dn jih je s sedmerimi kruhi in malo ribhmi okoli štiri tavžent nasitil. (Mark, 8, 1—9.) — Na oljski g0ri je enkrat božji učenik s svojimi učenci obstal, kjer so ce]o Jeruzalemsko mesto in prelepi tempelj pregledati zamogli. jjjjvo je stopila pred njegovo dušo podoba, da bo razdjano mesto in tempelj; solze milovanja je začel točiti in rekel je: ^Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke, in jih knmnjaš, kteri g0 k tebi poslani, kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje piščela pod perute, in nisi hotel." (Jfot. 23.) — Marija in Marta, Lacarove sestri sle poslale do Jezusa, rekoč: „Gospod! glej, kterega ljubiš, je bolen. t In ljubezni polni Zveličar gre v Betanijo,-kjer je pobožna družinca prebivala, pa —Lacar že v grobu leži. Zveličar pride k gtoba, in ko je vidil seslre jokati, in jokati Jude, užalil se je tudi. On se je zjokal; glejte, kako ga je ljubil, so rekli okolistoječi — in usmiljeni Jezus je v svoji vsegamogočnosti žalostnim gestram ljubega brata iz groba zopet pripeljal. (Jan. 11.) Duha božjega učenika so se tudi aposteljni navzeli; z besedo in z djanjem opominjajo, naj bi kristjani usmiljenja imeli.. »Veselite se z veselimi, in jokajte z jokajočimi", pravi sv. a postelj Pavi. (Rimlj. 12, 15) — Sv. Pavi keršansko družbo imenuje eno telo, ki je enega kruha deležna. Telo ima veliko udov, pa vsi ti udje so le eno telo; rani le najmanj^ ud, in celo telo bo bolečine terpelo. Natanjfena iveza udov telesa nam mora biti podoba natanjčne duhovne zveze med kristjani. In lfristasova cerkev je v resnici skoz vse stoletja podobna cve-lečemu verlu, v kterem je žlahtna cvetlica pravega usmiljenja terdo vkoreninjena, in najlepši sad nosila. Ja katoljška cerkev je mati usmiljenja, kar njene dela spričujejo.
Veliko je v Europi bolnišnic, kjer se revni bolniki oskerb-ljujejo in strežejo, in te bolnišnice imajo svoj začetek večidel od cerkve. Koliko je pobožnih duhovnov, ki grejo v najdalj-niše kraje zemlje in prižigajo nevernikom loč sv. evahgčlja, in kakor velike so tudi težave, ki se jim nasproti stavijo, pa še veča je njih gorečnost za čast božjo, in njih usmiljenje do nesrečnih bratov, ki v senci smerti sedč. Koliko tavžent in tavžent je usmiljenih bratov in sester, ki cerkveno oblačilo nosijo, in polni usmiljenja terpečim ljudem po bolnišnicah na
strani stojd in strežejo! Vsem vernim pa posebno danes pri branji evangelja od usmiljenega Samarijana cerkev kliče: „Bo-dite usmiljeni eden do drugega!"
Sklep.
Glas cerkve je božji glas; dans pa, ko slišite Gospodov glas, nikar ne vlerjujte svojih sere. Kaj bi bil svet, ko-t bi bila vsa usmiljenost iz cerkve, iz poslopij imenitnih, in i« hiš ljudi nizkega stanu zginila? Nek učen keršanski mož nam na to ta odgovor daje: Zapri šest levov, dvanajst tigrov, in dva«-krat dvanajst volkov in še druge slabše živali vkup, jn imel boš podobo družbe, ki vse dela žavoljo sveta, rie pa iz ljubezni do Boga in usmiljenja do bliinega..— Kakor juterna rosa ie na pol suho cvetlico zopet vterdi in oživi, tako vterdi in oživi todi usmiljenost nesrečnega. Mi si v nesreči usmiljenih duš želimo, bodimo torej tudi mi usmiljeni, da tudi usmiljenja najdemo. O usmiljenost, ti pribežališče in lepota človeškega rodu, ostani pri nas, dokler se zadnja kaplja britkosti ne posuši, dokler ne pridemo v tisto srečno deželo, kjer ni nobene smerti več, in kjer vsaka žalost* vpitje in bolečina nebal Amen.
L-:	,
Pridiga za angeljsko nedeijo.
(Od pohujšanja; gov. M. T.)	i< -rs
. „	§	S >H
^Pohujšanje sicer mora priti; ali vendar gorjž tistemu človeku, po kterem . :ftjr-.-; i,;.,- pohujšanje pride I" Mat. 18, 7.	• ..
»vod.
Nj?oWM,sfl'-» i". ■»• '-Mi .f.j.iijltins.is ir■.
Nobenemu se čudno ne zdi,-! če pri kakošnem nevarnem požigu velik vriš vstane, in ljudje vsi zbegani križem semtertje letajo in na ves glas vpijejo; zakaj vsak se hoji za dom in pohištvo. Tudi ogenj strašnega pohujšanja semtertje križem svet gorf, in peklenska hudoba na ta ogenj po svojih name-stovavcih zmiraj novega olja doliva, in njegov plamen neprenehoma s svojim mehom podpihuje. Ni se nam po tem takem čuditi, ako Kristus v današnjem evangelju in poleg njega;tudi pridigarji svoj glas povzdigujejo in kličejo: »Gorje sveta za-
voljo pohujšanja! Gorjč tistemu človeku, po kterem pohujšanje pride!" Kristus ne kliče: Gorjč prevzetneiu in napuhnjencu, ali gorjč gerdemu skopuhu in lakomniku! On ne pravi: Gorj6 nesromneiu, zglodanemu od nesramne poželjivosti! On ne kliče: (Jorjd požeruhom in pijancem, kterib Bog je trebuh! On ne pravi: Goij6 jeznarilim in maščevanja, željnim; femač. pravi : ^Gorjč' svetu zavoljo pohujšanja; gorjd človeku, po kterem ,pohujšanje pride!" >S temi besedami nas hoče Kristus strašne škode obvarovati, ki bi jo po pohujšanji terpela naša duša, in 9 tem daja na znanje, da, akoravno vse grehe sovraži in kaznuje,- vendar večega sovraštva in veče ostudnosti do nobenega nima, kakor do pohujšanja. .. Kakošna kazen, postavim, je na božje povelje zadela Abana, Izraelskega vojščaka, ki je g tatvino pohujšanje dal? „Ves Izrael ga je kamnjal, in vse, kar je imel, bilo je v ognji sožgano." Komaj so se ponlaiji Kore, Datan in: Abiron zoper Mojzesa in Arona »vzdignili, „odperla se je zemlja pod njihovimi nogami in jih je požerla". In komu. je neznano, kako z ostrimi besedami sv. Pavi Korin-čane krega, ker so nekega pohujšljivca dle časa med sebo terpeli, in ga ne, kakor grintovo ovcor iz svoje srede pahnili? Iz tega lahko vidite, kako velik greh je pohujšanje* in pokazal vam bom na dalje, da res trikratno gorjč zadene tistega, kdor pohujšanje daja, namreč ga zadene gorje 1; oil %ngelov varhov; 2. od teh^; Bt%rbfje pohujšatf in !3;:od Kristusa ob dnevn sodBe. :: ''
'fo bodi' naše premišljevanje, ktero naj Gospod na prošnjo svojih svetih angelov s svojo nebeško milostjo porosil
Razlaga.
1. Človek, kteri pohujšanje daja, zapeljuje si y večoo brezno paha duše, kterim so sv. angeli za varhe dani; -, naj' bi tako svojega namena, to je: zveličanja ne dosegle.;, .Zato bo pohujšljivce zadelo gorjč angelov. — Angeli varhi so, ■ kteri neutrudljivo ter noč in dan skerbd,. da svoje: varovance in rejence hudega varujejo in k dobremu napeljujejo, in njihovo največe veselje je, ako jim zamorejo njih pervo nedolžnost ohranili. Ako tedaj kak hudobnež takim nedolžnim dušam pohujšanje dd, v greh jih zapelje, da Boga smertno razžalijo,
ob posest lepih nebes pridejo in se v peke) pogreznejo, aR se vam ne zdi, da jo tak 61ovek ghjusoba svetih angelov," frt da bodo angeli božji pred sodnjim slolom njegovi tožniki^ ki bodo tirjfili od pravičnosti božje večnega gorjč! Če bi, postavim, ti imel kako drago posodico, ali dragoceni kozarec, 'ali pa kako lepo podobo, ktero bi bil od svojih ranjcih staršev, ali od ■kakega ljubega prijatla prejel v spomin, pa bi ti jo kak hudobnež ubil in pokončal, bi »e mar ne fibšla jeza, da bi tega hudobneža grajal, iri če bi ga mogel, tudi kaznoval? Ako pa pri pohujšanji pomisliš, da duša bližnjega, ktero pohujšljivec -ubije, je najdrajša posoda božja, odkupljena z dragocenO>;kervjo Jezusa Kristusa, boš razumel, da se morajo tudi angeli božji zoper takega pohnjšljivca zagroziti, in biti njegovi sovražniki. Tak pohujšljivec nosi na sebi znamnje Luciferjevo. Todi on je t zgledom svojega napuha veliko dobrih angeljev zapeljal in jih hudobe storil. Ni mu bilo dosti, da je bil sam hudoben, temuč je še druge podšuntal, da so se zoper Boga vzdignili. Tako tudi veliko hodobnim kristjanom še ni dosti, da so sami krivični in nevošljivi, jezni, požrešni, nečisti in dragim pregreham vdani, temuč skušajo s svojim zgledom, kakor Lncifer, še druge k enakim hudobijam zapeljati in pogubiti.
Bog pa, po besedah sv. Petra, celo angelom, kteri so grešili, ni prizanesel, temuč jih je s peklenskimi vervmi v pekel potegnil in jih y sodbo prihranil. Kaj imajo potem ljudje pričakovati, kteri z besedo in z zgledom drugim pohujšanje dajejo in jih odpadnike od Boga delajo! »Gorjč človeku, po kterem pohujšanje pride!"
Ko je nekdaj očak Abraham svoj meč potegnil in že nameril, da bi bil ž njim svojega sina Izaka Bogu v dopadljiv dar zaklal, pokliče ga angel Gospodov rekoč: »Abraham! Abraham! ne stegni svoje roke nad otroka, in nič žalega mu ne stori!" Ravno tako kličejo sveti angeli, če nečisti nesramnež svoj jezik brusi, in z nesramnim govorjenjem ali petjem nedolžne duše njih varovancov mori, ne Bogu, ampak satanu v dopadljiv dar: »Stoj, hudobnež! in nič žalega ne stori nedolžnemu otroku božjemu."
v Kakošna kazen čaka le,' ki pohujšanje dajejo, nam Je razložil Kristus v priliki od Ijnlike in pšenice. Ko so holli hlapci ljuliko pobrali, reče jim gospodar, da tega nikar, da kje z ljuliko vred še pšenice ne izrujejo. »Pustite", pravi, poboje skup rasti do žetve, in ob času žetve porečem žencom: Poberite nnjpoprej ljuliko in povežite jo v snopke,. da se sožge." To priliko je Kristus sam tako-Ie razložil: Njiva, kjer Ijglika raste, je ta svet; ljulika, ki pšenico dušf to jej škodo dela, so hudobni ljudje, ki z malopridnim govorjenjem in z gerdimi ogledi nedolžne pohujšujejo; ienci so sv. angeli, čas želve pn je dan sodbe. Kakor loraj ženci ob času žetve suhi plevel poberdy«[V snopke povežejo in sožg<5, tako bodo tudi-angeli godnji dan tiste, ki so .pohujšanje dajali, odbrali za večni ogenj. „Sin človekov", pravi Kristus, „bo poslal svoje angele, in bodo pobrali vse pohujšanje-i* njegovega kraljestva, in jih vergli v peč ognja. Tam bo jok in škripanje z zobmi. ^ ; '
Zapomnite si to vsi tisti, kteri s svojim? nespodobnimi norčijami, z nesramnim govorjenjem ali s kvantarskimi pesmami nedolžne duše pohujšujete, da ste vi tista ljulika na božji njivi, ki pšeničnO setev pridi, in da vam velja gorjč angelov, in beseda Kristusova v sv. evangelju: »Kdor pohujša koga teh malih, kteri v me verujejo, temu bi bilo bolje,, da bi se; ni« mlinski kamen na vrat obesel, in bi bil potopljen v globočino morja." Naj bo tudi, da vas ta maščevavna sodba sv. angelov na svetu ne .doletf, toliko hujša bo ob tistem dnevu, ob kterem ljulika s pšenico vred do žetve dozorf.
