Uredništvo
in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom s« moro govoriti vuuk dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ue vračajo.
Inserati:
ftoststopua petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje ae popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
Velja
za Idubljano
v upravniStvu: za colo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. GO kr., na moBoe 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10gl., ga pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. DO kr. in za jeden mesca 85 kr.
Štev. 236.
V Ljubljani v sredo, 10. decembra 1884.
Tečaj I.
Goriška „Times“.
Škoda, neprecenljiva škoda, da se slovenskemu narodu doslej ni rodil duhovit pesnik, kateri bi po vzgledu Holberga, Moliš ra ali Sheridana nam bil podaril lehkonogo šalo-igro. Zaradi gradiva nikakor nismo v zadregi. Mi za svoj del mu priporočamo jako mikaven predmet, vzet iz življenja uredniške mogotce goriške „Times“. Kako gracijozno, kako samo-svestno se postavlja predraga nam »Soča"! Nikoli se ni visokoaristokratična „lady patro-ness“, povabljena na plebejsko plesno zabavo, obnašala z večjo preširnostjo, nego svetovni list na Sočinem obrežji. Glejte ga, kako oblastno trka na svoje prsi, kako zaničljivo govoriči
o	»lističu — dnevniku11, on, svetovnoznani tednik! Je d enkrat na teden razveseljuje goriške rojake s svojim pohodom, vsakih sedem dni jede n krat maši svoje predale z dopisi, skovanimi po zastarelih receptih, stvarnega, strokovnjaškega članka skoro nikoli ne najdeš v zevajočih njegovih prostorih in vender — toliko samoljubja, toliko smešne domišljavosti! Kedo bode zanikal, da bi la precieuse ridicule v Gorici izvrstna tvarina bila zbadljivemu peresu slovenskega Aristofana!
Predzadnjo soboto nam je uže obetala uničevalen odgovor. Odkrito rečemo, da se je bledolični strah polastil naSe duše. Izpraševali smo svojo grešno vest, s plaho grozo pričakovali smo strogo razsodbo. Koliko stvarnih momentov bode nabrala neizprosna »Soča" tekom celih štirinajst d n i j proti pritlikavemu Benjaminu! Toda dolgi obrok je bil pri kraji, pričel je slovesno napovedani dies irae, z njim vred prikobacala je tudi ljubezniva gorižka tovarišica ter razkladala svojo modrost — toda nobenega zrna in nobene soli ni bilo v njeni argumentaciji, le zabav-
Listek.
Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta.
Ruski »pisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poilov«nii XY.
(Dalje.)
— Dobro, dobro pretresi seno! reče Gri-gorij Grigorjevič svojemu služabniku: — tukaj imajo tako slabo seno, da je v njem lahko še kaka veja; le glej! Dovolite mi, mi-lostivi gospod, da vam voščim lahko noč! Jutri se več ne vidiva, jaz otidem uže ob zoru. Vaš žid pa bo jutri praznoval svojo saboto, zato vam ni treba zgodaj vstajati. Ali ne zabite moje prošnje: še poznati vas nočem, ako ne pridete v Hortišče.
Tu sleče hlapec Grigorija Grigorjeviča suknjo in mu sezuje črevlje, za tem mu obleče ponočno suknjo, in Grigorij Grigorjevič se zavali na posteljo; zdelo se je, kakor bi se bila na pernico vlegla druga pernica.
— Ej, fante! kje si, ti malopridne? ? sem pojdi in popravi mi odejo! Ej, fante, pod glavo potisni še kaj sena! Pa, ali si konje uže napojil? Še malo sem, pod tole stran! in dobro popravi odejo, ti grdoba! Tukaj le še, lako! oh! . . .
ljanje in psovke, čisto navadne poulične psovke!
Prijatelji so nam svetovali: „Pusti pri miru žlobudravo starko, takemu nasprotniku najbolj pristaja zgovorno molčanje!" Prav so imeli, tedniku »Soči" na ljubo sigurno ne bi zmočili peresa. Toda goriški rojaki žalibog nimajo druzega glasila, in z ozirom na vrlo slovensko prebivalstvo onstran trnovanskega gozda moramo vender tudi „Soči“ posvetiti še nekoliko prostora!
Postavila se je pred nas, bistra ta hči planin, ter merila nas od nog do glave. Pripoveduje se, da kritiki črevljarji si najprej ogledajo obutalo, in tedaj so se tudi politični črevljarčeki goriški kar zamaknili v naše »debelo podkovane črevlje". Potolažite se, nežno-čutna gospoda! Nimamo jih za vsak dan in obuvamo jih le tedaj, kadar se k vam in vašim radikalnim somišljenikom povabimo v goste. In kako bi tudi ne? S tenkimi podplati gaziti po sodrgi, nakupičeni krog vašega domovja, z lakiranimi škornjicami prekoračiti vaše močvirje nikakor ne bi bilo umestno. Tedaj nekoliko več snažnosti na vašem borjači, manj blata po vaših hodnikih in zakotjih, in takoj v prihodnjič se vam predstavimo v drugačni, mnogo bolj elegantni noši. Potem tudi »cepca" ne bode treba, kateri vas tako neljubo v oči zbada!
I	pisava naSa ni »Soči" po godu. Bridko jadikuje, da s svojim „topim peresom11 osrainotimo vlado ter v zadrego spravljamo one, katerim služimo. Celo to pripoveduje svetovni list goriški, da se »kranjska vlada najbrže uže kesa, da je dala zagovor n ištvo v roke odvetniku", kateri ji nečast dela, ter da komaj pričakuje srečni trenotek, ko jo bode rešil nespretnega branitelja. Se vtž da, »Soča" je izvrstno poučena o nazorih in namerah naše vlade!
Grigorij Grigorjevič vzdihne še dvakrat in začne skozi nos tako žvižgati po vsi sobi, in časi tako zasmrči, da se starka, ki je ležala na klopi pri peči, vzbudi in plašno pogleda okoli sebe na vse strani; ko pa ne zapazi ničesar, se pomiri in z nova zaspi.
Ko se drugega dne Ivan Fedorovič vzbudi, ni več bilo tam debelega posestnika. To je bila najbolj zanimiva dogodba, ki se mu je pripetila na potovanji. Tri dni potem približal se je svojemu selišču.