2. Nič manjše gorjč ne čaka pohujšljivca od tistih, ktere je pohujšal. Marsikoga veseli in veliko si jih še v čast šteje, če vedo v drušini mnogotere smešnosti, norčije in spodtakljive prigodbe pripovedovali, klere so smertni strup za nedolžno mladino. Ako jih zavoljo tacih nespodobnost grajaš, izgovarjajo se, da s tem niso nič hudega mislili, da so le hotli drušino razveseliti in jo kratkočasiti. S tacimi vlečejo vsi tisti, kteri so z norčevavcom vred spridenega serca, drugi nedolžni pa se vendar-le pohujšajo, in ene same iskre v njih sercu je dosti, da se velik ogenj vname, ki vse čednosti in dobre dela posmodi, lilijo nedolžnosti zagrebe, zali vertec božji v osmojeno,
dinnato grobljo in podertijo spretnenf. In kaj bo potem, kedar se pohujšani in pohujšljivec v peklu.snideta? Se bodo mar tudi doli skup smejali, norčevali in burke uganjali? i Se bodo tudi doli tako kratkočasili? Nek latinski pregovor pravi; »Sladko je, imeti tovarše svojih bolečin". In res, kaj ne, nboštvo ni tako terdo, križ ne tako težsven, bolečina ne tako grtnka ih huda, stiska ne tako velika, če vidimo zrhven sebe še droge uboge, s križi obložene, z bolečinami obiskovane, in v stiskah zdihujoče. Ali pri pogubljenih v peklu je to ravno nasprotno. Kolikor veče število jih je, toliko veče sle tudi njihovo terpljenje in bolečina, in sicer za tega del, ker jih ne le hudobe koljejo in terpinčijo, ampak se tudi pogubljeni sami med sebo preklinjajo, si očitajo, svoje pogubljenje drug na drugega zvračajo, se med sebo pikajo, koljejo, grizejo ; in mnrtrajo. — Tako prekletstvo pa in terpinčenje bo tiste najbolj zadelo, kteri so s svojim pohujšanjem največ pripomogli, da se je pekel polnil. Število teh, kteri jih bodo terpinčili, bo ravno tako veliko, kakor je bilo število od njih in po njih zapeljanih. Gorjč torej pohnjšljivcom sodnji dan, ko ne bodo le nebeški duhovi zoper nje pričali in njih obsojenja tirjali, temuč bodo tudi pohujšani zoper nje se vzdignili, jih kleli in terpinčili na vse večne časel To pa po vsi pravici, ker pohujšljivec je kriv vseh njih grehov. Vidili ste morebiti, ka-košno zaganjanje napravi kamen, če ga v vodo veržeš, in to zaganjanje gre daleč daleč po vodi na okrog. Slišali morebiti ste od sneženih plazov. S perva se uterga majhina kepa, ki * v zmiraj večo in večo gručo narašča, dokler skalovje za sebo terga, drevje lomasti, cele gojzde posplavlja, in cele vasi in terge posipa. Enako kamnu v vodo verženemu, enaku Sneženemu plazu je pohujšanje, ki velikrat od rodn do rodu sega, in brez števila družin za sebo v pogubljenje potegne. Ni čuda, da je nek mladeneč, po svojih tovarših zapeljan, na smertni postelji milo zdihoval: »O gorje menil in še veče gorjč mojim krivim prijatlom, ki so me s svojimi gerdimi zgledi pohujšali in v greh zapeljali!" Spominjaj se tornj vsak pohujšljivec, da duše od njega pobite bodo v peklenskem ognji večno gotj6 nanj klicale!
>iJ8y.:3. Najstrašniše gorj6 pa čaka pohojšljivca od Kristus« Da dan sodbe. Po nauku sv« „PnvJa ga ni večega greha, kakor je, greh pohujšanja, ker ta greh je . vsemu trudu in prizadetju ginu božjega ravno nasprot;, on najglobokejše rani njegovo gerce, užge ogenj njegove jeze in zasluiinajostrejšq kazen.
Ko se pregrešite nad svojimi brati", pravjsaposftfk,{„iii,omadežujete njib rahlo vest, pregrešite se fnad Kristusom."* ^čeme vprašate: Zakaj? —vam rečem: Kaj ne, Kristus je dobri pastir, )ii je dal življenja,., za, svoje ovce. Tri iu trideset let jih je v trudu in terpljenji iskal, in še le s svojo smerljo na križu jih našel. Tu jih je vzel v svoje naročje, da jih nese v ovčnjak .svojega nebeškega Očeta. Kaj pa pobujšljivec a temi Kristusovimi ovcami stori? Namestnik je izstradanega volka, ki, duše iz Kristusovega naročja terga in 9«tanu izdaja.	(;
Sv. Albert veliki,. nam pripoveduje O. Segneri, je neko podobo s'Tako' umetno staknjenimi kolesi izdelal, da še je semtertje premikala in celo nektere besede izgovarjala^ Sv. Tomaž Akv., takrat njegov učenec, ko od te umetnosti nič ni vedel, pride v njegovo stanico, in ko premikanje in govorjenje te podobe vidi, misli, da je hudoba, ki ga hoče strašiti. Zato jo zgrabi z vso močjo in verže ob tla, da se na kosce raz-drčbf. Albert v slanico pridši in vidivši razdrobljeno podfiHo, zavpije: „0h, moj sin! kaj si storil 7 Pokončal si mi delo 30 leti"	'
Enako zamore Kristus pohujšljivcu reči: „0 človek ! kaj si storil?" Pokončal si mi delo 33 let! Zavoljo duše, ktere si hudobnež v greh zapeljal, prišel sem z nebeških višav v revno štalico. Zavoljo te duše sem 33 let revščino, lakoto in žejo, vročino in mraz terpel, sem brez števila truda, pomanjkanja, in zasramovanja, udareov in zbadljejev ostrega ternja prestal; sem sramotni križ na morišče nesel in nanj pribit vso svojo kri do zadnje kaplje prelil.
Vse to si mi na enkrat s pohujšanjem pokončal. Ti si dušo, ktero sem peklenskemu volku ugrabil in jo k snežnobeli cedi svojih ovčic prinesel, oropal in jo peklenskemu volku nazaj v njegovo žrelo vergel.
- m -
Oj ne poglavarji tega sveta po pravici t vso ostrostjo kp-;uijejo tiste, kteri ljudstvo zoper nje k puntom šuntajo, H: jim etore vojščako odpadnike, da pod sovražnimi barideri ■ orožie zoper nje vzdigujejo. Ali pa ni Bog naš najvŠi p r. iri mi njegovi podložni? Ali nismo pri sv. kersto iiandcro sv. Križa prisegli in Kristusu slovesne obljube zvestobe dali? Pohujšljivec pa se zoper tega najviše&a pn livarja upre, in stori, da njegov bližnji Kristusovo bandero za i Hli, in med satanovo druhal pobegne; on drago odkupljene dii;-: Kristusu iz naročja in od serca terga, in jih proti peklu voi:i. Da, pohujšljivec na zemlji prav satanovo službo opravlja.
li hočete še dalje slišati, kako se pohujšljivec nad Kri-sluiom pregreši?	*
Duša kristjanova je drag nograd, kterega je Bog zasadil, in u Kristus s svojo kervavo roso prilil, zaupajoč, da bo ob svojem času sad rodil za večno življenje. Pohujšljivec pa, div /.ven enak, ta nograd razdere in pokonča Na dalje jo U uristjnnovo tempelj sv. duha od Kristusa sozidan. Pohujš-lj ! a divjaku enak ta tempelj božji v bližnjem do tal razni iin, on je hujši od morivca in tolovaja, ker ta-le telo bii/ ijega, pohujšljivec pa celo njegovo dušo umori, ker mu gnado božjo, to je, nadnatorno življenje njegove duše vzame. In ako kri marternikov na maščevanje vpije zoper tiste rabeljne, ki so jim telesno življenje vzeli in jim k nebeški časti pripomogli, kako bo še le na maščevanje vpila kri Kristusova, ki je bila nad pohujšanimi zavoljo pohujšljivca na večno zgubljena ! Kaj imajo pričakovati, govori Gospod po preroku Ozeju: »Nnprot jim bom prišel, kakor medvedka, kteri mlade poro-pajo." —»Proč, vi tolovaji in vbijavci duš svojega bližnjega l spre mene v večni ogenj, kteri je budiču in vsem njegovim angelom pripravljen." Gorje, trojno gorje toraj človeku, po kterem pohujšanje pride! Bolje bi bilo za-nj, da bi se mu mlin. k kamen na vrat obesil, in bi bil potopljen v -globočino morja."
Sklep.
Po tem takem, ljubi mojil varujmo se, da nas to trojno gorje od sv. angelov, od bližnjega ,jn od Kristusa kot našega ostrega in pravičnega sodnika, ne zadene. Ne govorite nikoli tje v en dan nepremišljeno; zakaj umazan jezik je vselej sramota za poštenega moža, se pa tudi mladim ljudem nikakor ne prilega.. Po govorici se spozna, koliko ceno kdof,ima. Ravno tako bodi vaše življenje in vse vaše obnašanje brez graje, in nikomur,;;ne v spodtiko. Je pa kdo zmed vas kako pohujšanje dal, naj ga popravi in poravna po svetu svojega spovednika. Sicer je težko, pohujšanje popraviti, kedar seže na široko, kakor težko je ocvetelo in obletelo lilijo ozeleniti. Ali, kar človek ne zamore, pripomore mu pomoč od zgoraj, da je le volja terdna in stanovitna. Kakor poprej v pohujšanji, tako naj sedaj v lepih zgledih vaša luč sveti pred ljudmi, da vaše dobre dela vidijo, in hvalijo Očeta vašega, ki je v nebesih ! Amen.
Pridiga za 14. pobinkoštno nedeljo.
(Deveta liturgička pridiga; gov. J. S.)
„ Išči te najpoprej božjega kraljestva in njfegove pravice, to vse to vam bo priveritno.*: Mat. 6, 34.
V v o d.
»Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice \u S temi besedami nas Jezus opominja, da ne smemo preveč v časno zamišljeni bili, ker naš nebeški Oče dobro v6, česar potrebujemo. Zaupajmo torej v božjo previdnost, ktera vse preživlja in obranuje. Ce Bog mladim vranam, ki k njemu vpijejo, živež da, če ptice, klere ne sejejo, ne žanjejo in tudi v žitnice ne spravljajo, redi; če cvetlice na polju tako lepo oblači, ali ne bo še bolj za človeka skerbel? Saj človeka je stvaril po svoji podobi, zanj je dal, tudi svojega edinorojenega Sina na križ, in človeku je namenil nebesa, ako se kakor njegov otrok obnaša in spolnuje božje zapovedi? K zaupanju
v Boga nas lepo opominja tudi sv. Peler rekoč: »Vso svojo skerb nanj zvernite, ker njemu je skerb za vas.u Ja, večni Oče! spoznamo, da tvoja očetova roka nas povsod vodi. Ti nas ne zapustiš, dasiravno mi grešimo in tebe zapustimo; pa svoje očetovo roke ne odtegneš od nas, lirnveč po več polili nas kličeš kakor skerbni oče in nam kažeš studenec, v klerem se zopet do čistega oprali zamoremo! In ta studenec, ljubeznivi! vsi poznale; saj se vam je že dvakrat od njega razlagalo in (udi povedalo, da do njega pelje pet stopnic. Na perve tri stopnice sem vas že pripeljal, torej le urno danes na četerto stopnico, kleri se pravi: Čisla spoved; ker niše zadosti, samo izprašati svoje vesti, grevengo obuditi in terdni sklep pobolj-šanja storiti, limveč tudi spoznati moramo svoje grehe, saj spoved: je zgrevano in odkrilo spoznanje grehov. Pa pred kom bomo spoznali svoje grehe? — Svojega nebeškega Očela, ltlerega smo z grehi žalili, ne vidimo; kamo čemo lorej iti? Kamo?—Glejte, Krislus sam vam pokaže! Le spomnile se, ljubi moji bratje in seslre! sv. evangelja, klerega ste danes teden brati slišali. —Razlagan namreč vam je bil čudež, kterega je Jezus nad deveterimi gobovimi storil in opominjani sle bili, kako morete za vsaki, še tako mali dar Bogu hvaležni bili; in posebno važne in imenitne pa so besede, ktere je Kristus gobovim govoril: »Pojdite, in skazite se duhovnom!" Pred kom bote torej svoje grehe spoznali? Pred duhovnom božjim namestnikom; idite torej tudi vi in skažite se duhovnom! In ravno to, namreč sv. spoved bomo danes k veči časti božji i» k zveličanju svojih duš premišljevali. Pripravite se!
Razlaga.
1. Ali je že zdavnej spoved? In jaz na to rečem, da spoved je tako stara, kakor star je človeški rod. Le poslušajte! Vsegavedoči Bog je dobro vedel, kaj sta Adam in Eva v paradižu storila, pa vendar je Adama baral: »Kdo ti je pa povedal, da si nag? Morda si od1 drevesa jedel, kterega sem ti prepovedal?" Res težko je bilo Adamu obstati svoj greh, težavna se mu je zdela perva spoved.	7
Berite y Mozesovih bukvah nekoliko dalej in bole našli sledeče: »Gospod je rekel Kajnu: Kje je Abel tvoj brat? Kajn! kaj si storil?" Kaj druzega je Bog s tim hotel, kakor da bi Kajn svoj greh obstal, ali z drugimi besedami, da bi se Kajn spovedal?
In v 4. Mozesovih bukvah se bere: da je Gospod Bog sam govoril rekoč: »Kedar mož, ali žena, karkoli za greh stori, v kterega po navadi ljudje padejo, in se zoper Boga pregrešijo, tako naj svoj greh spoznsi in storjeno škodo po-verne!"
Tamkej v puščavi godernja nehvaležno izraelsko ljudstvo čez božjo previdnost; pa Bog pošlje nad nje hude kače, ktere jih pikajo, — vsi derejo k Mozesu in vpijejo rekoč: »Grešili smo, da smo govorili zoper Boga in zoper tebe. Prosi Gospoda, da nam le strupeno kače odžene. In Mozes je molil za ljudstvo, klero se je svojih grehov spovedalo. častitljiv mož, že siv starček, po imenu Natan, stopi pred kralja Davida in mu njegov grehov očita. David spozna svojo krivico in božjemu poslancu žalostnega serca reče: „Grešil sem zoper Gospoda!" In še le potem, ko je David svoj greh spoznal, mu reče božji prerok: »Tvoj greh ti je odvzel že Bog.f
Pa kaj bom iskal še več izgledov v sv. pismu starega zakona; torej poglejmo še nekoliko v novi zakon.