Čutil je, kako je počelo v sebi srce močno biti, ko je zagledal malin na veter, ž njegovimi vrtečimi se lopatami in ko se je, čem dalje je gonil žid svoja .kljuseta, vedno boljše pokazavala vrsta vrb. Živo in čvrsto se je blestel skozi nje ribnjak in razširjal nekak hlad. Tukaj se je on včasi kopal; po ravno tem ribnjaku je nekdaj z otroci brodil do vratu v vodi — za raki. Kibitka zapelje na nasip, in Ivan Fedorovič, zagleda ravno tisto staro hišico, s trstjem pokrito, ravno tiste jablane in črešnje, po katerih je nekdaj skrivši lazil. Komaj se pripelje na dvorišče, ko uže pribežč od vseh strani psi raznih vrst: rmeni, črni, sivi, lisasti. Nekateri so se lajaje vrgli konjem med nogč, drugi tekli so od zadaj, ker so zapazili, da je bila os namazana s salom ; jeden med njimi, ki je stal poleg kuhinje in je med lapama tiščal kost, tulil je na vse
O n a je poklicani tolmač vladnega mnenja, njej se zaupajo vse.skrivne misli, njej se izroča prevažna naloga, obelodaniti to, kar je tajnega v naklepih deželne vlade kranjske. Toda — pustimo ironijo! Svetujemo »Soči*, naj si ne ubija glave zaradi zadev, kateri njo vsaj čisto nič ne brigajo. Previsoko spoštuje kranjska deželna vlada svoje dostojanstvo, da bi marala za take svetovalce in zastopnike, kakor se ji ponujajo v predalih goriškega tednika. Drugače, po vsem drugače se bodete morali obnašati, ako hočete, da se bodo vladni krogi na Kranjskem ozirali na vaše subjektivno mnenje!
„Gliha vkup štriha", pravi kranjski pregovor, in zaradi tega se nikakor ne čudimo, da je goriška koleginja seboj pritirala kodrasto, mršavo pričo, »Brencelja" ljubljanskega. Žal, da se ne moremo baviti s tem plemenitim listom. Dovelj imamo posla z njegovimi kon-genijalnimi pajdaši, in med temi se v prvi vrsti sveti in blesti goriška „Times“. Stvarnega razločka med obema listoma itak ni veliko, k večjemu ta, da „Brencelj" gledč dovtipnosti in šaljivosti vender le daleč nad-kriljuje svojo goriško sorodnico!
Da je sumničenje in obrekovanje jako navadno orožje v okornih pestčh take baže pro-tivnikov, o tem smo bili uverjeni, predno smo dobili v roko svotovni list, zadnjo številko »Soče“. Tega seveda tudi ona ni mogla zanikati, da je z očividniin škodoželjnim veseljem svojim čitateljem objavila pretresujočo vest, da je urednik »Ljublj. Lista" bil obsojen na neko malostno globo, potem pa, ko je druga instanca po vsem ovrgla prvotno razsodbo ter popolnem oprostila obtoženca, niti z jedno besedico ni omenila konečnega izida te pravde. Opravičevati svojo nedostojnosti »Soča" nikakor ne more; za to se spodtika nad tem, da i mi nismo objavili znamenito
grlo; drugi lajal je od daleč in tekal je sem ter tjži, mahal z repom, kakor bi hotel reči: »Le poglejte me, krščeni ljudje, kako sem očiten!" Tudi otroci v zamazanih srajcah so pribežali pogledat. Svinja, ki se je sprehajala po dvoru s šestnajstimi prasčti, vzdignila je svoj rilec z vprašujočim pogledom ter je glasneje zakrulila nego po navadi. Na dvorišču ležalo je mnogo kupov pšenice, prosa in ječmena, ter se sušilo na solnci. Tudi na strehi ni se sušilo malo najrazličnejših trav: tavžent-rož, slez& in drugih.
Ivan Fedorovič je bil v vse to tako zamaknjen, da se je še le zavedel, ko je lisast pes vgriznil Žida, ki je skočil s kozla, za mečo. Vsa služinčad, sestoječa iz kuharice, neke druge babe in dveh dekel v volnenih krilih, stekla je vkupe in po prvih vsklicih: — »Ta je naš mladi gospod!" objavila je, da teta z deklo Palažko in kočijažem Omeljkom seje v vrtu pšenico ; ta Omeljko je opravljal ob enem tudi službo vrtnarja in oskrbnika. No teta, ki je uže od daleč zagledala s štorjami krito kibitko, je bila uže prihitela. Ivan Fedorovič je bil nekako zmočen, ko ga je objela in skoro na roke; res ni vedel, je-li to tista teta, ki mu je tolikokrat pisala o svoji slabosti in bolezni.
(Dalje prihodnjič.)
pravdo o »Ficu in Makucu". Ne treba biti urednikom političnega lista, da se spozna vč-liko razliko v navedenih primerah. Istina je, da smo po polnem molčali o tej obravnavi; stvar se nam ni videla dovelj važna, da bi kakega specijalnega poročevalca poslali k go-riškemu tribunalu. Zanesljivega izvirnega dopisa nismo prejeli, poročilo goriške „Soče‘' pa se nam ni videlo dovelj objektivno, vrhu tega tudi premalo zanimivo, da bi ž njim mogli postreči svojim čitateljem. Če je tedaj uredništvu »Soče“ bilo na tem, da se tudi v slovenskem vladnem glasilu kaj omenja o tej cause ce-lebre goriški, svobodno mu bilo, napisati nepristransko poročilo ter ga poslati našemu uredništvu. Ker pa tega ni storilo, nima nobenega povoda, hudovati se nad tem prestopkom naših časnikarskih dolžnostij.
»Vladni pisarji, katerim ni treba lačnim pisati® — tako nazivlja „Soča“ urednika „Ljublj. Lista" in ono odlično pisateljsko krdelo, katero ga podpira s svojimi doneski. Pomen te goriške ljubeznivosti nam ni po vsem jasen in nikdar še nismo vprašali „Sočine“ novinarje, s čem da oni utešijo naravno po-željenje po človeški hrani. Toda če v tem izrazu tiči kaka nerodna aluzija na ono nesramno laž, katera se je uže bila trosila po Slovenskem, češ, da „Ljublj. List“ ali njegov urednik dobiva katero koli denarno podporo iz dispozicijskega fonda ali kat erega drugega zaklada, da ga ne vzdržuje izključno njegov lastnik in založnik na lastne troške — potem bodi povedano uredništvu „Soče“, slovesno povedano pred vsem slovenskim svetom, da je z grdo, po vsem prazno izmišljotino begalo in varalo svoje občinstvo. In če prijateljica „Soča“ beseduje o „omabljivih“ možčh, kateri so na strani »Ljublj. Lista" vsled osebnih koristij, ogleda si uaj nekoliko natančneje njih dobro ime, njih častno preteklost, njih vztrajnost in značaj njih, izkušen v marsikateri hudi borbi za narodni obstanek, in če je količkaj častnega čuta še v njenih velih prsih, bode ji rudečica morala obliti lice nad takim neosnovanim, podlim sumničennjem.
In kako nam more „Soča“ očitati, da po krivici napadamo narodne može, ter jih zmir-jamo, da so »vladni nasprotniki, radikalci, ne-vedneži!" Čast vsakemu, kateri se v istini trudi za gmotno in duševno korist slovenske domovine, čast tudi vsakemu podjetju, katero ima namen, pospeševati blagor našega naroda! Na dan z dokazi, junaki iz „Sočinega“ uredništva, da smo kedaj le z jedno besedico žalili kak naroden interes, da smo pisali le jedno črko proti kateri koli zakonito utemeljeni narodni terjatvi, da nismo vedno se potezali za ustavno j ednakopr a vnos t slovenskega naroda! Kar jih sedeva narodnih borilcev v državni zbornici ter po raznih deželnih zborih, vedno smo jih omenjali spoštljivo, hvaležno priznavajoč njih možate domovinske napore. Le v to se ne bodemo nikedar udali, da bi po izgledu „Sočinih“ politikov identifi-kovali zbegano tolpo vrtoglavih zaslepljencev, nepoklicanih charlatanov z ono sveto jeduoto, kateri se i mi ponosno prištevamo, z narodom slovenskim Proti takim elementom, kateri narod naš terajo v brezno, kateri nameravajo svoj uzof, hrvatskega Starčeviča, kopirati na našem ozemlji, proti takim zbegancem vodilo nas bode vedno le jedno načelo : odločni boj, boj jusqu’a outrance!
In radikalni triumvirat ljubljanski, za katerim goriška »Soča" vestno stopince pobira, gospodje dr. Zarnik, Hribar in dr. Tavčar, se veuder ne morejo pritoževati, češ, da jih po krivici rpitamo z »vladnimi nasprotniki in radikalci"! Se nam zvončpo ušesih oblastne besede dr. Tavčarjeve, s^ katerimi se je celo pred sodnijo ponašal, češ, da se »Slovan" bojuje »za vse časti vredna radikalna načela." Pri vsaki priliki, celo v privatnem razgovoru se čuje iz ust nekaterih teh »voditeljev« iskrena želja, naj kmalu »vrag pobere vso sedanjo vlado, osrednjo in deželno." In če vam taki izrazi ne zadostu-jo, prečitajte uvodne članke in dopise v
»Slov. Narodu" in »Slovanu", pazno si oglejte ginljivo podobo o »figovem peresu" gospo-darstvenih reform, s kojim po besedah »Slov. Naroda" Taaffejev kabinet zakriva svojo samo-pašnost — in potem sodite sami, če smo preveč bili rekli!
Toda, kam smo zašli? Svetovni list, goriška »Times", vzvišena je nad nami vsaj za nekoliko Sirijevih daljav, sama se ponaša, da je med njo in »ljubljanskim Benjaminom" razlika, kakor od neba do zemlje. Goethe pravi: Nur die Lumpe sind bescheiden, slovesno priznavamo, da vsaj pretirana skromnost nikedar ne bode kriva, ako kedo izmed nas dvomi o čestitljivem dostojanstvu goriške „ Soče".
Dr. Riegerjev govor.
(Dalje.)
Gospoda moja! Panslavizem je strašilo, katero taktika naših dunajskih nasprotnikov vedno Ogrom predočuje ter jih hoče z njim vznemiriti. Kaj je prav za prav ta panslavizem? Panslavizem more biti ali političen ali literaren. Štelo se mi je uže večkrat v greh, v zločin, da sem romal v Moskvo. Naj mi bode dovoljeno, da se še jedenpot na to romanje sklicujem. Akti in naši govori iz onega romanja pa so stenografirani in večinoma tudi tiskani v ruskih in v naših domačih listih. Naj mi najde kdo tu kako mesto, kjer bi se bil kdo izmed nas izjavil za političen panslavizem in jaz se sklicujem na to, da sem se ravno jaz v Moskvi, osebito v Sokolnicah v Petrogradu, in ob drugih prilikah odločno izrekel proti političnemu panslavizmu, kakor tudi proti eventualnosti, da bi se vsi slovanski narodi združili pod jednim žezlom. Jaz sem naše politično stališče natančno označil, izrekel sem se za zvesto podanost avstrijskemu cesarstvu. To so, gospoda moja, fakta, na katera se morem sklicevati. Kar pa se tiče literarnega ali jezikovnega panslavizma
—	kaj je na tem zločinskega? Tega smemo gotovo brez obotavljanja vzprejeti. Ce Slovani skušamo medsebojno naš jezik si priučiti, kar nam ne dela težav, če jeden zajema iz slovstva drugega ter na ta način gojimo slovansko vzajemuost, katera nevarnost preti iz tega nemški ali ogerski kulturi ali njenemu slovstvu? Nam more tak panslavizem koristiti, škodovati pa ne more nikomur. Če so se tudi Ogri v tej obliki se oživljajočega panslavizma bali, niso pametno storili. Pogledati bi bili morali strašilu dobro v obraz in se prepričati o njegovi vsebini.