Jezus sam, ki je ta sv. zakrament postavil in posvetil, odpuščal je večkrat skesanim grešnikom grehe. Kdo ne misli spet tukaj na zgrevanega Caheja; kdo se ne spomni revnega mertvoudnega, kteremu je Kristus rekel: »Zaupaj moj sin! tvoji grehi so ti odpuščeni." Komu se ne zdi, kakor bi vidi! jokajočo Magdaleno pred Jezusovimi nogami klečati in poslušali vesele besede: Zaupaj moja hči! tvoji grehi so ti odpuščeni ! Se \6, da Krislusu ni bilo potreba, da bi mu vsakteri natanko povedal, kaj je grešil, ker 011 je vsegavedoči Bog, kteremu je vse znano, preteklo, sedanje in prihodtio. Pa njegovi namestniki na zemlji niso vsegavedoči, zatorej je tudi Njegova pre-sveta volja, .da grešnik vse natanko pove. Jaz vas spet.za-vernem na lepo priliko od zgubljenega sina. Ta se je svojih grehov obtožil in je rekel: »Oče! grešil sem zoper nebesa in
zoper tebe; da sem te tako nehvaležno in hudobno zapustil; in nisem več vreden, tvoj sin imenovan biti."
Pa grešnikov je zmiraj in jih zmiraj bo, torej je Kristus tudi za le skerbel in svojim apostelrtom in po njih ludi vsem škofom in mašnikom oblast dal, grehe odpuščati in zaderževati. Pred svojim vneboliodom je rekel svojim učencem: „Mir vam bodi. Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. In ko je bil to izrekel, v nje je dihnul in jim rekel: Prejmite sv. Duha; kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." Tako je torej Kristus svoji cerkvi izročil ključe do zakladov božje neskončne ljubezni. On nam je zapustil živi sludenec svojih gnad in zdi se mi, kakor bi tudi nam še vedno klical: „Otroci! moje ljube ovčice! jaz grem zdaj k Očetu; pa vendar vas ne zapustim. Vse vam zapustim, česar potrebujete, da zadobite dušni mir in večno življenje. Jaz vem, da tudi vi ne bote brez greha. O kako bote tudi vi želeli, da bi vam kdo rekel: Zaupaj moj sini Tvoji grehi so ti odpuščeni. Jaz vam ne bom več teh besed klical, ker grem od vas; pa klical vam bom skoz usta svojih služabnikov. K tim idile in spoznajte pred njimi svoje grehe, kakor da bi pred menoj stali; in glejlel karkoli bodo ti storili, bom tudi jaz poterdil. Ce vam ti odpustijo vaše grehe, so vam tudi v nebesih odpuščeni; če vam jih pa zaderžijo, so zaderžani tudi v nebesih. K tim pojdite, saj oni so vaši pri— jatli in zdravniki!"
2. Kristjani! mislim, da vam ni potreba dalej dokazovati, kako potrebna in tolažljiva za nas je spoved; torej le zaupljivo stopite na to četerto stopnico sv. pokoro in jo začnite z znom-njem sv. križa; za tim pa recite: „Prosim, duhovni Oče! za sveti žegen ali blagoslov, da se svojih grehov prav in čisto spovem!" Spovednik vas na te besede blagoslovi, čez vas križ stori in reče: „Gospod bodi v tvojem sercu, in v tvojih ustih, da se svojih grehov prav in zgrevano spoveš, v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen," Ja, grešnik potrebuje v resnici božje pomoči. Ker na tem je vse ležeče. Ce že brez božje gnade kaj dobrega misliti ne moremo, koliko manj bi zamogli toliko težko in imenitno delo, kakoršno je spoved, brez božje pomoči prav opraviti?
Po tem, ko ste žc sv. blagoslov prejeli, pa molite očitno Spoved in povejte tudi, kdaj ste bili slednokrat pri spovedi. To je silno potrebno, da spovednik spoznd grešnikovo pridnost ali lenobo. Če grešnik pri sledni spovedi ni bil odvezan, mora to povedati, kakor tudi grehe, zavoljo kterih ni bil odvezan. Razložiti mora to, da spovednik \6, če se je že poboljšal, ali ne.
Za tim pa mora grešnik ponižno in odkritoserčno povedati svoje grehe, njih število, pleme, kakor tudi okoljščine greha. Misliti si mora, da kleči pred Jezusom samim, in da na sodni bo vse odkrito. O ljubi moji! spovedovali je silno težko delo, ker spovednik tako rekoč nosi na svojih rokah duše proti nebesom, ali proti peklu; zatorej se mora človek čuditi takim, |ii se pritožujejo, da spovednik to ali uno reč pobara, da jih predolgo pri spovednici zaderžuje i. t. d. O naj bi ti pomislili, da spovednik jo:
a") sodnik. On ne more vedeti, če bo grehe odpustil ali zaderžal, če mu jih grešnik odkritoserčno ne razodene.
b)	Spovednik je zdravnik. „Zdrnvniku pa in spovedniku", pravi pregovor, «ne smemo ničesar zamolčali." Zdravniku ne bo nihče zameril, če vse natanko pobara, kar za potrebno spozna; kaj nad spovednikom bi bil pa nevoljen, če te za to ali uno dušno bolezen pobara, ktero ozdraviti želi? Kdor se zoper to priloži, prevzeten je in resnične grevenge v njem ni.
c)	Spovednik je tudi namestnik božji, namestnik Jezusa Kristusa. On zamore, kakor Jezus od grehov odvezali; pa on ne more, kakor Jezus, človeku v serce viditi; torej je grešni-kova dolžnost, se resnično in odkrito spovedati.
In zakaj bi tudi grešnik se bal spovedniku natanko odkriti svoje grehe? Spovednik je pod smertnim grehom in pod strašno ojstrimi časnimi in večnimi štrafami ali kaznimi molčali dolžen. Kar je spovednik v spovednici čul, zakopano je za večno v njegovih persih. In le sami pomislite, kaj bi bilo iz svete spovedi, če bi spovednik povedal, kaj se je ta in ta spovedal, kdo bi še k spovedi hodil? In res, še nihče ni izpričal, da bi kteri spovednik greh tega ali unega razodel. Jaz nočem BIov, PrljaUL	25
tajiti, ji se tudi mašniki spozabijo in padejo, kakor vsak, ki je iz kervi in iz mesa; pa glejte, to je vendar čudno, da iz spovedi ničesar ne pravijo, ja še celo tedaj ne, ako tudi katoljšk« vero zapustijo in k drugi veri pristopijo. Velike skrivnosti razodene človek v pijanosti, legarju ali sanju, pa da bi mašrik v tem stanu od spovedi kaj razodeval, lega še ni bilo slišiti. Glejte čudno moč božjo, ktera varuje, da se sv. spoved ie oskrunja. In naj bi mašnik, ko druge obhaja, tudi gotovo vedel, da ta ali uni ni zadobil sv. odveze, vendar mu Kristusa podali mora, če k božji mizi pristopi. V kratkem : Spovednk mora rajše življenje dati, kakor iz spovednice kteremn kaj odkriti. 0 saj vam je v tem znan lep izgled sv. Janeza Nepomucena!
Pa tudi vi, ljubeznivi! ste molčali dolžni, kar ste v spo-vednici slišali; in če se tudi prigodi, da včasi kakšno besedo čujete ad lega ali unega ali od spovednika, pod smertnim grehom molčati morate. Večkral so spovednice tako nerodne, da se bkšna beseda čuje, posebno če se čisto blizo k spo-vednici rinjate. Posebno bi vas pa prosil, da bi taki, ki ne čujejo iobro, ne k spovednici, ampak v izbo se spovedat prišli. — Kako bi se torej sramoval svojih grehov na tanko odkriti, ker veš, kako spovednik molčati more, in če verh tega še pomisliš, da se nisi sramoval grešiti pred Bogom, ki vse vi(fi in vse ve, in da je boljše božjemu namestniku skrivaj grehe oftriti, kakor v grehu nepokojno živeti in enkrat pred vsem sfetom osramoten biti ? Torej le lepo od serca povej, in težek kunen se ti bo od serca odvalil!
Ja pa rečeš: »Kaj si bojo spovednik mislili, če jim to povem?® Kaj si bo mislil! Spovednik je človek, je slab človek, k«4or ti; tudi on mora k spovedi hoditi, kakor vsak grešnik. Nič novega, nič tacega, kar še ni čul, ne boš mu povedal; tvoja odkritoserčnost in tvoje zaupanje mu bo dopadlo; saj on je tvoj prijatel in ti rad pomagati hoče. O kako vesel bo, če le spet na pravi pot pripelje; kako vesel boš pa tudi ti, če boš zaslišal iz njegovih ust Kristusove besede: »Zaupaj, tvoji gttki so ti odpuščeni l"
Sklep.
Če boš torej slopil na čelerlo stopnico z zgrevanim sercem, in se odkritoserčno in ponižno svojih grehov pred božjim namestnikom obložil, če boš tožil samega sebe, ne pa drugih; tedaj smeš upali, da boš šel opravičen domu, kakor zgrevani cestninar, ki je na svoje persi lerkal rekoč: »Gospod, bodi milostljiv meni grešniku!" saj ponižnim daje Bog svojo gnado. Amen.
t
Pridiga za 15. pobinkoštno nedeljo.
(Deseta liturgička pridiga; gov. J. S.)
„Mladeiieč, rečem li, vstani!" Luk. 7, 14.
V vod.
Ravno zdaj sle slišali brali, kako je usmiljeni Jezus spet čudež storil in revni vdovi vroče solze obrisal. Tamkej iz mesta Najin gre Iropa ljudi in spremlja nekega mertvega mladenča, ki je bil edini sin svoje matere, nje up in podpora v starosti. V solzah vlopljena gre jokajoča mali za trugo. Že popred je zgubila svojega moža, in zdaj jej smert še zadnjo tolažbo v revnem vdovskem stanu pobere, namreč njenega edinega sinka, ki je v cvelju svoje mladosti zapustil solzno dolino.
Vsem se reva smili; kako bi se torej ludi Jezusu ne smilila, kterega serce je neskončno usmiljeno. Zalo vidimo Jezusa hitro stopiti k jokajoči ženi, in jej reče: »Ne jokaj!" Kaj sevam zdi, kdo zamore lako govoriti? »Ne jokaj!" Tako govorili zamoreš le ti, o Jezus! ki lahko naše solze obrišeš, in našo žalost v veselje spremeniš! »Ne jokaj!" tako še vedno Jezus pobožnim dušam govori, klere so s križi in težavami obložene. Zakaj jokaš? saj jaz sem, ki ti pošiljam križe in težave, ne k tvoji nesreči, ampak k tvoji največi sreči. Le ozri se gor v nebesa! Če te vse zapusti, saj še mene imaš, ki zamorem Ivoje solze v večno veselje spremeniti.
»In Jezus je pristopil in se par dotaknul (kteri so pa nosili, so obstali), in je rekel: Mladeneč, rečem ti, vstani!"
Mertvi mladeneč je pač tudi lepa podoba vsakterega grešnika; saj tudi grešnik, dokler je v smertnem grehu, mertev je na duši, ker sveto pismo govori: »Ime imaš, da živiš, pa si mertev!"
Nad mertvim sinom je žalovala mila mati, vboga vdova; tudi nad teboj, o grešnik! žaluje skerbna mati, sv. katoljška cerkev, ktera vedno k Jezusu zdihuje, da bi tudi tebe iz smerti greha obudil. In glej! tudi k tebi se približa usmiljeni Jezus, in te glasno kliče: »Grešnik, grešnica, rečem ti, vslani!" — Zdaj te kliče po tvoji vesti, ktera te noč in dan grize; zdaj po pridigi; zdaj po pobožnih knjigah; zdaj po lepem izgledu drugih; o le spoznaj, da Jezus je, ki stoji pred vratmi tvojega serca, terka in terka in te prosi, da mu odpreš svoje serce.
Dalej piše sv. Lukež: »da se je Jezus par dotaknul, in tisti, ki so nosili, so obstali." Ravno tako se Jezus po svojem neskončnem usmiljenju tudi tebe dotika, da ti vzame priložnost k grehu, postavim: premoženje, hudobne tovarše, znance ali osebo, s ktero si v grešnem znanju živel. Večkrat nočeš vstati, pa Bog svoje roke še ne odmakne. On te udari z boleznijo. Glej božja roka je, ki na tebi leži, ali se jej za-moreš še vstavljati? Med tem pa tisti, ki le nosijo, obstoji. Svetniki v nebesih in pravični na zemlji obstoji in gledajo, kaj boš storil. Tvoja mati, sv. cerkev, stoji žalostna na tvojem grobu, in gleda, kaj boš začel. Pri tvoji trugi stoji tvoj angel varh, stoji tvoj kerstni palron, ki vedno za te prosi, in gleda, kaj boš storil. Kaj boš torej storil ? Ali se boš božji gnadi še ustavljal?