Dunajsko časopisje se zopet sklicuje na to, da se je baje tudi te dni tukaj delalo v panslavizmu, da neprenehoma negujemo panslavizem, da ga razširjamo po Ogerski in to osebito med Slovaki. Z veseljem morem reči, da so mi pravili ljudje, kateri po polnem poznajo ogerske razmere, da kaj takega Ogri ne mislijo več od nas, da so se tam prepričali, da v Ogerski ne delamo takih agitacij in da se gledč tega napačno sodimo, da se sumničimo. Mi simpatizujemo s svojimi slovanskimi sorodniki, česar nam tudi ne treba tajiti. A ob jednem moramo kot praktični politiki vprašati, kaj moremo vsled teh simpatij storiti ali kaj moramo storiti. Tako na pr. v hrvatskem vprašanji, katero se je pred kratkim razpravljalo. Imamo li moč, da tam vmes posežemo? In če bi to, kar pač storiti moremo, storili, če bi udarili na žurnalističen boben v interesu te ali one stranke v Hrvat-ski, v čem bi s tem stvar spremenili? Mi bi niti Hrvatom ne koristili niti ne škodovali Ogrom in jaz mislim, da so preudarljivi elementi na hrvatski in na ogerski strani prišli do prepričanja, da se samo na podstavi veljavne, med obema narodoma sklenene pogodbe in na podstavi nje točnega spolnjevanja more to vprašanje dovesti do nje dalnje rešitve.
Nam bi bilo zel6 neodpustljivo, če bi za to ali za ono stranko pojavljali simpatije in nikdo izmed nas tudi ne bode veroval, da bodo prizori, kateri so se vršili v hrvatskem
saboru, prinesli hrvatskemu narodu čast in slavo in da bi ne bilo za hrvatski narod, za njegovo čast in slavo bolje, če bi se škandalozni prizori ne bili vršili. Sicer pa na stvari ne moremo nič spremeniti.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor obdržaval je včeraj tretjo sejo v tekoči sesiji. Finančni minister Duna-jevski odgovoril je na interpelacijo poslanca Lobliclia in drugov gledč tara-mere petrolejskih sodov. Načrt zakona o pobiranji davkov v prvem četrtletji leta 1885 odobril se je brez debate. Isto tako sprejet je bil zakonski načrt gledč fidejkomisa kneza Lobkovica pri glasovanji po imenih z 133 proti 129 glasovom. Konečno vršile so se volitve v posamezne odseke.
Gospodska zbornica obdržavala bode v torek 16. t. m. prvo sejo. Na dnevnem redu prve seje stoji med ostalim prvo čitanje zakonske osnove o premembi in popolnjenji obrtnega reda. Zborovanje vršilo se bode v novi parlamentni dvorani.
Zjedinjena levica premenila je statute svojega kluba ter mestu pet volila sedem članov v predstojništvo; izvoljeni so sledeči poslanci : vitez Chluinecky, dr. Kopp, dr. Herbat, dr. Rechbauer, dr. pl. Plener, dr. Sturm in dr. Tomaszczuk.
V	ogerskem državnem zboru nadaljuje se specijalna debata o proračunu za 1. 1885. Končana bode uajbrže koncem prihodnjega tedna. Potem gredo poslanci na božične počitnice.
Hrvatski zastopniki v ogerskem državnem zboru izročili bodo prihodnje dni mini-sterskemu predsedniku Tiszi spomenico o zidanji železnic v Slavoniji.
Tuje dežele.
Iz Rusije se poroča, da se je policiji v zadnjem času posrečilo zajeti mnogo nihilističnih rovarjev ter jih deti pod ključ. Med ujetniki nahaja se več oficirjev. Policija domneva, da je s tem zaprečila nov nevaren atentat.
Dopisi.
Iz Krškega, 7. decembra. [Izv. dopis.] (Ustanovitev posojilnice.) Prelepo praznovanje imeli smo danes v Krškem; v malo besed vlije se deležniku spomin o njem, a blago done: Zrl bratoljubja sem — vstajenje!
Štirideset jih je bilo navzočih, ko je gospod ravnatelj Lapajne povzel besedo ter še jedenkrat oslikal stanje onih, ki imajo pošteno voljo in čvrste roke, a nezadostne gmotne moči, da bi se v trdem boji za obstanek vzdržali na površji. Zaupati je treba v lastne moči, zložiti jih ter v skupnosti iskati samopomoč; kakor so to storili uže v marsikaterem kraji domovine naše in zunaj nje, osno-vavši si kreditni in štedilni zavod »posojilnico". Ta namen je združil tudi denašnji zbor.
Med navzočimi videli smo gosp. okrajnega glavarja, ki vsikdar z blago voljo čuva nad prebivalci okraja; preč. g. vikarja J. Knavsa, g. Jugovca, g. J. Pfeiferja, g. Gregoriča, g. Janeža, g. Avseca, g. Ruperta in druge odlične možč.
Predsednikom zboru bil je jednoglasno izvoljen njega osnovatelj, g. ravnatelj Lapajne.
Prečitana pravila »okrajni zadrugi z neomejeno zavezo" pojasnjeval je v kratkih, lehko umljivih besedah predsednik sam, in sprejeta so bila z malimi spremembami. Ustop-nina je bila odločena na 1 goldinar, ki se ne povrne več; jeden delež pa velja 12 gld. in se lehko vplača v 24 jednakih mesečnih obrokih. Vsak ud more vzeti deležev, kolikor ga je volja. Posebno je bilo razložiti pomen neomejenosti zaveze. Nešteto posojilnic jednako osnovanih jamči z ugodno skušnjo te neogibne protiteže doseženemu kreditu celokupnosti zadruge. Neprijetni nasledki pa izginejo
po vsem, ako je vodstvo zavoda v zaupljivih rokah. Na tem temelji še le se odprd vspešno delovanje.
V	odbor za leto 1885 so voljeni izmed udov, ki so proti koncu zborovanja podpisali pravila in s tem postali ustanovni udje, zgolj možje, katerim gre popolno zaupanje: gosp. državni in deželni poslanec ter župan V. Pfeifer; g. J. Pfeifer, trgovec in posestnik; preč. g. vikar Knavs; g. ravnatelj in šolski nadzornik J. Lapajne in g. Jugovec, obrtnik in posestnik, znan kot vrl, delaven narodnjak.^ Pregledniki pa so voljeni: g. F. Lenk, graščak; g. Janež, posestnik, in g. F. Seidl, meščanski učitelj.
Zadruga je tedaj stopila v življenje ob najugodnejših avspieijah, in nadejamo se, da se mnogobrojno oglasijo pri načelstvu novi udje.
Naj se ne prezira mnogostranski dobrodejni vpliv posojilnice. Gledč na kredit, ki se njenim udom odprž, in gled<5 na to, da deleži ostanejo njih last, ki se pri marljivem gospodarstvu načelnikov zuatno vekša, vpliva — kakor pravi slavnozuani osnovatelj nemških posojilnic — čut, iz lastne moči odpreti si primeren kredit; kot svojo last imeti mali, vedno rastoči kapital in biti deležnim pri dobičku nikakor ne neveljavnega bančnega podjetja, prav znatno; posebno na osebe, ki so v svojem domačem poklici izpostavljeno bile dosedaj raznim sitnostim ter neugodnostim, kadar so morale za te in one potrebščine na pomoč vzeti kredit. Zavest, biti pri veliki in močni zavezi, ki se opira na veljavnost posameznika, in vender biti samostojen, čvrsti delavno moč ter povzdigne zaupanje v sč, m to sta prva pogoja gospodarske in nravne
vrlosti.	.	,	.
Odkritosrčno želimo, da se ti blagi vplivi v polni meri tudi spolnijo pri naši posojilnici.
Domače stvari.
— (Okrožnica.) Gospod deželni predsednik razposlal je naslednjo okrožnico do vseh uradnikov deželno vlade in deželne komisijo za uravnavo zumljiško odvoze: „ Kakor jo poročal gospod kapi-teljni vikar, bode novoimenovani gospod knezoškof dr. Jakob Misija prišel v četrtek duš ll.t.jm. ob 1. uri 22 minut popoludne s poštnim vlakom Dunaj-Trst na kolodvor v Ljubljano; od tam se bode podal v stolno cerkev opravit zahvalno molitev in bode potem zavzel knezoSkofijsko sto-lico. _ v nedoljo dne 14. t. m. vršilo so bode ob 9J/4. uri dopoludne slovesno umesčenjo gospoda knezoškofa. To naznanjajoč gospodom uradnikom, omenjam na dalje, da bodem dno 11. t. m. ob omenjeni uri prišel z gospodom referentom o verskih zadevah na kolodvor, da ga vzprejmem na kolodvoru ter gospoda knezoškofa od tam spremim v stolno cerkev. — V dan umeščenja ga bodem pri slovesnem sprevodu v stolno cerkev pri glavnem vhodu čakal v galauniformi z gospodi uradniki deželno vlado, kateri hotd tja, priti, ga bodem v cerkev spromil in se tam udoležil cerkvene slovesnosti. “
— (O prihodu novega vi a di k e) poroča so nam od druge strani: Deželni predsednik gosp. baron Winkler bodo na kolodvoru predstavil zbrane dostojanstvenike. Župan ljubljanskega mosta, oziroma g. podžupan Vaso Petričič (ako bode gosp. župan zadržan vsled poslaniških opravkov na Dunaji), bodo ogovoril gospoda knezoškofa in ga pozdravil v imenu kranjsko stolnice, potem so prične vhod v mesto. Gospod župan, oziroma podžupan, polje se z magistratnim svetnikom gosp. Vončino pred vozom, v katerem sedita novi vladika in gospod deželni predsednik. Med tem bodo pokali na gradu topovi, oznajujoč dožoli, da dohaja višji pastir v njeno sredo. — Mestno hišo namerava magistrat lepo ozaljšati in tudi s privatne strani došlo je uže več naznanil, da bodo hišo okrašeno. Upati jo, da dobi ta vzgled dokaj naslednikov in da bela Ljubljana tudi zunanje dostojno sprejme novga kranjskega vladiko, kateremu kličemo spoštljivo in srčno dobiodošlico!
— (Imenovanje.) Predsednik c.kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko je začasnega finančnega nadzornika v Dolenji Tuzli gospoda Josipa Dobido imenoval davkarskiin nadzornikom za črnomaljski okraj.
— (Eazstava ženskih ročnih del) v veliki dvorani tukajšnje realke je od danes na dalje odprta vsak dan od 9. do 4. ure. Eazstava je zelo zanimljiva, vredna, da si jo vsakdo ogleda. Natančneje poročilo prinesemo pozneje.
— (Iz Ljubljano popihala jo je) neka kondukterka in babica, ker se je bala kazni, kajti ukrala je 60 gld. in neko gostilničarko ogoljufala za precejšnjo svoto.
— (Ponarejeno dvajsetico) dobili so včeraj pri neki ženski na Karlovški cesti.
— (Tatvine.) Nokov dečko ukral je v tukajšnji kafetariji nekaj jajec, a tatvina se mu ni posrečila, zasačili so ga in potem še zvedeli, da je tudi neki ženski v Kameniku izmuznil 17 gld. Oddali so ga sodniji. — Včeraj popoludne ukral je neznan tat gospej V. v Ključaničarski ulici s hodnika jopič, vreden 6 do 7 gld. — Na Eimski cesti privoščili sta si neka delavka iz 'abačne tovarne in neka Korošica lep večer s svojima ljubimcema, a ko so drugi spali, vstala jo Korošica z ležišča ter odnesla svoji družici ogrinjačo.
— (Iz Kočevja) se nam piše: Naš obče spoštovani okrajni glavar g. Hočevar, ki je bil vedno vesten in priljubljen uradnik, je tako nevarno obolel, da so je najhujšega bati.
— (Nesreča.) Iz Planine se nam poroča : Dnč 7. t. m. šla sta gozdni čuvar Matija Žabkar iz Bake št. 65 in lovski čuvar Jakob Bajec z Vinjega Vrha iz Planine, kjer sta bila na lovu, domov proti Jeloniku, kar nenadno na mehki izpodrsne Bajcu ter pade in pri tem sproži se mu puška in svinčenke zadele so Žabkarja tako nesrečno v prsi, da je drugi dan umrl.
— (Umrl) je dne 5. t. m. v Wahringu poleg Dunaja gosp. dr. Ferdiuand Lilek v 37. letu svojo dobe. Bil je zelo priljubljen zdravnik. Pri pogrebu zapela mu je „Slovenija“ nagrobne ža-lostinke; mrtvaškega sprevoda udeležila sta se tudi državna poslanca gg. dr. Vošnjak in Viljem Pfeifer. Blag mu spomin!