»Mladeneč! rečem [ti, vslani!" Grešnik, grešnica! tudi k tebi Jezus kliče: »Rečem ti, vstani iz truge svojih grehov in ne bodi terdovralen, saj jaz Jezus te kličem, ki sem za-te svojo kerv do zadnje kaplje prelil. Ne zanašaj se na stare leta, kterih doživel morebiti nikdar ne boš. Zdaj poslušaj moj glas, ker zadnji čas je že za-tčl"
»In merlič je sedel, in začel govoriti." Ravno tako se po gnadi svetega Duha vzdigne tudi grešnik iz smertnega groba in spet začne govoriti svojemu nebeškemu Očetu.
On se oberne k Mariji, svoji maleri, k materi vse milosti, k pribežališču vseh grešnikov k Mariji, ki je pod križem za-nj jokala in toliko lerpela. On se oberne k svoji materi, sv. katoljški cerkvi, ktera ga spet vesela sprejme v zakramentu sv. pokore. Tje pred božjega namestnika poklekne, se zgre-vano obtoži svojih grehov in terdno obljubi, svojega razžaljenega nebeškega Očeta nikdar več zapustiti; in spovednik ga v Jevtisovem imenu grehov odveze. Glejte, ljubi moji bratje in sestre! kako spet lepo nas današnje sv. evangelje k pokori napeljuje. In jaz za gotovo vem, da še niste pozabili, kar sem vain danes teden od čelerlo stopnice k studencu svete pokore, namreč od sy. spovedi razkladal; torej hočemo ludi danes še eno stopnico naprej stopiti, ktera nas k temu studencu čisto blizo pripelje, in ta je slednja stopnica, namreč: zadostilo ali naložena pokora" se imenuje. Od sv. pokore tedaj vam bom tudi danes govoril, in to v imenu presvete Trojice, v imenu Očetu, Sina in sv. Duha.
Razlaga.
1. Ko grešnik že vse grehe natanko povč, kakor si je svojo vest izprašal, tedaj ga spovednik poduči, naloži mu, naj nektere dela opravi, kterim 'se »naložena pokora" pravi. In če spovednik grešnika sv.-odveze vrednega najde, tedaj ga v Jezusovem imenu grehov odveže, in sledeče molitve nad njim moli: »Usmili se te vsegamogočni Bog, odpusti ti tvoje grehe, in pripelji te v večno življenje. Amen. Milost, odvezo in odpuščanje tvojih grehov naj ti da vsegamogočni in usmiljeni Bog! Amen. Naš Gospod Jezus Kristus naj te odveže, kakor te tudi jaz po oblasti, ktero imam od Njega, odvežem od cerkvene zakletve in prepovedi, kolikor zamorem in ti potrebuješ."
V tej tretji molitvi je zapopaden imeniten nauk, da le Bog sam, Jezus Kristus, grehe odpušča, in da mašniki le v Jezusovem imenu, ki je mašnikom to oblast izročil, grešnika sv. odvezo delijo. Slišali sle ludi v tej molitvi besede: „Jaz te odvežem od cerkvene zakletve in prepovedi." Mislite si neko veliko društvo, ki šteje veliko ljudi. To društvo ima ludi svoje postave; kaj se nam zdi, kaj stori to društvo s takim,
hi noče njegovih postav deržati? Kaj ne izbriše ga iz verste svojih udov in ga preč spodi?
Glejte, ljubeznivi! ravno tako ravna tudi naša skerbna mati, sv. katoljška cerkev, ktera je društvo vseh pravovernih kristjanov. Tudi ona je nekdaj in še zdaj posebne grešnike, ki njenega maternega glasa nikakor poslušati nočejo, izobčila ali iz verste svojih udov izbrisala. Kdor je iz cerkvenega društva izbrisan, temu je tudi zavživanje sv. zakramentov prepovedano in če nespokorjen umerje, ga tudi mašniki k pogrebu spremiti ne smejo. Ce pa grešnik spozna svojo krivico in pravo poboljšanje kaže, tedaj ga tudi spovednik v božjem imenu odveže od grehov, kakor od vseh cerkvenih kazni.
V četerti molitvi sledi prav za prav sv. odveza, ker spovednik grešnika prekriža in reče: „Tednj te odvežem od tvojih grehov v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen." K tej sv. odvezi pridene spovednik še besede: „Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, zasluženje Device Marije in vseh svetnikov, in karkoli si dobrega storil* in hudega prestal, naj ti bo k odpuščanju tvojih grehov, k pomnoženju gnade božje in k zadobljenju večnega življenja. Amen."
O ljubi moji! res velika tolažba, velika moč je v spo-vednikovih besedah: „Odvežem te od tvojih grehov. Spovednik je te besede zgovoril, nebesa so jih slišale in poterdil jih je Kristus, ki je mašnikom to oblast dal, rekoč: „Resnicno, vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, zavezano bo tudi v nebesih; in karkoli boste razvezali na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih." Ja, ljubeznivi! v zakramentu sv. pokore bote očiščeni svojih grehov, pozabljeni so, pogreznjeni v morje večne tihote, vaše dobre dela spet oživijo in mir vesti se vam poverne. Glejte, spovedniki vam veselega serca kličejo: »Pojdi v miru, moj sin! moja hči! tvoji grehi so ti odpuščeni!"
2. Dasiravno je Jezus Kristus za grehe zadosti storil, vendar božja pravica tirja, da tudi mi od naše strani kaj storimo, da Kristusovega zasluženja vredni postanemo; torej jo naložena pokora peta stopnica k studencu sv. pokore in je toliko potrebna, da zakrament bi bil brez nje nepopolnoma. Da po odpuščanju grehov še časne kazni ostanejo, spriča nam
sv. pismo, kakor tudi ojstro pokorjenje kristjanov v pervih časih. Le poslušajte:
Bog se je scer usmilil pervih dveh človekov, vendar sla morala iz raja iti in marsiktere britkosti in zopernosti skušati. In kolikrat je Bog izraelsko ljudstvo kaznoval, nam sv. pismo na več krajih pove.
Tamkej pred kraljem Davidom stoji častitljiv starček, Nalhan po imenu, in mu oznanuje, da mu je Bog greh odpustil; pa David ne prestane jokali in zdthovali. Zaperl se je v svojo sobo, so terdo postil in po noči na golili tleh ležal. Hotel je tako greh nad seboj kazniti in,božji pravici zadostiti. Njegovi psalmi so priča, kako dolgo in kako zlo se je kesal svojih grehov in zanje hudo pokoril. —Kralj Ahab, ki se je z molikovanjem pregrešil, in je slišal božje žuganjo, stergal je svoje oblačilo, oblekel obleko žalovanja, terdo se je postil, in se ves objokan sem ter tje sprehajal. — Sv. Janez Kerstnik je bil od mladih let tako nedolžen, in vendar celo njegovo življenje ni bilo druzega, kakor ojster post in pokora. — Cahej je Jezusu spokorno rekel: »Gospodi pol premoženja revežem dam, in če sem kterega goljufal, po čveterno po-vernem." Cahej je torej dobro pokazal, da se je spreobernil, ker vso krivico je čveterno hotel poverniti. — In če pogledamo zgubljenega sina, najdemo ga vsega objokanega stati pred svojim razžaljenim očetom in ga prositi rekoč: „Oče, več nisem vreden, tvoj sin imenovan biti, pa stori me kakor enega svojih najmanjših hlapcev!" Glejte, zgubljeni sin je bil pripravljen vse storiti, da bi razžaljenega očeta spet potolažil. Hotel je najteže dela opravljati in zadovoljen biti z najslabšim živežem in naj revnišo obleko, da bi mu le oče odpustil in ga ne zavergel. — Marija Magdalena je s svojim pregrešnim življenjem veliko pohujšanje dajala; pa ko se je spreobernila, bila je vsem očiten izgled pravega poboljšanja. Ker se popred ni sramovala, očitno greh delati, tudi zdaj ni je bilo sram, se očitno pokoriti. Nje oči so vse objokane in s svojimi lasmi Jezusu noge briše. Razdelila je posvetno bogastvo med vboge, in njeno največe veselje je bilo iz Jezusovih ust poslušali besede večnega življenja. Tamkaj na gori Kalvariji sloji velik križ, Zveličar celega sveta visi na njem, pod križem pa stoji
tudi Marija Magdalena, vsa v solzah objema Jezusov križ in sprejme Jezusovo truplo tudi v grob. — In komu ni znano, kako je sv. Peter objokoval svoj greh, da je Jezusa zatajil. Od »jega se pravi, da so mu obilne solze na licih prav brazdo naredile. In na zadnje že, ko je imel grozno na križu umreti, zmislil si je še posebno pokoro, in se dal narobe % glavo proti zemlji na križ pribiti. In tacih izgledov silno veliko najdemo v sv. pismu.
Ravno tako nam priča tudi cerkvena zgodba. V starih časih je bila grešnikom pokora za več let naložena in večkrat silno ojstra. Kdor je očitno pohujšanje dal, moral se je tudi očitno pokoriti. Razdelili so pa očitne spokornike v štiri verste:
Perva versta se je imenovala versta jokajočih. Kedar je grešnik očitno svoj greh spoznal in škofa prosil, da bi ga med očitne spokornike vzeli, moral je bos v cerkev priti. Škof so mu glavo s pepelom potrosili, njegov život s pokorno obleko ogernili, čas pokore mu naznanili, in mu zapovednli iz cerkve iti rekoč: „Zavoljo tvojih grehov in hudobij si izgnan iz boije hiše, kakor je bil Adam zavolj svojega prestopa iz raja spoden." Po tem ravnanju je bil pokorjeni vzet v pervo versto jokajočih, ki so se zato tako imenovali, ker so morali pred cerkvijo kleče s solzami pokore v očdh ljudi, ki so k božji službi hodili, prositi, naj jim odpusta dano pohujšanje in naj za nje pri škofu prosijo.
Iz te verste so spokorjenci pristopili v drugo, tako imenovano versto p o slu saj oči h. Smeli so namreč najbolj od zad v cerkvi poslušati psalme in sv. pridigo; in zato so se poslušajoči imenovali. Po pridigi so morali iz cerkve iti. Iz te verste so prestopili v tretjo versto klečečih. Ti so se morali po pridigi na tla vleči, s solzami y oččh na persi terkati, svoj dolg spoznati in odpuščanja prosili. Škof in vsi duhovni so od oltarja k njim pristopili, ludi se na tla vlegli in jokali z jokajočimi. Med tem so pa vsi verni za jokajoče prosili in škof so vstali, stegnili svoje roke čez nje in so jih blagoslovili. Roke so jim podali in jih opominovali, naj goreče pokoro delajo in ne obupajo.
h tretje verste so pristopili v četerto versto, tako imenovano versto stoječih. Kdor je prišel v to versto, znebil ge je očitnih znamenj pokore in žalost se je spremenila v veselje. Stekel je spokorno oblačilo, in smel je pri celi maši biti; samo darovati še ni smel in k sv. obhajilu iti. Ce je kdo očitnih spokornikov zbolel, dal mu je kak duhoven odvezo v imenu škofa; če se je pa ozdravil, moral je čas, kar ga je še imel v pokori, dopolniti. Pa dobro si zapomnile, da te očilne pokorjenja so bile le za očitne, silne grehe, postavim, če je kdo od vere odpadel, in če jih je spokornik očitno spoznal; kar se je kdo na skrivnem epovedal, je bilo zakopano v spovednikovih persih za večno.
Sklep.
h tega vsega spoznate, ljubi moji bratje in sestre, da naloženo pokoro zvesto sleherni opraviti mora, ki se želi oprati v studencu sv. pokore. Se bi vam rad nekoliko govoril, pa predolgo bi terpelo; zatorej vas h koncu svoje pridige le še zavernem na zadnje besede današnjega sv. evangelja, in tč so: „(Ko je Jezus ta čudež storil) je vse strah obšel, in so Boga hvalili rekoč: Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo." Veselila se je mladenčeva mati, ktera je spet vesela svojega sinka objela, veselili so se vsi pričujoči in so Boga hvalili. Tudi nad teboj, o grešniki če vstaneš iz groba svojih grehov, veseli se ljubezniva mali, sv. katoljška cerkev; veselijo se angeli in svetniki božji; torej le resnično pokoro, pravo poboljšanje življenja, in obrisal boš svoji materi vroče solze, ktere zavolj tvojih grehov preliva! Glej, ali ne čuješ Jezusa, kako ljubeznivo tudi tebi kliče: »Grešnik, greš-nica! rečem ti vstani; saj nočem tvoje večne smerti, ampak da se spokoriš in večno srečno živiš!" Amen.
Pridiga za Malo gospojnico ali god rojstva Marije Device.
(Dvojna pot v nebesa; gov. —f—.)
„Jakob je rodil Jožef«, moža Marije, od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus." Mat. 1, 16.
V vod.
Jesenski čas se je približal. Minula je vroča poletna gorkota. Dan se je skrajšal, noči se potegnile in hladne poslale. Ptic veselo žvergolenje je potihnilo; cvetlice so po večem odcvetele, in listje na drevju bledi in rumeni : le ene tedne še, in se bo osulo, in bodo le gole veje kviško šterlele. Vse to nam pričuje, kako premenljivo da je vse časno, kako nestanovitno da je vse pozemeljsko.