— (Neprijetna napajka),, urinila se nam je v včerajšnjem listu na 3. str., pred. 3., vrst. 26., tam stoji namreč „nekrivim spoznan", mostu učenja obrta oproščen, t. j. v obrtu izučen. Naj se torej blagovoljno v tem zmislu popravi.
Iz sodnice.
Ljubljanski anarhisti pred porotniki v Celovci.
(Dalje.)
Predsednik naznanja, da so zatoženci uložili ugovor proti zatožbi in delegovauju tega porotnega sodišča, kakor tudi dotični odlok najvišjoga sodišča proti rekurzu zatožencev.
Zagovornik predlaga, naj se pozovejo nekatere nove priče, katere bodo mogle izreči za za-tožence ugodno stvari, ter tudi sam omenja ne-katore momente, kateri naj bi pričali, da se je več zatožencov ob različnih prilikah kazalo lojalne, cesarju in zakonu udane.
Državni pravdnik govori proti predlogu zagovornikovemu, ker deloma sam priznava stvari, katere bi potrdile priče, deloma pa so v zapisnikih predpreiskave zaznamenovane.
Zagovornik odgovarja.
Predsednik zaukaže, naj se pokličeta priči Justin in Dekval.
Zatoženci odstopijo, samo Železnikar ostane.
Predsednik vpraša, če se zatoženec spozna v obsodbi navodonih zločinov krivega, kar zatoženec zanika.
Predsednik pozivlje zatoženca, naj izpovč.
Železnikar pripoveduje, da tega, česar omenja obtožba, nikdar ni govoril, v društvu da je bilo več narodnostnih prepirov, a za politiko so se malo brigali; on da je pripadal zmerno-narodni stranki. On ni bil v društvenem odboru in torej ni imel nobenega vpliva na časopise, na katero je bilo društvo naročono, govoril je o tem zelo malo. Eazmore k Tumi da so postale vsled ustanovitve zadrug živejše; da bi mu bil pa izročil državi nevarne papirje, zanikava; on sploh nikdar ni imel v rokah takih papirjev; Waitza (anarhista) da bi zdaj nič več ne spoznal, ker ga je videl samo jedenkrat. Na vprašanje predsednikovo, zakaj so Waitza tako prijazno vzprejeli, omenja Železnikar, da se je to zgodilo iz navade, kar je običajno proti vsem tujcem; v navzočnosti Waitzevi pri
shodu anarhistov v Langonzersdorfu ni on nič vedel in še le pozneje zvedel, da je anarhist.
Kar mu obtožba prišteva v krivdo, da je namreč pri banketu, prirejenem deželnemu poslancu Schneidu v čast, izjavil se, „da ne pije na zdravje samosilnikovo", ko se je napravila napitnica Nj. veličanstvu, on trdi, da je tudi napival.
V	Parizu je v nekem društvu podpisal neko pisanje, čegar vsebine pa ni umel, ker tedaj ni še zadostno razumel francoščino — a ko se je pozneje poučil o tendencijah tega društva, ni nikdar več prišel v društvo. Bojev na barikadah v Lyonu in Parizu da se ni udeležil. Da je večkrat rabil izrek Vive la republique, meni, da je to navada, katero si je pridobil za časa svojega bivanja v Franciji. Jedno številko časopisa „Freiheit“ je jedenkrat dobil pod zavitkom in ga čital, a to ni napravilo nanj vtisa. O svoji izjavi povodom umora cara Aleksandra II. meni, naj se tako umeva:
„Kakor čitam v časopisih, je bil to največji tiran, nikdar pa da se ni izjavil, „da zdaj pridejo na vrsto tudi drugi, in da tudi sam hoče jednemu s svojimi škarjami preparati trebuh11. Osebito proti Nj. veličanstvu cesarju, katerega ima za najboljšega človeka in vladarja in je poln lojalitete proti njemu, gotovo ni nikdar izjavil kaj nepostavnega ali samo neprimernega.
Zagovornik vpraša, če Železnnikar umeje, kaj je anarhizem.
Želoznikar skoro razburjen izjavlja, da je bil vedno nasprotnik te stranke in da bode tudi vedno nasprotnik ostal. On pripisuje mnogo vrednosti svojemu zmerno-narodnemu avstrijskemu mišljenju nasproti ultra-narodni, rusolilni stranki v Ljubljani, kar jo tudi njegovo kandidaturo v mestni odbor pokopalo.* Hotel da je iz pevskega društva izstopiti iz nevolje, a ker je imel cesar v Ljubljano priti, ostal da je zaradi tega še v društvu, obiska-val pevske vaje ter se tudi lojalno udeležil slavnosti, da, on je imel izredno živo čuvstvo, ko je slučajno prišel tako blizu cesarja, da ga je mogel čuti govorečega: in tako se ne obnaša, tako ne čuti anarhist.
Na to stavi državni pravdnik še nekatera menj važna vprašanja, potem pa je zaslišanjo Že-Ieznikarjevo končano.
Zdaj so zasliši Ferd. Tuma, kateri tudi meni, da ni kriv ter v hitrem govoru izjavlja, da nikdar ni govoril nevarnih govorov in nikdar storil nič protizakonitega. On da je bil pristaš nemike stranke, da so ga Slovenci zasmehovali in da se proti njemu izjavlja samo iz narodnostnega sovraštva. On da celo ni zmožen, v slovenske listo spisavati članko. V društvu da je imel narodne sovražnike. Eazloček mod radikalno in zmerno delavsko stranko mu ni jaseu, da-si pozna časopise občh strank in se je kot odbornik poganjal za prve, a samo zaradi tega, ker se naročba drugih ni praviloma naznanila. — Waitza videl je samo j eden pot in ni vedel, da je agitator; glede poštne karte, katero so našli pri njem in na kateri stojeti kot podpis črki J. W., datirana iz Gradca, omenja, da ne v<š, od koga je nanj došla; zakaj je Waitz k njemu prišel, ne ve; on priznava, da je bil s Hubmayerjem znan, a samo vsled družinskih in poslovnih razmer; o zavitku, na Dunaji saisiranem, nanj adresovanem, s 25 eksemplari „Freiheit“, mu ni nič znano.
Od Železnikarja ni nikdar dobil upornih tiskovin, in kar se je v cevi njegove peči dobilo, ni on tjil del, in tudi ne ve, kako je tjh, prišlo. Cev da tudi dolj časa ni bila v njegovem lokalu.
Na izjavo njegovega učenca, da je Tuma, vzprejemši ta zavitok, odšel s ključem dotične shrambe, kjer je bila ta cev hranjena, omenja, da je to laž. O adresi „Jakob Hauser“ (adresa na Jakoba Waitza) mu ni nič znano. Njemu da se gnjusi anarhizem. Poetičnih, „ visokih1* govorov da nikdar ni govoril, delavskega vprašanja kar nič no umeje.
Državni pravdnik stavi vprašanja gledd vplačevanja davščin do Tumo in Železnikarja z ozirom na njih lastnost kot članova predstojništva delavskega izobraževalnega društva, /a radikalne časopiso v društvu je glasoval, a samo kot odbornik in zaradi reda, ker drugi Zadnikovi listi niso bili pri odboru redno naznanjeni.
* Smiiaite se! Železnikar - amerno-naroden!
Opom. stavčeva.
Na vprašanj6 Zagovornikovo o razmerji zatoženca k zborovanji v gostilni „pri zaponi" izjavlja, da se je tedaj izreklo proti anarhizmu; v jednem govoru da je citiral nekaj besedij iz cesarjevega prestolnega govora in da je omenil, da se sme ob takem vladarji samo srečo voščiti; ravno tako se je izjavil večkrat tudi v pohvalo drugih članov cesarske hiše.
Ob 12. uri pretrga predsednik obravnavo.
(Dalje prihodnjič.)
— (cLjubljanski Zvon») v sroji zadnji Številki prinaša to vabilo na naročbo: ^Ljubljanski Zvon* tudi v svojem novem V. tečaji vse svoje moči porabi v pospešilo leposlovne in znanstvene književnosti slovenske. Uredništvo bode z druženo pomočjo mnogoštevilnih gg. sotrudnikov vestno skrbelo, da bode list z dovršenimi pesnimi in baladami, z zanimivimi pripovednimi spisi in ukovitimi znanstvenimi razpravami, s korenitimi književnimi poročili in literarnimi novicami, slovenskimi in slovanskimi, ugajal razumništvu slovenskemu ter um vedril in srce blažil čitateljem svojim. Nečemo tukaj naštevati vseh spisov, ki jih misli »Ljubljanski Zvon» prihodnje leto podajati naročnikom svojim, vender opozarjamo književno občinstvo slovensko na obširnejše spise, katere objavi v novem tečaji. Vrhu pesniških proizvodov priznanih pesnikov slovenskih, Stritarjevih, Gorazdovih i. dr. in vrhu 'Trdinovih bajk in povestij, pisanih v uzorno-lepi slovenščini, izhajala bode v našem listu vse leto nad deset tiskovnih pol obsežna zgodovinska povest: »Veliki grof». Pisatelj, g. dr. Fr. Detela, c. kr. gimn. profesor v Dunajskem Novem Mestu, opisuje v ti povesti z živimi bojami slikovito življenje po lepi Savinjski dolini in po staroslavnem slovenskem Celji sredi XV. stoletja za velikega grofa Ulriha Celjskega. Priljubljeni pripovedalec naš, g. Janko Kersnik, priobči svojega lepega «Cyclamena» II. del pod naslovom: »Agitator*. V tem romanu nastopajo vse tiste glavne osebe, katere bralec pozna že iz cCyclamena». Vender bode «Agitator» sam zi.se celota. S krajšimi pripovednimi spisi bodo preskrbovali list; v svoji elegantni in duhoviti pisavi nedosežni g. Jos. Stritar, g. dr. Ivan Tavčar, ki je s svojimi živo in izvirno pisanimi »Mrtvimi srci> pridobil letos našemu listu novih prijateljev, g. Alfonz Pirec in nekateri mlajši pisatelji. Novo rubriko odpre letos «Ljubljanski Zvon» pod naslovom »Slavni Slovenci*. Tu bode priobčeval životopise odličnih umetnikov, pesnikov in pisateljev slovenskih; v prvi vrsti literarno-zgodovinsko razpravo »Dr. Jakob Zupan* (porojen 4. julija 1785 na Prevojah, umrl 6. februvarija 1852 v Celovci), katero je o stoletnici rojstva njegovega spisal g. prof. Fr. Wiesthaler; dalje životopis velikega slovenskega dobrotvora, ljudomilega P. P. Glavarja, katerega je po novih, v Komendi najdenih listinah sestavil g. prof. Ivan Vrhovec, in naposled životopis slovenskega pesnika in pisatelja Matije Valjavca iz urednikovega peresa. Izmed znanstvenih razprav omenjamo zlasti prof. Rutaijevega spisa o reki »Timavus*; zgodovinske študije o Slovencih v IX. stoletji od prof. dr. Fr. Kosa, životopisa V. G. Belinskega, slavnega kritika ruskega, od prof. J. Celestine; E. Lahovih Zemljepisnih črtic in članka o književni vzajemnosti hrvatsko-slovenski, k ga je o petdesetletnici preporoda književnosti jugoslovanske spisal g. Andrej Fekonja. — Na dalje bode »Ljubljanski Zvon* točno poročal o vseh domačih književnih stvareh ter se s paznim očesom oziral na literarno delovanje in kulturno življenje slovanskih narodov in to tem lože, ker mu je tudi bodoče leto zagotovljena pomoč tako izvrstnih poročevalcev, kakor sta na pr. g. prof. Jos. Starš v Zagrebu in g. dr. Karl Strekelj na Dunaji. V vsaki številki prinese odslej »Ljubljanski Zvon* tudi nekoliko nalog iz šaha in poučeval bode bralce svoje v ti ne samo krasni in zabavni, ampak tudi koristni igri, ki se navadno ne igra za denar, ki budi fantazijo ter uči človeka glo-bokeje in koreniteje razmišljati. To rubriko bode ure-doval g. Janko Kalan, c. kr. davčnega urada kontrolor v Velikih Laščah na Kranjskem. Temu gospodu je naravnost pošiljati vse dopise, ki se tičejo šaha v našem listu. Iz tega kratkega pregleda vidijo gg. naročniki, da je »Ljubljanski Zvon* dobro založen z zanimivimi rokopisi in da se S čilimi močmi odpravlja na delo prihodnjega leta, v katerem hoče kakor doslej kar najiskreneje pospeševati razvoj lepe in znanstvene knjige slovenske. Konečno vabi nove naročnike stopiti pod njegovo zastavo, in nadejoč se, da mu verni ostanejo vsi dozdanji prijatelji, kliče jim: »Na svidenje v novem letut*
Dunaj, 9. decembra. (Iz državnega zbora.) Na vprašanja poslanca viteza Scko-nererja odgovarjajoč izjavil je načelnik železniškega odseka, baron Godel - Lanoy, glede predloga Schonererjevega, naj se podržavi severna železnica, da je vlada začetkom zasedanja predlogo o severni železnici vzela nazaj. Predlog Schonererjev in dotične peticije se bodo postavile na dnevni red juteršnje seje železniškega odseka.