Č)e pa tudi v natori večna spomlad ne kraljuje, poznam vendar-le drugo spomlad, ki v človeškem sercu stanuje, in se nikoli ne spremeni in nikdar ne sprebledi, ampak vedno zeleni in večno terpi, ako si je človek sam ne razdene in ne zamori. Ta spomlad je čisto serce, kakoršno je imela Marija prečista Devica, ktere rojstni god današnji dan obhajamo, čistemu sercu nič ne škoduje, naj toča bije ali solnce žge, naj burja brije ali dež lije. Spomladi, ktera v čistem sercu živi, nobena sila ne zamori; ona svoje cvetje clo v večno življenje poganja. Torej usmiljeni Jezus čiste duše zveličane zove in pravi: „Blagor njim, ki so čistega serca, Boga bodo gledali." To je čistim dušam pač vesela resnica, od ktere se bomo tudi mi danes pomenili, ter si veselje čistih in nedolžnih duš v svoje današnje premišljevanje izvolili. Poslušajte!
Razlaga.
1. Človek komej luč sveta zagleda, že je od mnogih nevarnost obdan. Reven in slab pride na svet, in brez pomoči skerbnih staršev bi bilo že o pervem Irenutleju po njem. Polagoma rastejo in se mu vlerdujejo dušne in telesne moči, ko stopi v otročje leta, vesele leta ljube nedolžnosti. O kako srečen je takrat, in koliko čistega, ter nedolžnega veselja vživlja, za kakoršno veselje odraščeni v grehe zakopani človek nima več umov. Vsaka, in fclo najmanjša stvarca vtegne nedolžnemu detetu napraviti veliko veselje. In dasi-ravno se mu že takrat kak hudoben tovarš približuje, ter ga v greh napeljuje, vendar ga le starši, ako so skerbni in pobožni večidel še na pravem potu obderžč in mu nedolžnost obvarujejo. Pa leta teko, eno drugemu podaja roko, in naglo naprej hilč, ko val za valom ob potoku. Le prezgodaj odrasle očetovemu strahu in maternemu varstvu, ki sla skerbno gledala na vsako njegovih stopinj, sla omahljivega podpirala, padljemu na kviško pomagi la, otožnemu serčnosl dajala. Pred ko se zanese, stopi v mladostne leta, v leta možke starosti, v kteri se samemu sebi prepuščen po svetu ozira, ki se ko široko morje pred njim razprostira. Po njem se mora zdaj spustili, njemu šibek čolnič svojega življenja izročiti, v vednih nevarnostih se topiti, ki mu zdaj skrite protč, zdaj očitno vanj rež6. Tu se mu na razpotje vstopi pisana poželjivost, ktera ga vabi s sladko medeno besedo, da bi se za njo podal. Tam mu miga nečimurnost in napuh, in ga išče pregovoriti, pri njem v službo stopiti. Tukaj vidi v visoki časti, spoštovano in obrajtano od ljudi zvijačnost in goljufijo, klera ludi njega kliče na svojo slran, in mu nezmerne dobičke in blagre obeta. Tam grad zagleda prekrasno zidan, ki ima vrata na stečaje odperle, in pred njimi stojite v bliščečem oblačilu sladnost in zapeljivost, vsakterega potnika priliznjeno vabivše, v grad stopiti, in nju gospej služiti, služiti mehkužnosli in nečistosti. In ob, koliko je drugih nevarnost, ktere človeku žugajo in prote, ko nastopi življenja pomenljivi tir; in gorje mu, trikrat gorje, ako je preslab, v sredi šumečih valov varno
voditi šibki čolnič življenja! časna nesreča mu je večidel ta petami, in večna ga čaka. Srečen pa, trikrat srečen, ako varno splava z božjo pomočjo! Ako je s pripomočjo milosti božje vsemu zapeljevanju serčno odšel, tednj je gotovo, da mu bo serce gorelo le za Boga, kterega bo ljubil čez vse, pripravljen vse storiti, kar on hoče in želi. Živela mu bo v sercu sv. čistost, zalšala ga ljuba nedolžnost, nebeški mir bo v njem stanoval, kraljeval zveličanski pokoj, cvetela tiha dovoljnost, prebivala zvesta udanost v sveto voljo božjo. V njegovem sercu živi in zeleni večno vesela spomlad, ktera nikdar ne mine, nikdar ne zgine. Njemu velja, kar Zveličar pravi rekoč: „Blagor njim, ki so čistega serca, Boga bodo gledali." Oh kolika sreča in nepopisljivo veselje; gledati Boga, svojega Stvarnika, Odrešenika in Posvečevavca, gledati svojega najboljšega Očeta, izvir vso dobrote, studenec vsega veselja. Glej, o človek! ako ovarješ nedolžnost duše in čistost serca, njega boš gledal že na tem svetu v stvarjenih rečeh, na unem pa od obličja do obličja gori v sv. nebesih v neizrečeni lepoti.
2, In kako pač tak človek Boga gleda že na tem svetu? — Kedar se začne mračiti in na ponočnem nebu lesketati na milijone zvezd in zvezdic, kterih nobeno človeško oko ne prešteje, nobena človeška roka ne doseže, zdi se mu, kakor bi bila vsaka med njimi od Boga poslana, oznanovat mu božjo povsodpričujočnost in njegovo skerb za vse stvari, in mu je, kakor bi čutil Boga zraven sebe, ter mu gledal v obličje, in serce mu zaigra od čistega veselja ravno kakor prečisti Devici, kedar jej je angelj, božji poslanec, oznanil včlovečenje božjega Sina. — In kedar se na spomlad vsa nalora iz zimskega spanja zbudi, vse veselo klije in na novo oživi, vse križem pisanih cvetlic cvete, in prijeten duh iz njih navzgor puhli, gleda nedolžni človek vsemogočnost božjo v vedno novem stvarjenju, in vsaka ljuba stvarica ga spominja na Stvarnika in mu v spomin kliče, da lepši ko vse stvarjenje je Stvarnik sam. In serce se mu nad tem veselja topi, kakor sv. Janezu, čistemu mladenču, preljubemu učencu, kleremu samemu je dovoljeno bilo, pri zadnji večerji ljubemu Jezusu
na persih sloneli. — Ali pa kedar se o poletnem času gromonosni oblaki po nebu pode, in se plahi ljudje nevihte in nesreče boje, in se strele vžigajo m pod neboin švigajo, in strašni grom nebeški strop potresa, da tudi po zemlji doni in odmeva; menilo, da se on tedaj trese in sodbe božje boji? Ne; ker ve, da je živ in mertev v božjih rokah; in lorej tudi med bliskom in treskom občuduje božjo vsemogočnost, ki podiraje zida, in ž njim govori v neznanem veličaslvu, kakor nekdaj z Mozesom iz gorečega germa. — Je bil od svojih bralov krivo sojen in obrekovan, od njih po cele leta zaničevan; zdaj pa svojo zmoto spoznajo, in mu spet dajo pravico, ktera mu gre; zagleda v tem spet dobroto in pravico božjo, kteri zatirane nedolžnosti brez zmage ne pusti, in neznana sladkost mu serce napaja, kakor nekdaj nedolžnemu Jožefu, kedar je svoje brale vse skesane in poterte pred seboj zagledal. — Ga je huda sila ob vse pripravila; mu pobrala, kar mu je bilo najljubšega na zemlji; vzela mu najljubšega prijatla, mu poderla vse veselje, ter mu le žalost in britkost za lovaršico pustila, kakor bogaboječemu Jobu svoje dni; tudi tedaj ne bo obupal, ampak bo svoj pogled proti nebu obernil, kjer mu edini vedno zvest prijatel stanuje, ki ga ludi v nesreče tarnni noči ne zapusti, ampak mu natiboma na serce govori: »Nikar ne obupaj, sin! ako te tudi vse zapusti, te jaz, tvoj Bog, ne bom zapustil." In iz bledih lic mu bereš sladki mir, ki se mu je v polerto dušo spet povernil. — In ako je potrebnemu bratu v sili na pomoč prišel, iz mokrih oči mu obrisal vroče solze in mu ohladil in vlolažil pobito serce; oh kako se zdaj ž njim vred veseli, in veseli zavesti, da je kaj dobrega storil, zdi se mu, da Oče nebeški zraven njega stoji in gleda z dopadanjem na njegovo dobro delo. — Tako vživa nedolžen človek že na tem svetu obilno veselja, kakoršnega ne vživa nobeden grešnik, in gleda po tem potu Bogu že tukaj na zemlji v njegovih stvareh, kterih vsaka in ludi najmanjša ga opominja na njega, klerega ima v duhu in v mislih vedno pred seboj.
3.	Ali še vse veče veselje ga čaka na unem svetu, v nebesih, kjer bo Boga gledal od obličja do obličja. Torej se pa ludi umreli ne boji, in mirno zatisne svoje oči, kedar pride tečer življenja, bije 'zadnja ura njegovega pozemeljskega popotovanja. Njegovo čisto serce si kviško želi, dokler duša telo zapustivši navzgor ne spuhti nedolžna kakor je stvarjena bila, ia gre po plačilo, ktero se popisati ne da. Iz besed sv. Janeza vemo, da je le tem presrečnim dušam dovoljeno, Večnemu najbližej biti, spremljevati božje Jagnje, kamorkoli gre, n mu prepevali pesem, ktere razun nedolžnih mladenčev in čistih devic nobeden peti ne zna.
4.	V novi lepoti bo o prihodnji spomladi vsa natora aopet oživela, planine in doline iz nova ozelenele, cvetlic bo na milijone zopet razcvetelo; ali čislo serce, enkrat zgubljeno, nikoli več ne oživi, nedolžnost zamorjena nikdar več ne ozeleni Rumeno solnce se nam vsak večer za gore skrije; pa nan slednje jutro ljubo in prijazno spet iz za gor prisije: ali čistost in nedolžnost serca, enkrat zapravljena, nikoli več nazaj oe pride. Zvezde prihajajo in spet odhajajo po svojih tirih, se nam spred oči zgube, in spet nazaj povernejo; ali čistost in nedolžnost serca, enkrat zamorjena nič več nazaj ne pride, se nikoli več nazaj ne poverne! Oh kolika zguba, kolika nesreča I zgubiti dragi zaklad, neprecenljivi biser, ki se ne najde več, ne da več poverniti. Tolike škode pač ni v stanu jezik izreči, ne pero prav popisati. — Toda vbogi človek, ako si tudi padel in zgubil sv. čistosti in nedolžnosti prelepi biser; vendar-le zavolj tega nikar ne obupaj! Gor nad zvezdami živi sicer ojstri Gospod in pravični Sodnik, pa tudi dobrotljivi in usmiljeni Oče, kteri je vedno pripravljen, ti roko v spravo podati, ako se s potertim sercom k njena oberneš in prav pokorivši se k njemu poverneš.
Pot ti sam pokaže po svojem ljubem Sinu v zakramentu sv. pokore, v kterem si zamoreš spet očistiti grešno serce, omiti omadeževano vest. Res, da perve nedolžnosti več nazaj dobil ne boš; bo ti pa madež greha izbrisan, rana zaceljena, da vendar-le pojdeš veselo v sveto nebo.
Vesel zgled zapeljanim dušam, ki so nedolžnost svojo nesrečno zapravile, ako skcrbijo zveličane biti, je po svetem evangelju Marija Magdalena. — Očitna grešnica je bila, veliko jih je pohujšala; pa vendar nje usmiljeni Bog še ni zavergel. — Jezusove nauke je slišala, se je spokorila in poboljšala. — Jezus je, od nekega farizeja Simona k obedu povabljen, ravno za mizo sedel, ali prevzetni gospodar je malo spoznal koga z,a mizo ima. Zdaj pride Magdalena, zavolj svojih pregreh vsa objokana, v hišo, poklekne k Jezusovim nogam, začne m i I e solze ločiti, ž njimi njegove svete noge umivati, nje z lastnimi lasmi briše, in z žlahtno dišavo mazili. — Farizeju je nad grešnico merzelo: Ko bi Jezus pravi prerok bil, djal je sam pri sebi, vedel bi, kako razglašena grešnica je; še dotakniti bi se jej ne dal. — Jezus se za objokano spokornico poskusi, in jo zagovarja rekoč: »Njej bo veliko odpuščeno, ker je veliko ljubila." Potem se ljubeznivo k njej oberne in jej reče: »Tvoji grehi so ti odpuščeni. Pojdi v miru!" — Odsihmalo ni Magdalena Jezusa več zapustila; hodila je za njim, njegove božje nauke poslušala, njemu stregla in ga spremila tudi na strašni hrib merlvaških glav, kjer je pri njegovi smerti žalostna pod križem stala. — Kako za ljubo usmiljeni Jezus prav spokorjene duše ima, on Magdaleni očitno pokaže. V jutro svojega častitljivega vstajenja Magdalena z drugimi ženami zgodaj k njegovemu pokopališču hiti, njemu še zadnjo čast skazat, in njegovo presveto telo v žlahtno mazilo djat; ali one pokopališče prazno najdejo. Angelj jim pove, da je od smerti vstal, in Marija Magdalena teče to učencem povedat. Kedar spet nazaj prihiti, pomudi se pri pokopališču, in milo joka. — Angelj jo ves prijazen popraša: »Žena, kaj jokaš?" Ona globoko zdihne in pravi: »Ker so mi mojega Gospoda vzeli, in ne vem, kam so ga položili." Na to so jo še bolj solze polile, in ko se oberne, zagleda moža, ki jo popraša: »Zena, kaj iščeš ?" Mislila je, da je verlnar, in mu jokaje odgovori: »Gospod! ali si ga ti vzel; povej, kam si ga položil, da po njega grem!" Jezus jo na to po imeni zakliče in se jej spoznali da. Ona pa pred-nj na kolena pade rekoč: »Moj Učenik!" in se ga hoče okleniti. — Magdalena je potem do svoje smerti v ojstri pokori
živela, in je po ozki slezi poboljšanja vesela šla za Jezusom v nebesa.
Tudi pot pokore jo tedaj v nebo pelja, pa je ojstra in težavna!
Sklep.
Torej, ljuba duša! ki si svoje serce do zdaj še greha ovarovala in čistega ohranila, oh, varuj jo ljubo nedolžnost in čistost serca z vso mogočo skerbjo; varuj jo, ko najboljše blago in najdrajši zaklad, ki te že tukaj na zemlji z veseljem navdaja, na unem svetu pa s nepopisljivo sladkostjo napaja.
Si pa reva tako nesrečna bila, da si zgubila žlahni biser čistega serca, in omadeževala prelepo oblačilo nedolžnosti, o nikar se ne mudi, ter hiti v studencu svete pokore očistit svojo vest, ter vedi, da po storjenem grehu ti le prava pokora nebeške vrata odpreti zamore in se tako enkrat, če tudi med čistimi devicami nepopisljivega veselja ne vživaš, vsaj med spokorniki in spokornicaini v nebesih veseliš; zakaj:
Skoz življenje gre od tod
V sveti raj le dvojni pot:
Pervi pot nedolžnosti,
Drugi je spokornosti,
Ako pervega zgubiš,
Glej, da druzga ne zgrešiš. Amen.
Pridiga za 19. pobinkoštno nedeljo.
(Eni)jsta liturorička pridiga; gov. J. Š.)
„Jezus je prijel vodeničnega, ga je ozdravil in spustil." Luk. 14, 4.
V v o d.
Današnje sv. evangclje nam vnovič spričuje, kako usmiljen je bil Krislus posebno do bolnikov. Prineso mu nekega vodeničnega reveža, in .Jezus ga prime, ozdravi in k domu spusti. In kako bi se tudi Jezus bolniIi ne usmilil, saj ti njegove poinoci najbolj potrebujejo?
Jezus Kristus, ki je smertne britkosli sam okusil, skerbel je tudi za revne bolnike in umirajoče, da nam je odperl tudi peti studenec, iz kterega zajema bolnik moč za dolgo pot v večnost. — Kedar se človek že smerti bliža, zapusti ga vse upanje v posvetne reči in zgine kakor nezvesti prijateli; le strah in groza pred bližno smerljo se vleže k njemu v bolno posteljo. Oh! da ga le zaupanje v božjo neskončno usmiljenje ne zapusti! Torej da bolnik še v Bogu tolažbe najde in ne obupa, postavil je Jezus Krislus zakrament sv. poslednjega olja. In glejte, ljubi moji keršanski bratje in sestre! ravno današnje sv. evangelje me napelje, vam toliko lepe obrede, ktere pri obhajanju bolnikov vidite, nekoliko razložiti. — Poslušajte!
Razlaga.	,
1. Ce je Kristus že sv. zakrament postavil, kterega prejme človek precej, ko sveta luč zagleda; kako he bi tudi drugega zakramenta postavil, kterega prejme človek, ko mu že luč življenja umira? Ja, Kristus tudi bolnika ni pozabil, ki že stoji na pragu večnosti. On mu je odperl studenec, iz kterega izvira moč in tolažba za bolnega reveža. Posebne pomoči od zgorej pa tudi bolnik silno potrebuje, če premišljuje svoje pretečeno življenje, strašijo ga silni grehi, s kterimi je v svoje® Slov. Prijatel.	26
življenju usmiljenega nebeškega Očeta tolikokrat razžalil. — Ce se ozre v prihodno življenje, stopi mu smert pred oči in ta mu kaže pot pred pravičnega sodnika. Premišljuje samega sebe, začne zdihovati od velikih bolečin, ker brilki kelih terpljenja mu pred oči stopi. Oberne svoje oči po hiši, zagleda svoje ljube vse objokane, ktere bo morebiti neoskerbljene zapustil. Iz lega lahko spoznate, da bolnik posebne gnade potrebuje, in to gnado mu deli Jezus v zakramentu svelega olja. Od tega zakramenta piše sv. Jakop: „Je kdo bolen med vami, naj pošlje po cerkvene mašnike, in naj molijo nad njim in naj ga mazilijo z oljem v imeni Gospodovem, in verna molitev bo olela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in ako je v grehih, mu bodo odpuščeni."
Vem pa, da želite tudi obrede poznati, klere vidite, kedar mašnik k bolniku pride, torej le dobro si jih zapomnile, po versli vam jih bom razložil.
Perva beseda, ktero mašnik govori, ko v bolnikovo sobo stopi, vzeta je iz sv. evangelja. Pri sv. Lukežu se namreč bere, da je Kristus svojim učencem naročil rekoč: »V ktero hišo koli pridete, recite najpoprej: Mir bodi tej hiši! in sveta cerkev je k tim besedam še pristavila: In vsem, ki v nji prebivajo!" Mašnik hoče s temi besedami reči: „Moj ljubi bolni bral! ljuba bolna sestra! Ne vstraši se me, ker prinesem ti mir in tolažbo, srečo, zveličanje in blagoslov za tvoje bolno telo in za žalostno dušo!" Za tem postavi mašnik presveto popotnico in sveto olje na mizo, ktera je z belim pertom pre-gernjena in na kteri luč gori: pomoči vejico v blagoslovljeno vodo, poškropi ž njo bolnika in začne molili Davidov psalm rekoč: „Pokropi me, Gospod, z isopom, in bom očiščen; operi me, in bom bolj bel kakor sneg", to je: Ravno, kakor voda blato spere, lako tudi voda pokore, solza serčne gre-venge, opere tvojo dušo od grehov, da postane pred Bogom bolj bela, kakor sneg. Za tem se dalej moli. „Usmiii seme, o Bog! po svoji veliki milosti! čast bodi i. t. d."
Po tem se še enkrat ponovi: „Pokropi me, Gospod z isopom, in bom očiščen; operi me, in bom bolj bel, kakor sneg. — Naša pomoč je v Gospodovem imenu. — Ki je ptvaril nebo in zemljo. — Gospod usliši mojo molitev. In
moje vpitje naj le tebi pride! Gospod z vami! In s tvojim Duhom! Molimo! Usliši, nas sveti Gospod, vsegainogočni Oce, večni Bog! in pošlji svojega sv. angela z nebes, kteri naj varuje, ohranuje, podpira, obiskuje iti brani vse, ki v tej hiši prebivajo. l'o Kristusu Gospodu našem. Amen." Tudi vidite, kakor mašnik križ vzamejo in ga bolniku poljubiti dajo. Kaj druzega hoče mašnik s tem na znanje dali, kakor bolniku reci: »Moj prijalel! poljubi tega, lu je na križu za-te kerv prelil; ker On je prinesel iz nebes mir na zemljo. V Njem je zvelicanje, v Njem je tolažba za bolnika. Če le tudi zapustijo tvoji znanci in prijalli, če li slovo da <5eli svet. Kristus je pri tebi, On tvoj najzvestejši prijalel."
Zdaj opravi bolnik svojo spoved, in ako je mogoče, in spovednik za potrebno spozna, tako imenovano »dolgo ali veliko spoved"; in za tem prejme Jezusa, kakor popotnico v večnost. Slrežaj moli v bolnikovem imeni ocilno spoved, za tem mašnik navadno nad bolnikom moli in mu podii Jezusa rekoč: »Prejmi, brat! sestra! popotnico Telesa Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki naj tc varuje hudobnega sovražnika in naj le pripelje v večno življenje. Amen." Dolgo pot mora umirajoči nastopiti, namreč pot iz tega sveta v neskončno večnost; in kakor je bil nekdaj prerok Elija od angelja z čudnim kruhom okrepčan, da je štirideset dni skoz puščavo hodil brez ž veža, dokler je prišel do gore Iloreb, ravno tako bo tudi umirajoči z angelskim kruhom, s presvetim rešnjiin Telesom polerjen in okrepčan, da na dolgem polu ne omaga in se srečno vojskuje zoper svoje dušne sovražnike na težavnem polu v večnost, dokler pride do gore zvelicanja, to je v vecuo življenje. Zdaj je bolnik ocišcon svojih grehov in z angelskim kruhom nasilen, in mašnik moli nad njim in prosi Boga, da bi mu Jezusovo presvelo lelo dušo in Iruplo ozdravilo.
O ljubi moji! tudi za nas vse bo enkrat dolekel čas življenja. Mali zvonček se bo zaslišal, in k nam bo stopil mašnik in nam na persih prinesel usmiljenega Jezusa; blagor nam, če ga že v življenju vredno prejemamo, ker kakoršna je zdaj naša spoved, taka bo večidel na zadnje, kakor zavživanje Jezusovega telesa ali vredno ali nevredno je zdaj, tako bo
večidel tudi na slednjo uro. In kedar ludi tebe bolezen v posteljo bolečin položi in že vidiš mašnika tebi sveto popotnico nesli, o tedaj premisli, da tvoj Zveličar tebi ravno tako govori, kakor nekdaj grešniku Caheju, rekoč: »Danes hočem v tvojo hišo priti", da tvojo dušo grehov očistim, s syojo ljubeznijo jo napolnim, zveličanje jej prinesem in jo v nebesa popeljem, kedar se bo od telesa ločila. Le pomisli, da k tebi bo prišel tisti Jezus, ki je bolnika, od kterega današnje sv. evnngelje govori, kakor tudi več drugih bolnikov s svojo vsegamogočno besedo ozdravil. Reci z največim zaupanjem: »Pridi, o Jezus! k meni, dasiravno nisem vreden, da greš k revnemu bolniku v borno hišo! Pridi, in ozdravi mojo bolno dušo, in moje bolno telo!"
2.	Ko je bolnik že sv. popotnico povžil, začne mašnik 50. in 129. psalm molili, prosi ludi v lilanijah vseh svetnikov, da bi revnemu bratu s svojimi prošnjami pomagali ludi svetniki in svetnice božje. Zdaj stopi k bolniku, naredi čez njega tri križe, ter položi roko na njega rekoč: »V imeni Boga Očeta in Sina in sv. Duha naj ugasne tebi vsa moč hudobnega duha s poklado naših rok in s klicanjem vseh svetih angelov, arh-angelov, očakov, prerokov, aposteljnov, mučencev, spoznovav-cev, devic in vseh svetnikov. Amen." Že Jezus in sv. apo-stelni so na bolnike roko pokladali in jih ozdravljali. Od tod tudi pride, da položi mašnik svojo roko na bolnika in razdira v imeni presv. Trojice in s klicanjem vseh svelnikov moč peklenskega sovražnika, ki si posebno v smertni uri prizadeva človeka zmotiti in večno nesrečnega sloriti.
3.	Za to molitvijo začne mašnik s sv. oljem na vseh peterih počulkih bolnika maziliti rekoč: »Po tem sv. maziljenju in po svojem preljubeznivem usmiljenju naj li Gospod odpusti, karkoli si z očmi, ušesmi, z dihanjem, z okusom, z rokami, nogami in z razveseljevanjem ledij grešil: V imeni Očeta, Sina in sv. Duha. Amen." Po tem se začnejo tri prav lepe molitve za bolnika, da bi mu Bog dušno in| telesno zdravje milostno podelil. — Kaj se vam zdi, zakaj se bolnik pomaže i sv. oljem, in zakaj ravno na peterih počulkih?
Bolnik se po maže s sv. oljem ne samo zalo, ker je sv. Jnkop po Kristusovi zapovedi to ukazal; tudi zavoljo lega, ker 0|je je tudi podoba moči, ktero ima zakrament sv. poslednjega 0|ja v bolnikovem boju zoper peklenske moči. — In kakor je nekdaj usmiljeni Samarijan vina in olja v rane človeku vlil, je med razbojnike padel, ravno tako pošlje ludi Kristus svojega namestnika na zemlji s sv. oljem k bolniku, ki od orehov silno ranjen na postelji leži, da ga ozdravi od hudih ran, klere mu je greh usekal, da mu polajša bolečine in tudi lelesno zdravje pridobi, če mu je k zveličanju duše. Hvaljen, jn večno hvaljen naj bo naš Zveličar za velike gnade, ktere nam v tem sv. zakramentu deli.
Duhovnik pomaže bolniku oči, ki so tolikokrat nespodobne reči gledale; oči, ki so kralja Davida prešestnika in morivca storile, oči, ki so bile polne nevošljivosti in požrešnosti. — Duhovnik pomaže ušesa, ktere so toliko kvant in klafarskih pefmi, obrekovanja in nepotrebnih marnov poslušale. Pomaže nosnic, ki so take rade dobre jedi in pijače duhale. Pomaže ustnice, in to ne zastonj, ker kakor lislja in trave stori človek grehov s svojim jezikom. Pomaže roke, ktere so krivično blago skup grabile, nesramne reči ošlatovale ali svojega brata pretepale. Pomaže noge, ktere so bolnika tolikokrat na grešne pota nosile na raje, v kerčme in ponočne voglarije. — Kedar bote tudi vi, ljubeznivi! na smertni postelji ležali, obudite serčno grevengo čez vse grehe, ktere ste storili po svojih peterih počulkih! Varujte se pa greha tudi zdaj, da enkrat britkih solz čez zgubljene leta točili ne bote.
4. Po maziljenju s sv. oljem in po dokončanih molitvah vzame mašnik podobo križanega Jezusa spet v roke, naredi čez bolnika več križev in moli: »Naš Gospod Jezus Kristus bodi pri tebi, da te brani; bodi med tebo, da te poživlja; bodi okoli tebe, da te ohranuje; bodi pred tebo, da te vodi; bodi za tebo, da te pokrepčuje; bodi nad tebo, da te povsod poterduje in blagoslovlja. Sv. Duh naj pride in ostane nad tebo. Amen. Gospod naj bo milostljiv vsem tvojim krivicam. Amen. In naj ozdravi vse tvoje bolezni. Amen. In naj reši pogubljenja tvoje življenje. Amen. In naj spolni tvojo željo po vsem dobrem, ki v Trojici en sam Bog živi in kraljuje od
vekomej do vekomej. Amen. Mir s teboj! Noj te ozdravi Bog Oče, ki te je v telesu vstvaril. Naj le ozdravi Sin, ki je za te na križu umeri. Naj te ozdravi sv. Duh, ki ti je bil vlit pri kerstu. Sveta in hvaljena Trojica, en sam Bog naj svojo milost v dušno in telesno zdravje v tebi pomnoži, naj le reši vsega hudega in naj te vedno v dobrem ohranujc. Ki živi in kraljuje v veke vekov. Amen."
Mašnik naredi čez bolnika sv. križ, ker »križ", pravi sv. Ignac, »je znamnjo zmage čez sovražnika noše duše: pa sv. križa se ustraši, in če od njega čuje, se trese." Kedar ste torej bolni, storile ludi vi večkrat sv. križ, ker velika je njegova moč.
Sklep.
In tako, ljubeznivi! sem vam v kratkem obrede pri sv. poslednem olju razložil. II koncu svojega nauka bi vam rad še prav živo na serce položil, da svojim bratom in sestram duhovnike še zadosti zgodaj preskerbite. Ne mislile, da bo bolnik zalo umeri, če bo že s sv. zakramenti previden; to mu bo še le k zdravju, če bo božja volja in k zveličanju njegove duše. Ce že bolnik ničesar ne more in že pojema, kako se bo zamogel čisto spovedati, krivično blago povernili in svojega bližnega odpuščanja prosili? Kdo je kriv, da nesrečno umerje? Ti, ki niso holli še v pravem času po duhovnika iti. Oni so njegovo dušo umorili, ki jih bo na sodni dan tožila. Zatorej, ljubeznivi! imate bolnika pod svojo streho, pokličite mu duhovnika, da moli nad njim in ga s sv. oljem pomaže, prosile pa tudi usmiljenega Jezusa, da bi vas varoval nagle in neprevi-dene smerti in vam milost skazal pcsebno na vašo smertno uro! Bog daj, da bi nam Kristus vsem skupej enkrat rekel, kakor gospod povabljenim v današnem sv. evangelju: »Prijateli, pomaknite se gori!" Amen.
Pridiga za nedeljo sladkega imena Marij nega.
(Marija naš zgled v ponižnosti; gov. M. T.)
„Glej, dekla sem Gospodova!" Luk. 1, 38.
V v o d.
Le eno ime je ljudem dano pod nebom, v kterem zamo-remo zveličani biti. To ime, pravi sv. apostel, je ime Jezusovo, v kterem se pripogujejo kolena vseh, teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo. In po besedah Izaija preroka gre tudi le temu imenu vsa čast in vse gospostvo. Dasiravno pa kralj ali cesar od svojih podložnih zahteva, da so pred vsem družim njemu največa čast skazuje, vendar s tem ne prepoveduje, da bi se njegovim služabnikom spodobno spoštovanje smelo dajali, marveč hoče, da se tudi oni po deželnih šegah časle in pozdravljajo. Ravno tako ludi Jezus hoče, da se zraven Njega posebno časti Njegova mati. To spoznava in uči tudi sv. katoljška cerkev, in torej Marijne praznike v cerkvenem letu za prazniki Gospodovimi z največim godovanjem obhaja. In kdo vč imenovati vse zvezde na nebu, ktere nam v jasni noči tiho na serce govore, rekoč: Tam gori je vaša prava domačija, v kteri je večno veselje? Kdo bi sešlel in z imenom povedal vse cvetlice na polji, ktere kviško mole svoje krone in nam s skrivnim glasom kličejo: Tu gori nad nami je tisti prijazni Oče, ki nas lepše, kakor po kraljevo oblači? Ravno tako kdo bi sešlel vse lepe imena, s kterimi sveta cerkev Marijo Devico časti, ki nam glasno pravijo: Marija je kraljica nebes in zemlje; Oria je perva za Bogom, klerega v prahu molimo, pa ludi Njegovo mater ponižno častimo; zakaj celo poslanec božji jo pozdravlja: „Ceščena si, Marija! milosti polna, Gospod je s lebo." Zalo jo pa ludi mi zjutraj, opoldne in zvečer, doma in v cerkvah, s temi angelo-vimi besedami pozdravljamo, da se izpolnuje, česar je sama od sebe pela v Elizabetini hiši, rekoč: »Glej, odslej me bodo
srečno imenovali vsi narodi!" Da, naj bi se čast Marijna še bolj raiširila, in bi kristjansko ljudstvo do nje šo več zaupanja imelo, nam sveta cerkev na njeno ime današnjo nedeljo in skozi res teden celo odpustke deli. Teh odpustkov pa se bomo najbolj udeležili, če ne le zakramenta svete pokore in sv. rešujeta Telesa vredno prejmemo in v namen sv. Očeta molimo, temuč si njene čednosti v /»led jemljemo. Posnemati začeti pa moramo najprej tisto čednost, ki je podloga vseh druzih, in ta je: ponižnost, izrečena v besedah: „Glej, dekla sem Gospodova!" Zato bom danes 1. govoril od Marijne ^ponižnosti, ter vas 2. spodbadal, da jo posnemajte.
Ti pa, o najponižniša devica, nam sprosi k temu božje pomoči l
Razlaga.
1. Ako se ima kdo za slabega, ki je v resnici slab, to ni nič posebnega, ali če se hromoten za hromolnega spozna, to ni nič čuda vrednega. Ravno tako lo ni ponižnost imenovati, če se kdo ponižuje, ki nima nič časti in hvale vrednega nad sebo. Zato se nihče ne čudi, ako vidi, da hlapec svojemu gospodu čevlje sezuva, in nobeden za tega del ne poreče, da je ta hlapec ponižen. Ako bi pa visok in imeniten gospod kakemu revežu to službo skazal, bi bila to velika ponižnost. Ponižnemu biti v nizkem stanu, pravi sv. Bernard, ni slavno delo; ali ponižnost v časti je velika in posebna čednost.
Ker je pa temu tako, kako brez vse primere velika je ponižnost Marijna! Ona namreč je tista, ki ima po obljubah prerokov Zveličarja sveta roditi. Njene čednosti so najbolj slule med vsemi milijoni njenega spola. Zato jo pozdravlja angel z besedami: „Ceščena, milosti polna, Gospod je s tebo, žegnana si med ženami!" Pravi jej, da bo mali obljubljenega maziljenca Gospodovega rekoč: „Sveti Duh bo prišel v le, in moč Najvišega te bo obsenčila, in za tega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji." Pa ravno v tistem trenutku, ko je Mariji naj veča čast in naj veča spred-nost skaiana, imenuje se „dekIo Gospodovo". Kakošna po-
nižnost, moram reči s sv. Ambrožem, lista, ki je izvoljena za mater Gospodovo, se imenuje služabnico in deklo Njegovo, in s sv. Bernardom: „Kakošna in kako velika in redka je ta ponižnost, ki se v toliki pohvali in v tolikem poviševanji ne prevzame!" Zato sv. Krizostom in drugi pravijo, da se je !e zavoljo velike ponižnosti angela bila ustrašila. Zakaj, kakor ošabnega strah spreleti, če ga kdo v sram pripravi, ravno lako strah obide v resnici ponižnega, če ga kdo počasti.
Ponižnost je pa ludi nad Marijo lista čednost, ki jo je po angelovem oznanjenji gnala čez Ijribe k Elizabeti, da bi ne bila le dekla Gospodova, ampak tudi dekla ljudi, ki so bili še manj, kakor ona. Ponižnost je bila tista čednost, ^ je bila pri porodu Sinu božjega s pastirskim hlevom, s slamo in z jaslimi zadovoljna. Ponižnost jo je gnala poznejše k obrezovanju in očiščevanju v tempelj, da bi jo, kakor drugo navadno mater, za grešnico imeli. In to je čednost, ki se v vsem njenem življenji nad-njo najlepše kaže, tako, da je po besedah cerkvenih učenikov vse eno, reči: »Marija ali pa ponižna devica." Da, prederznem se reči, da ravno Marijna ponižnost je Boga najbolj naklonila, da jo je za mater svojega sinu izvolil. Sv. Avguštin in Bernard enoglasno pravita: „Vzrok (njenega materstva) je ponižnost; z devištvom si je Gospod Boga pridobila, zavoljo svoje ponižnosti pa ga je spočela." „Ako bi Marija ne bila tolikanj ponižna", govori sv. Bernard na dalje, „bi je sv. Duh ne bil obsenčil", in mati božja bi ne bila postala. Zato Marija sama v svoji pesmi v Elizabetini hiši od sebe spoznava, rekoč: „Gospod se je ozerl na nizkost svoje dekle"; — ozerl se ne na njeno deviško čistost, ne na njeno terdno vero, ne na njeno upanje in pričakovanje izraelovega Od-rešenika, ne na njeno gorečo ljubezen, ampak ozerl se je na njeno ponižnost, in zato pravi: „Odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi," „In to po pravici", pravi sopet sv. Bernard, „najzadnja in najniža je bila k pervi in največi časti povzdignjena, zato, ker je sama sebe za najmanjšo imela, akoravno je bila med vsemi najimenitniša."
0 kako pač ta devica posvetni napuh in njegovo ošab-nost osramoti! Koliko jih pač na sramu ostane, ki so hvalijo, da so rejenci in častivci Marijni! Kako ošabni in prederzni v svojem govorjenji, kako nečimurni v svojem vedenji in obnašanji, kako prevzetni, ter hvale in časti lakomni so mnogi, ki hočejo biti otroci te ponižne matere! Zato zdihuje sv. Bernard: „0 ponižnost, ti Kristusu in Mariji posebno lastna čednost, kako pač sramotiš ošabnost naše nečimurnosti !" Vendar pa nam je ponižnosti pred vsem drugim potreba, ako hočemo kdaj povišani biti. Sv. Avguštin pravi: „Vrata v raj so (silno) nizke in ozke, zalo, če hočemo zdravi skozi nje iti in si glave ne poškodovati, moramo jo (globoko) pri— pogniti."
2. Ni je pa tudi nobene čednosti, ki bi nam bila bolj pristojna, kakor ponižnost, ker smo vsi vbogi grešniki. „Ako kdo misli, da je kaj", pravi apostel, „ker ni nič, ta sam sebe zapeljuje." In Zveličar govori: „Ako ste vse storili, kar vam je bilo rečenega, recite: Malopridni hlapci smo." Ako bi te besede le kolikaj pomislili, bi se gotovo nad druge ne povzdigovali, ne jih zaničevaje čez rame spogledovali. Ne bili bi tako radovedni v napakah druzih, in ne prezirali bi bruna v lastnem očesu. Ako bi se vsi imeli za ponižne hlapce teh, ki so od Boga čez nas postavljeni, potihnilo bi vse godernjanje zoper gosposke, vse ugovarjanje otrok do staršev, vse mermranje in preklinovanje zoper Boga in njegovo modro previdnost. Potem bi svete reči in Gospodove hiše bolj spoštovali, in ne bilo bi več viditi tacih, ki se sramujejo, celo pred Bogom odkriti se in svoje kolena pred sv. rešnjim Telesom pripognili.
Res so še nekteri, ki imajo vsaj toliko ponižnosti, da svoje napčnosti in slabosti spoznajo; ali silno malo jih je, ki bi zavoljo teh slabost želeli ponižani bili. Zakaj, če le najmanjši glas slišimo, ki se za našo hvalo vzdigne, o kako berž nam serce od veselja poskoči! In dasiravno spoznamo, da zavoljo svojih grehov nismo drugega, kakor sramote vredni, vendar hočemo, da naj nas vsi hvalijo, ter za dobre in pobožne imajo, če bi se pa kdo prederzni], nam naše
slabosti, če prav resnične, očitati, berž kri v nas zavre, da se potegujemo za svojo čast in zevamo po maščevanji. In ta velika napaka se ne le pri vsakdanjih ljudeh, ampak še najbolj pri videzno pobožnih dušah nahaja. Od neke lake sem bral v bukvah učenega Albana Stolca, da je prav pobožno glavo pohešaln, oči zavijala in zdihovr.la, kako da ge v vsi ponižnosti kakor najbolj pregrešna slvar svojih grehov obloži, rekoč, da je že lavženlkrat zaslužila, naj bi jo bil Bog od sebe zavergel, naj imajo torej častiti duhovni Oče l njeno ubogo dušo usmiljenje. Duhoven, ki ni še le lelošnjo jesen iz duhovšcinice prišel, berž spozna, pri čem da je. Namesto hvale in tolažila, kakor je pričakovala, jej torej reče: „Res je, tudi jaz sem slišal, da nisi dosti prida; prav je, če te je že enkrat resnica, da se poboljšaš." In pri teh besedah je bil ogenj v strehi. Kdo more kaj slabega od meno reči? začne rudeča kakor rak, nad spovednikom besedovati; kaj veste vi od mene? Povejte mi lisle, kteri mi zamorejo kaj očitati! Jaz nisem prišla k spovednici, da bi take debele poslušala; za lake enkrat za vselej ne maram. In tako, pravi učeni pisavec, je psovala, ko je že od spovednice proč šla, s perstom nazaj na spovednika kazaje rekoč: ,,Ta me ne bo nikoli več dobil." — Vidile, kako je vendar človek v spoznanji samega sebe slep, in kako redka čednost da je prava ponižnost, ki je Bogu in ljudem ljuba I
Pa — če tudi so nekteri, ki se proti svojim višim ponižujejo, kako malo pa jih je, ki bi se poniževali proti sebi enačim! Saj sem toliko, kakor on, zakaj bi mu odjenjal, pravijo. Berž se pričnejo pričkati med sebo, kakor kdaj Kristusovi učenci, kdo iz med njih je največi, brez pomislika, da Bog ne gleda na osebo, ampak na dela, in da duh Gospodov veleva, kolikor veči je kdo, toliko bolj naj se ponižuje, da milost najde pri Bogu.
Ker je pa ponižnosti tako malo pri ljudeh, zato je tudi malo druzih čednost. Sv. Avguštin pravi: »Kdor brez ponižnosti dobro dela, nosi prah na sapo." In sv. Krizostom veli: »Ni je čednosti, ako ni s ponižnostjo v zvezi." Sv. Bernard celo govori: „Brez devištva si lahko zveličan, brez
ponižnosti pa ne. — Boljši je ponižen grešnik, kakor pravičen prevzetnjak." Ceslninar, očiten grešnik, pravi Kristus, je bil opravičen, ker se je ponižal, farizej pa ne. Magdalena se poniža in poslane zgled spokornice ter velika svetnica, med tem, ko so se drugi, že leta in leta sloveči zavoljo svoje svetosti, zarad napuha pogreznili v pekel. „Ako torej deviške čistosti nad Marijo ne moreš drugega, kakor občudovati", pravi hvaljeni cerkveni učenik, »prizadevaj si, da posnemaš njeno ponižnost, in samo to je zadosti." On hoče reči: „Ako ne moreš tako čist in neomadeževan biti, kakor Marija, no tako popolnoma, kakor Marija, ne tako svet in milosti poln, ne tako z Bogom sklenjen, kakor ona, prizadevaj si vsaj, da boš tako ponižen, in to ti je dosti; zakaj „Bog se napuh-njenim zoperstavlja, ponižnim pa deli svojo milost."
Akoravno se pa ponižnost vsem zdi' lepa čednost, vendar se radi izgovarjajo, da je le za posamezne ljudi, zlasti za mnihe in nune po samostanih. Ali, kakor so nebesa za vse ljudi vstvarjene, tako moramo tudi vsi brez razločka po tistem potu hoditi, ki pelja v nebesa. Gori pa ga ni drugega pota, kakor pot ponižnosti. »Resnično, vam povem", pravi Kristus sam, »če se ne spreobernete in ne bote, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo." Da je Kristus tu od ponižnosti govoril, vidi se iz naslednih besed, ki jih je pristavil, rekoč : »Kdor se tedaj poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu." In na dalje, zakaj se je Zveličar včlovečil ? Apostel pravi: „da nam je zgled zapustil, da hodimo po Njegovih stopinjah." Njegov zgled pa ni drug, kakor poniževanje od njegovega rojstva v hlevu, do njegove smerti na križu. In pred nas se je vstopil, ler pravi: »Učite se od mene, ker sem krotek, in iz serca ponižen." — Izgled sem vam zapustil", pravi aposlelnom, „da tudi vi tako storite." In kaj jim je storil takrat, ko jim je lo govoril ? Ni jih ne učil, ne čudežev delal, temuč se je do njih nog ponižal, in jim jih je umival. Tako pa je najlepše spolnoval, česar jim je pridigoval, rekoč: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temuč da bi on stregel." »Kdor hoče biti velik med vamij bodi vas služabnik, in kdor hoče biti pervi, ta bodi
lilapec vseh." — Tako vidite, da vsak, hodi si stanu, kte-i-ega hoče, se mora ponižati, če hoče za Kristusom v nebesa priti.
Sklep.
Zato rečem h koncu z besedami sv. Bernarda : »Prosim ju rotim vas na vso moč, prizadevajte si pred vsem družim, ponižno devico Marijo v ponižnosti posnemali." Prilik k temu bole našli povsod. Molčati, kedar ti bo kdo zopergovarjal, svoje slabosti spoznali, kedar si sd kaj prehitel, tistemu veljati dati, komur bi se rad zoperstavil, odpuščenja prosili, kogar bi rad razžalil, prijazen biti s tistim, kterega tvoje oko težko terpi, vse terpljenje voljno prestali, ker si ga z grehi zaslužil, v vnanjem obnašanji, v obleki in v vedenji ne po šegah sveta, ampak po Kristusovem evangelji ravnali, to storili in opustiti, česar Bog hoče, to se pravi Marijo posnemati in častiti v ponižnosti. In ker bi se gotovo vsi radi Marijnega veselja v nebesih vdeležili, hodimo tudi za njo po polu ponižnosti. Nikoli naj nam ne pojdejo iz spomina besede Kristusove: „Kdor se povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan." In k temu poviševanju v nebesih nam pomagaj, o blažena, o ponižna Devica Marija ! Amen.

N o v i c a r.
Družba sy. Mohora. Izdava letošnjih družbinih bukev se ie proti lanskemu letu za nekaj dni zapoznila; razpošiljava se vendar že prične okoli 8. dne tekočega mesca. V tem času je družbi zopet nekaj novih udov priraslo, tako da jih šteje sedaj že 2719. Vseh stroškov je letos 2551 gld. 77 kr., prejemkov pa 2999 gld. 94 kr.; tudi matičino premoženje je primerno naraslo. Kar je denarja čez stroške ostalo, nakupilo se je za nj za 128 gld. raznih bukev č. gg. dek. predstojnikom, za 101 gld. 35 kr., 25 gg. farnim predstojnikom za 102 gld , gg. bogosloveem za 1 IG gld. 82 kr. pa slovenskim gimnazijam in realkam. Vabilu k pristopu za prihodnje leto pristavljamo serčno željo, da se oglasč čast. družniki vsako leto, če je le mogoče, že v pervih treh mescih novega leta, da se more lože in za časa presoditi, koliko bukev se more dati v natis, da se stroški kolikor je mogoče po prejemkih zravnajo.
Seja družbe sv. Mohora. Dne IG. julija je imel odbor družbe sv. Mohora sejo, v kteri se je sporočevalo o veselem družbinem napredku v tekočem letu in med drugimi manj važnimi rečmi sklenilo tudi to-le:
1. Ker se je pri končnem obračunu pokazalo, da prejemki tudi letošnje leto presegajo družbine potroške, zato se bode za ta ostanek nakupilo po znižani ceni raznih slovenskih bukev po več iztisov za darila a) 56 č. gg. dekanijskim predstojnikom; b)25 farnim predstojnikom, t. j. šestim v goriški, kerški, lavantinski in ljubljanski in enemu v teržaški škofiji, ki imajo največ družnikov v svoji fari za darila ali farne bukvarnice; c) častitim gg. bogoslovcem v Celovcu, Gorici, Ljubljani in Mariboru in d) gimnazijam v Celji, Celovcu z realko vred, Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mesta in v Terstu ter goriški in ljubljanski realki. Častiti gg.
dekani torej dobč: Majcigerjevo „zgodovino sv. Cirila in Metoda", lavretanske pridige", Umekove ,,1'esme'- iu „Marijc Rožencvet"; gg. farni predstojniki: ,,Marije rožencvet", „Pridige", Lesarjeve zgodbe sv. cerkve", „Elizabeto", „Alvaredovo družino", »Pravljice", Veroniko" in „Cirila iu Metoda" od Umeka; gg. bogoslovci „Lavr. pridig" po 16, Humbertovih „Resnic", „Živalstya" in „Rastlinstva" po 10 iztisov; si. gimnazije in realke pa bukve: Cegnarjeve „Pesmi", Jesenkovo „Zemljepisno začetnico", Bilčeve „Pervence", Levstikov „Kraljedv. rokopis", „Ajanta", „Georgikon", „IsmaeI-beja" in nKritona" vsacih bukev po 5 iztisov za najpridniše uboge dijake.
2.	Ker ni namen družbi sv. Mofiora, da bi se bogatila, ampak da med prostim ljudstvom koristne bukve razširja in ob enem tudi slovenske pisatelje podpira, bilo je sklenjeno;
a)	Da postane vsaka knjiga, ki jo d;i družba sv. Mobora na gvitlo, spet pisateljeva lastina, kakor hitro se družbina izdava poproda, če že pri sprejemi rokopisa ui bilo drugače odločeno.
b)	Da se zviša plačilo za spise, ki so v gladki, popolnoma pravilni slovenščini pisani iu je družba v natis prevzame. Plačevala bode družba vprikodnjetake izvirne spise po 17 gld., prestave pa po 12 gld. za tiskano polo Koledarčkove oblike; če pa je spisom treba še poprave v besedi (v oblikah nič ne dč) ali ceI6 predelave, tem se bode plačevalo tudi yprihodnje kakor doslej po 14 in 9 gld. za tiskano polo. Če bi se pa kak popolnoma pravilni spis tiskal v Cvetnikovi ali še v veči obliki, plačeval se bode po 20, oziroma 15 gld. za tiskano polo.
c)	Da družba sv. Mobora slavni slovenski matici v Ljubljani g. Vojsko ve bukve brez vsacega povračila dosedanjih stroškov prepusti.
3.	Cena letošnjim družbinim bukvam se takole ustanovi: „Večernice" in XI. in XII. zvezek se bodo prodajale po bukvarni-cah po 20 kr. „Oglenica" in »Koledarček za leto 1866" po 36 nkr. in „Cvetnik" po 50 nkr.
Duhovske zadeve.
KerSlca Škofija.
G. Marinič Jan. je postal pravi kanonik v Gospej-sveti; g. Vavra Jan. je dobil faro pri sv. Kervi. G. Lobe Filip gre za kaplana v Šent-Mihel pri VVolfsbergu. C. g. RakeS Ljndovit je postal beneficijat na križni gori pri Celovcu j — č. g. Oibašek Jan. gre za provizorja v Medgorje in Vidovic Jož. za zač. kanonika v Gosposveto. Oč. gg. kaplani so prestavljeni: Lipic Frane na Goro (Berg), — Brežan Andr. v bent-Kancijan, — Blasi Jan. v Sent-Stefan pri Žili, — Bornšek Maks v Hodišče, — Unterkreuter Leop. v Sovodjo, — \Yavtižar Luka na Peravo, — Podlipnik Jan. v Podklošter,— Zerijav Matevž k Fari na jezeru, — Zablatnik Jan. v Sent-Janjž na mostiču in Willielmer Adam za oskerb. kaplana v Steuerberg. Novoposvečeni gg. mašniki grejo za kaplane: Kapun Val. v Doberloves, — Eainer Jož. v Greifenburg,— Rebernik Jak. v Tinje, —Sclmster Jan. v Šent-Urban, — Sengtlialer Jan. v Stari dvor in Trobez Ant. v Labnd. Šl. Peter pri Grabštajnu oskerbljujejo duhovniki v Grabštajnu. G. fajm. Lesjak Janez je pensi-joniran. —Umerli so visoko e. g. stolni dekan Witzeling Janez, č. g. fajm. Valeuta Janez in fajm. Mesner Jož. E. I. P.!
GoriSka nadSkofija.
G. Boltar Andr. vikar je Sel v pokoj zavoljo bolezni; g. Kravanja Jan. pa v začasni pokoj.
Ljubljanska Škofija.
G. Prijatel Štef. je dobil duhovnijo pri sv. Katarini in g. Bergant Franc pa Vojsko. Umerli so če. gg. fajm. Dobravec Peter, župni oskerbnik Partel Jož. in fajm. Kosec Prim. K. I. P.!
Terzaška Škofija.
<3. g. Stariba Jakob je dobil dekanijsko faro v Pitnju (Pedena)-, č. g. kaplan Zadnikar Franc gre za dve leti v pokoj.
Lavantinslca Škofija.
Prestavljeni so gg. kaplani: Eataj Drag. v rimarje, Vojsk Jož. v Št. Andrej v s. g., Holc Jak. k sv. Barbari pri Vurpergu, Repotočuik Eajm. v Ormuž, Vraz Jož. sen. v Kamnico. Vraz Jož. jun. k sv. Mariji v Vurpergu, Klajnšek Mih. k sv. Miklavžu pri Lotmerku, Suhač Ant. k sv. Križu pri Lotmerku, Goličnik Melh. v Pilštanj, Pole Franc v Šetale, Gajšek Jan. v Ribnico, Šabot Juri v Laporje, Slomšek Jan. v Stari terg, Žličar Franc v Brasloviče. — Za kaplane gred<5 novo posvečeni gg. Gabrec Simen v gornjo Polskavo, Gostenčnik Pet. k sv. 1 Eupertu, Poterč Al. k sv. Benediktu za II. kapi., Rak Šim. v Kalobje, Sumar Mih. v Hajdin, Sovič Jož. v Razborje, Spengar Juri v Trebovlje, Terstenjak Jak. v Vitanje, -Vilhar Fil. v Sromlje, Vrabelj Jan. na Bistrico.
Odgovorni izdaj, in vred, Andr. Einspieler,—Natisnil J. & F. Leon v Celovcu.