Berolin, 9. decembra. Državni zbor je nadaljeval posvetovanje o vojnem etatu. Vojni minister je dejal, da se more odprava vojnega sodstva samo v zvezi z reformo kazenskega postopanja uravnati; on se mora načelno izreči proti javnosti kazenskega postopanja. Glasovanje , o predlogu Richterjevem, naj se odpravi vojno sodstvo pri odpuščenih častnikih, se je pridržalo za tretje čitauje.
Londou, 9. decembra. „Times" poročajo , da so se pogajanja med marquizom Tsengom in lordom Granvillom, da bi se poravnal francosko - kitajski razdor, pretrgala, ker je Francoska se izrekla, da ne more vzprejeti kitajskih pogojev, naj Tamsui, Lang-son, Caobang in Laokai ostaneje kitajski.
Petrograd, 9. decembra. Včeraj se je vršila v zimski palači slovesnost Jurijevega reda na običajen način. Pri obedu je car napil cesarju Viljemu kot nadstarejšemu vitezu Jurijevega reda.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 10. decembra.
bW.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................82 • 20
*	*	*	>	srebru........................83-15
Zlata renta.........................................104‘25
5“/o avstr, renta...................................79‘45
Delnice n&rodne banke................................. 869'	—
Kreditne delnice.......................................301	'80
London 10 lir sterling..............................123'30
20 frankovec........................................ 9'76
Cekini c. kr........................................ 5'77
100 drž. mark...........................................60-20
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Dunaj, 10. decembra. V obrtnem odseku vršila se je glavna debata o načrtu zakona gledč zavarovanja delavcev proti nezgodam. Poročevalec Lichtenstein se zlaga z vlado. Večina govornikov se strinja z vladno predlogo, želijo pa bolj ali manj daleč segajočih sprememb. Dvorni svetnik Steinbach naglaša dotično zakonodavstvo Nemčije, zakonodavstvo v Avstriji je isto. Vlada bode v kratkem predložila načrt zakona o zavarovanji bolnikov.
Tuj oi.
DnA 8. decembra.
Pri Maliči: Dolliner, c. kr. šikovnik, iz Trsta. — Cla-rici, grašč. nadzornik, iz Nov. Mesta. — Bratschko, zastopnik «Slavije», iz Ptuja. — Dr. Fraidl, c. kr. sod. pristav, z Vrhnike. — Jamerwein,‘ c. kr. nad-lajtenant, iz Kamnika. — Otschmeister, c. kr. laj-tenant, iz Kamnika.
Pri Slonu: Gelleš, Birmann, Hiber, trgovci, z Dunaja. — Filipp, trgovec, iz Kaniže. — Leskovic, c. kr. poštar, iz Idrije. — Hladnik, gozdar, z Notranjske.
Pri Tavčarji: Rossmeier, zasebnica, iz Budimpešte.
Pri Južnem kolodvoru: Schmidt, gled. igralec, z Dunaja. — Erakovich, zasebnik, iz Trsta. — Dostal, zasebnik, iz Celja. — Weslar, zasebnik, iz Gorenje Šiške.
Umrli so:
Dn6 7. decembra. Anton Lavrin, magaciner, 62 1., Karlovška cesta št. 18, plučna tuberkuloza. — Marija Aleš, delavčeva soproga, 65 1., Florijansie ulice št. 13, plučnica.
Dnč 8. decembra. Ana Anžlovar, mestna uboga, 76 1., Karlovška cesta št. 7, opčšanje. — Josip Ja-nowsky, učiteljev sin, 21 dnij, Zvonarske ulice št. 3, ošpice.
Dnž 9. decembra. Ivanka Toman, dež. odb. računskega oficijala soproga, 37 1., Stari trg št. 24, otroška mrzlica. — Josip Oblak, delavčev sin, 21 dnij, Karlovška cesta št. 16, ošpice.
V »irilni b61ni«i:
Dne 5, decembra. Valentin Skodlar, delavec, 18 L, tifus.
Dn6 6. decembra. Jera Žvokelj, gostinja, 42 1., tifus.
Dnž 7. decembra. Gregorij Pajsar, gostač, opešanje.
Meteorologično poročilo.
Ca«
opazovanja
7. zjutraj 2. pop
Slonjo barometra t ram
744-80 74408 +
Tempe-
ratura
2-6
2-8
Vetrovi
svzh.
bzv.
9. zvečer ] 743'70 | -j- 4*4 jzpd. sl.
Nebo
obl.
Mo-krina t mm
000
- I	~l
cj! 7. zjutraj ■ 743-00 -S | 2. pop. : 741-68 oi! 9. zvečer 738 - 54
i
— 4-8 jzpd. sl. obl. + 7'8|	*	»
-j- 7'0 jzpd. sr.j »
000
r
Salicilna ustna voda
in	(108)	15—4
salicilni zobni prašek
pripravljali od G. Piccolija, lekarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola.
Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr,
\ oicr
L/\
• Uljtt s
/\_J
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnnrriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimninniimmm
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zamžin vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč k 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti lolečmiDTilavl in želita!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za lgld.5kr.de en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
jLadja Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreoi pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, i 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in salloilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(117) 9—6	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
g   IMMIIIIIIIIIH II umu Iiiiiinimiiiiiiiimin
L..
£
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
It. t. Klsinmarr & Fed. Bamberi-nva
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljaui.