P osamezne Stevflkei Navadne Din —'75» ob nedeljah Din !*■
.I AISUK- orni* —j - — nedelje >■ paniko«, ob 18. OTI * narodni e? a dne ter »tone datumom nagoni^	u ino-
tneseeno	„ do«
^STd10'-*
im r*- ? po do^otOT**
Narož« •« r’ »J«**' •J*®2R^T MARIBOR JureiS»»»	,tev- ^
Poštnina plačana v gotovini \ &ena današnje Sla ir. 1 Din.
TABOR
Posamezne številke« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din l"'—-*
UREDNIŠTVO «. D.laj. « M«f boeu, Jurčičeva aL H. 4, L ««<J» ■tropje. Telefon interurb- M. 27& UPRAVA ae nahaja v jurAičevi niici it. A, pritličij, desno- «•!•* fon nt-. 24. — požtooSftmrf račun sten. 11.787.
Na oaročila brca denarja ae m •nira. — Rokopisi aa »e vračala*
N*~!ov
Maribor, torek 6. januarja 1925.
l t
V Četrtek prispe kraljeva dvojica na
!.	Bled.
- - i C 3*	1	1 P G il o
j ,	^	"BEOGRAD,	5.	januarja.	Kralj	i;i	kra-
‘' ~	"	-	Hjica	se bosta vrnila v Jugoslavijo šele v
četrtek. Čez pravoslavne božične praznike nameravata ostati na Bledu.
Radič aretiran
E3
Danes dopoldne I© SsBB e$r@€ls©dgii& MM& ©d^ass v prels&ovalnS zapor. — VMs v ISMir&caM. — Es-. Java rootraTOga BnlraisSra.
Po razgovoru s Pašk-em je minister Maksimovič potrdil Vašemu dopisniku, da je Radič res aretiran. Na vprašanje, koliko resnice je na vesti, češ, da bodo Radiča prepeljali v zapore beograjskega sodišča, je minister odvrnil, da za kaj takega ni nobenega povoda, kajti Radičeva krivda je za vsako sodišče povsem jasna in ncdvomljiva.
Danes dopoldne so se pri Pašiču sestali ministri Trifkovič. Jovanovič, Gju-ričič, pozneje tudi Ninčič- Sestal se je tudi izvršilni odbor NRS in odobril nekatere nove volilne liste.
ZAGREB, 5. januarja. V Prpiče^j pa. 1*51, v stanovanju svojega zeta Inž. Ko-šutiča, je bil danes dopoldne aretiran Stjepan Radič. Tičal je v neki majhni, skriti sobici.
BEOGRAD. 5. januarja- Vest o aretaciji Stjepana Radiča s« je razširila po Beogradu okoli 11. ure. Seveda je izzvala v vseh krogih veliko senzacijo in Živahne komentarje. Takoj, ko je notranji minister Maksimovič dobil poročilo o aretaciji, se je podal k ministrskemu predsedniku Pašiču in mu referiral o dogodkih v. Zagrebu.
Resni dogodki
Mobilizacija fašistov. — Dalekosežno pooblastilo prefektom.
RIM, 4. januarja. Pozno v noči sc jc Mussolini sestal z notranjim ministrom, ministrom javnih del, vrhovnim poveljnikom karabinerjev in generalnim policijskim predsednikom- Sklenjeno je bilo, da se Im deloma mobiliziralo fašistovske železniške čete, ki naj zasedejo želez-
niške postaje in proge. Zaprti bodo vsi javni lokali, ki o njih sumijo, da so zbirališče politično nezanesljivi življi-Prefekti so dobili pooblastilo, da smejo po potrebi tudi mobilizirati narodno milico.
"'Tl'"	-
©■■nBsaaaBi
Po razpustu HRSf.
Ivakor je splošno znano, uporaba zakona o zaščiti države proti radičevski stranki ni prišla nepričakovano, temveč je dozorela po dolgotrajnih poskusih, preiskavah, ugibanju in obotavljanju; šlo je celo tako daleč, da je HRS-S imela priliko postati vladna stranka oziroma jo do neke mere to tudi bila. Dovolj časa je imela, da pokaže jasno in nad vsak dvom, da 1. stremi po resničnem sporazumu Hrvatov in Srbov na podlagi ene državne suverenosti, 2. odločno odklanja vsako tuje, zlasti pa boljševiško vmešavanje v naše notranje sporo. HRSS teh garancij ni hotela podati, pač Pa je še poglobila svoje zveze z boljševiki. Celo davidovičevski ministri šo bili vsako nedeljo v strahu, da jim bo Radič s svojim prismojenim klepetanjem omajal tla. To ge je tildi zgodilo in Radič je bil prvi !ki je izjavil zadovoljstvo nad tem. Že v naprej je bilo videti; da bo moralo prit: do odločilnega spopada med unitarizmom in državnim, separatizmom, ki si je nadel krvavi boljše viški venec. Razpust HRSS je samo skrajen odmev »krajnih sredstev in načel, ki Jih je uporabljala ta stranka in ki so že po svoji naravi Izzivala skrajen odpor. Kako vpiješ v gozd, tako se tudi iz gozda oglaša. Dolgo je Radič vpil v gozd, dolgo m« je odgovarjal slaboten šepet onih, ki jih je izzival na boj za življenjske interese države. f?edaj, ko je iz gozda zabučal vihar, Pa se radičeve! in njih zagovorniki skri-
vajo cd čuda, češ, kako morejo beograjski vlastodržci teptati hrvatski narod na vmedjunarodno pri zn atom področju«. Toda politika je včasi zabavna, včasipa tudi preklicano tragična igrača. — Doslej so bile radičevske govorance, republikanske parade in komedije s Prpičevo palačo zabavna reč, tako da si včasih mislil, kakor da je državna politika šahovska deska, na 'kateri lahko vsakdo, ki mn jc dolg čas pomika semintia razne figure. Sedaj je očividno prišel temu konec, če so zakoni, naj veljajo za vse ali pa za nikogar. Če je drŽHVa več kot stranka, naj njen interes zmaga nad strankarskimi. Kdo drug je kriv, da je Radič po basal toliko Hrvatov v repub-likansko-Jboljševiško malho, ko-t Hrvati sami, ki fo se ogrevali za fantome in lovili za zračnimi gradovi, namesto da bi skušali aktivno izkoristiti svoj položaj v državi in uveljaviti svoje sposobnosti in energije?! Posledice vseskozi zgrešene hrvatske politike so zelo neprijetne in ne obetajo nič dobrega, dejstvo pa je. da takih neumnosti, kot jih je počenjal Radič, ne bi trpeli v nobeni državi na svetu. Zato je prišlo do nasilnih mer, a le potem, ko se je radičeveem pokazala vsa dobra volja in se je še zahtevalo od njih le najširše garancije glede državne skupnosti. Brutalna grožnja s čičerino-vo s o klateško, ki jc sledila temu patri-otičnemu pozivu, je našla pravičen odgovor v razpustu HRSS.
Borza.
CURIH. 5. januarja. (Sklepni tečaji). Pariš 27.81. Beograd 7.9750, London 24-45, Praga 15.6650, Milan 21.71, New-Vork 513.—, Dunaj 0-007220.
ZAGREB, 5. januarja. (Sklepni tečaji)-Pariz 346.50—351.50, Curih 1244-1254, London 3420—3620, Dunaj 0.0392 do '0.0912, Praga 192.50—195.50, Milan 268.95—271-95, Newyork 61.47—64 4/.
Podpirajte Jug. Matico!
Klerikalni boj za svobodo.
Klrikalizem in svoboda, to sta za normalne možgane dva pojma, ki se izključujeta. V Jugoslaviji pa očividno še ni normalnih razmer, zato se ne čudimo, oko klerikalci vpijejo o svobodi, misleč seveda na zasužnjenje Slovencev, vatikanski politiki in njeni izvršujoči kasti med nami. »Slovenec« začenja v obrambi radioevskih boljševiikov prekašati »Hrvata«; njegova bojevitost proti vladi, ki je političnim sleparjem stopila na prste, kaže, da je bila klerikalna klika na najboljši poti, da se boljševizira in na tp, način razbije državo. Klerikalno
vpitje o svobodi je prosta laž. »Slovenčevo« hujskanje proti državni avtoriteti, ki se bra,ni pred izdajalci države, kateri skušajo s pomočjo tujcev in revolueijo-narnih organizacij podminirati temelje državnega ujed.in.jnja in nasilno izpre-meniti ustavo, je zločinska zloraba katolicizma. Nezmotljivi papež Pij IX. je v neki svoji encykli!ki povedal tako-le: .Danes sovražniki Boga in človeškega rodu poskušajo vse mogoče, da bi odvrnili narode od pokorščine napram nam in sveti stolici... glede teh slabih naukov ter sistemov je pa vsem že znano, da merijo v prvi vrsti nato, da bi potom zlorabe pojmov svobode in enakosti uti-hotapili med ljudstvo pogubljive nazore komunizma in socializma. Znano pa je, da ti mojstri komunizma in sociali-zna na različen način in z raznovrstnimi sredstvi delujejo, vendar pa zasledujejo ta »kur en'namen, da bi ljudstvo in druge ljudi, posebno nižje stanove preslepili, obljubljajoč jixn zboljšanje njihovega gmotnega položaja, ga venomer hujskajo in napeljujejo k težkim zločinom, samo da bi sc jih mogli končno tem lažje posluževati v boju zoper vsako avtoriteto oblasti, za plenjenje in ropanje ter pustošenje lastnine, najprej cerkvene, potem pa vseh drugih ljudi in končno za odstranitev bogočastja ter sedanjega družabnega reda.«
To je oiieinluo katoliško pojmovanje svobode. Da še velja, so pokazali bavarski. madžarski in prav te dni slovaški škofje. Mi imamo o svobodi daleko liberalnejše pojme, ne moremo in ne smemo pa dopustiti, da bi rvstrijakanti v imenu krivo pojmovane samoodločbe narodov »in v znamenju hinavsko zvite sccir:e svobode rušili temelje« tiste države, ki je bila ustvarjena po silnem trpljenju tisočer in tisoeev, kateri so zanjo umirali. Radieevščina je kača, ki ji je treba streti glavo. In če klerikalizem položi še svojo glavo tja, — dobro.
ORJUNA MARIBOR
VELIKI Pii/
NARODNI DOM — 10. I. 1925
ECafeo	Kaši
politiki.
Vsi poznamo ime dT. Trumbiča. Med vojno je bil predsednik Jugoslovanskega odbora in je vneto zastopal jugoslovansko politiko v tujini. Po vojni se jo navdušen vrnil v osvobojeno ujedinjeno domovino ter postal zunanji minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven cev. V najtežjih dneh je vodil ta resor in med drugim sklenil z Italijani znano rapallsko pogodbo. Ko pa so prišle nove politične kombinacije in je moral dr. Trum-bič zapustiti Rističevo hišo (zunanje ministrstvo) v Beogradu, se je začel »preorientirati«. V ustavni debati je držal obsežen govor, ki je še poln jugoslovanskega duha, dasi se že opaža umik s prejšnje fronte. Pozneje pa je začelo njegovo jugoslovanstvo kopneti kakor sneg in danes se mož nahaja v vrstah pristašev Velike Hrvatske in rcpubli-kanstvn. Vrnil se je tedaj daleč nazaj, zašel je na Radičevo pot in kdo ve, ali ne bo danes ali jutri še hud boljševik. Minule dni je govoril Trumbič na zborovanju Hrvatske zajcdnice v Zagrebu. Njegov govor se jo gibal v mejah »Hrvatovih« uvodnikov. Tako je dejal, da je »srbska dominacija« bolj odurna nego je bila turška, pa avstrijska hi madžarska, z drugimi besedami: Hrvatom se godi slabše kot nekoč ped Turki! Kaj so Bachovi časi, kaj Khuen-Hedervary, Rauch in’ Čuvaj — to so bili »lati časi v primeri s sedanjimi! Človek strmi, če sliši take budalosti iz ust moža, ki je bil več kot 2 leti in v najusodnejšem času kr. jugoslovanski minister! Vzrokov, da T rumbi d tako zlobno pretirava, je seveda več; osobiio važna je osebna užaljenost. Trumbid pa je v zadnjem času iz-premienil tudi meje Jugoslavije. Zanj se dpanoLvina razprostira »od Subotice sem,-
Leto: VI. — Številka: 4.
T" 1 IIIIII
kaj...«, kar pomeni, da je dr. Trumbič priklopil «Veliki Hrvatski« tudi Vojvodino. Stari starčevidanci si niso svojill Vojvodine, zajedničarji pa bi hoteli srbsko Vojvodino priklopiti Zagrebu. Vse to so samo znaki onemoglega propadanja nekdanjih velikopoteznih politikov. Najprej so se borili za veliko Jugoslavijo, ko pa bi bilo treba to državo izgraditi in ni šlo natančno po njihovem modelu, so se umaknili v ozadje in jeli godrnjati, zavidati, mrziti. Tako se je potem velika Jugoslavija zožila v Hrvat-sko jn da bi bila ta vsaj senca prejšnjega ideala, so si primaknili še Vojvodino. In še bodo govorili o »sporazumu« u Srbi... Vihar nove dobe pa bo neizprosno porušil onemogla črviva drevesa. ki jim je zmanjkalo sokov, ko bi še morala rasti kvišku...
Doma m svetu.
— Neverjetne drznosti guštanjsklh Nemcev in nemčurjev. iz OuStania nam' pišejo: Za Božič smo dobili Guštonjcl na obisk 4 Hackenkreuzlerje, bivše Volkswehrovce, tukajšnje domačine, ki-so v strahu pred jugoslovanskimi oblastmi pobegnili v Avstrijo, za katero so potem optirali. Kot tuji državljani so se vrnili v Goltanj, ter tu ioliko’ izzivali, da so presedali že guštanjskini rtem-čurjeni samim. Beseda Čuš ko je pogosto ma slišala in so bili deležni tega prej samo za zavedne Slovence namenjenega imena tudi nemškomisleči in odgojeni guštanjski fantje, ker so služili v jugo-slovenski vojski! Vznemirilo nas to drzno postopanje ni! Veter je te nemško ta irske krnce prinesel in jih spet odnesel, GuŠtanj pa je postal še bolj jugoslovanski, kakor je bil. Pa tudi nekateri Nemci, ki služijo v G. jugoslovanski kruh, so postali precej predrzni. Vsako leto priredi Sokolsko društvo Silvestrov večer. Za Guštanj bi zadostovala ena sama 4aka prireditev. Tako je doslej tudi bilo. Za pravkar minuli Silvestrov večer pa so Nemci v gostilni Orter uprizorili protiprireditev. Pustili smo jim zaenkrat to veselje, da pokažemo, da lahko tudi brez njih prav dobro izhajamo. Pre-zreti pa ne moremo, da se je prireditve udeležilo tudi mnogo Slovencev — pred vsem obrtnikov: nekateri od teh «o veljali za zavedne Slovence pa so pod pan-toflji svojih nemčumkih žen poiskali družbo, kjer se sestajajo izdajalci last-uega slovenskega rodu. Vsa čast! Ivar se Nemcev, tujih državljanov tiče, smo sedaj mi naci jonalisti rešeni vseh obzir- . nosti in imamo proste roke. Zadržanje Nemcev na Silvestrov večer nas naj vzbuja v boju za čiščenje severne meje od nemške navlake. Državnim oblastem! pa kličemo: Odklanjajte prošnje za državljanstvo nemškimi hujskačem. V Beogradu so sladki. V Guštanju pa dokaj predrzni. Ni treba še posebej omeniti, da so ti ljudje strastni sovražniki nacijonalnega bloika! Proč z njimi!
Kotnjice. Sredi decembra Sta imeli tukaj svoja občna zbora podružnici čebelarskega društva ter Sadjarskega in vrtnarskega društva za konjišiki okraj. Na obeh sta bila izvoljena za L 1925 dosedanja odbora. Povdarjati pa moramo, da sta bila oba občna zbora jako slabo obiskana, kar pač ni v čast Konjicanfc ne okolici, ne okraju. 0‘bc podružnici o-ziroina njiju osrednji društvi pač delujeta nesebično za splošni napredek vsega prebivalstva in bi morali biti vsi kmetovalci, sadjarji, vrtnarji in čebelarji včlanjeni pri obeh. Letna članarina je. malenkostna in znaša za Sadjarsko in vrtnarski društvo 25 din„ za Čebelarsko društvo pa 40 din. Člani dobe brezplačno vsak mesec izhajajoče društveno poučno glasilo »Sadjar in vrtnar« oziroma »Slov. Čebelar«. Koliko poučnega čtiva je v obeh glasilih, vedo ceniti vsi dosedanji člani, od katerih svojega članstva gotovo nihče ne prekliče in ki se obenem naprošajo, da pritegnejo vsak po svojih močeh vse svoje sosede in prijatelje širom okra ja k obema ali vsaj k eni ali drugi podružnici. Končne prijave z natančnimi naslovi in s članarino
sprejema nadučitelj Franc Brglez v Ča-dranu, tačasni tajnilk oziroma blagajnik obeh podružnic. Vsi na delo v procvit čebelarstva, v, procvit sadjarstva in vrtnarstva!
— Ostri ukrepi proti komunistom v Romuniji. Romunske oblasti so zadnje dni aretirale celo vrsto komunističnih agitatorjev. V vojaške ječe so vrgli čez 120 komunistov, med njimi voditelje romunske komunistične stranke Dobro-deanu, P.auher in Fabiani. Vsi bodo obtoženi radi hujskanja k uporu. Romunj-iska vlada je sklenila, da bo z energično akcijo zatrla komunistične poskuse z revolucijo. Tako bo prihodnje dni izgnanih čez 50.090 tujcev, ki jih sumijo radi zvez z boljševiki.
Mariborske vesti.
Maribor 5 januarja 1995 m Radi praznika list jutri ne izide. Prihodnja številka bo izšla v sredo.
m Mariborski novinarski klub. V sredo dne 7. januarja ob pol 20. uri redna seja. Ker je važen dnevni red, je u-deležba obvezna!
m Nocoj v »Ljudski univerzi« predavanje g. nadučitelja A. Koprivca o problemih sodobne vzgoje. Predavanje se bo začelo točno ob 19.45. Vstopnina malenkostna. Snov je zelo zanimiva, zlasti ker bo obdelana z aktuelne strani, zato bo predavanje nudilo vsakomur veliko pobudo h globljemu mišljenju o sebi in o svetu.
m Odnosi mod najemniki in hišnimi gospodarji. Razburjenje, ki je nastalo zadnje dni decembra radi objave Društva hišnih posestnikov, da naj se najemnine dobrohotno povišajo samo na 100 odstotkov, se je polegla. Velika večina hišnih posestnikov se je dala prepričati, da z glavo ni mogoče skozi zid. Ta zid so najemniki, ki ob sedanjih razmerah ne morejo privoliti v povišanje. Vsa čast hišnim gospodarjem, ki niso takoj kar s kladivom udarili po najemnikih, ko jim je kdo namignil, da smejo imeti kladivo pri sebi. Vprašanje najemnine sega ljudem pregloboko v meso in kri, da bi ga bilo mogoče rešiti s kla-klo na njem najde z ju-ridičnim povečalcm kak paragraf. Vsled tega .je treba samo pozdraviti, da je večina hišnih posestnikov privolila v status quo ante do novega stanovanjskega zakona. Tako bodo odnosi med obema strankama vsaj znosni in bo končni sporazum ob ugodnejših razmerah lažji. So pa tudi nekateri, ki so kljub temu povišali in ti že odpovedujejo najemnikom. Seveda se noben najemnik ne bo oziral na te odpovedi.
m Odmevi mariborskih občinskih volitev. Malenkostni incident, ki je nastal povodom manifestacije nad zmago Slo-
A. P. Čehov;
Slaba vesi.
Ko se jo koležki asesor Migujov vračal z večernega sprehoda, je obstal pred brzojavnim drogom in globoko vzdihnil. Bilo je pred dobrim tednom, ko ga je na povratku s sprehoda prav na tem mestu dohitela njegova bivša služkinja in mu jih jela pošteno drobiti v obraz.
»Le čakaj,« mu je rekla, ;>botn ti že pokazala, kako se zapeljujejo nedolžna dekleta. Otroka ti prinesem domov, pa k sodišču pojdem in tvoji ženi povem vse, kar je bilo.«
Zahtevala je, da naj ji plača pettisoč rubljev. Migujev je bridko vzdihnil, kajti — kako je pač na svetu, da imaš za borni trenutek veselja toliko skrbi in muke!
Prišedši domov je vsedel na prag pred durmi. Zunaj ni bilo videti žive duše; Istareljši so že spali, mlajši pa so se sprehajali po gozdičku. Migujev si je hotel prižgati cigareto in je iskal v žepu žve-plenko. Ko je tako obračal komolec, o-ikoli po pragu, je občutil, da je zadel ob nekaj mehkega.. Na pragu pri samih vratih je ležal nekak ovoj, močno podoben povitemu novorojenčku. Eden konec je bil lahno odkrit in koležki asesor je otipal s prsti nekaj toplega.
■ »Torej vendarle!« je siknil Migujev ferdito in stisnil pest. »Prinesla ga je, tu leži. O Bog, kaj početi?«
Čustva sramote, jeze in strahu so mu itako drvela po glavi, d'a jo jel ves trepetati po životu. Da, kaj početi?! Če izve žena? Kaj poreko znanci v uradu? Njegova ekscelenca ga bo sigurno potrepa-Jia po ramenu in dejala:
»No, častita/m, ha—ha—ha. Sivi lasje, pa še kaj takega. Vidi se, da ste korenjak, SenijOn Erastič.« To bodo izvedeli tudi vsi drugi, prišlo bo v časnike in njegovo ime se bo razneslo po vsej širni Rusiji.	_	_	-
, ' Srednje okno asesorjeve hiše je bilo
vencev v Mariboru, ko so nacionalisti nastopili na magistratu z zahtevo, da naj se izobesi zastava, je vsled občutljivosti nekaterih gg. prišel pred sodišče., Danes se je vršila pred senatom razprava zoper obtožene nacionaliste. Trajala je od 9.—11.15 ure. Po dolgem razpravljanju, :je bila — preložena,
m Policijski plesni venček v soboto 3. tm..v Gotzovi dvorani je nudil pestro sliko. Obisk je dokazal, da prebivalstvo ceni požrtvovalno in naporno delo naše policije.
m Veliki ples Orjune, ki bo ena najlepših prireditev, se vrši v soboto dne 10. januarja ob 8. uri v Narodnem domu. Oskrbljeno je vsestransko za dobro zabavo, v veliki dvorani se bo plesalo, da bo veselje, v mali dvorani bo kabaret koder se bo staro in miladb kar najbolje zabavalo. Vsi prostori bodo dobro kurjeni in ni nevarnosti, da bi se kdo prehladil. '
rnNovi točaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo in srbohrvaščino
(tudi posamezni pouk) začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru due 3. febr. tl. Vpisovanja, pojasnila in prospekte v Specijal ni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ant. Rud. Legat ^ A Go., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!	3o
m Božičnica podpornega društva za revne učence se je morala vsled ogromnega števila prosilcev preložiti na nedeljo dne 11. tm. Vršila se bo popoldne ob 3. uri v Cankarjevi šoli. Mnogi obrtniki, trgovci in zasebniki so z velikodušnimi darovi omogočili človekoljubno prireditev, za kar se jim izreka najtoplejša zahvala. Imena plemenitih dobrotnikov se bodo objavila po božičnici. Odbor še nujno prosi prispevkov v blagu, sadju, pecivu in sladkorčkih, da lahtco kaj priloži ubogim otrokom za lačni želodček. Darovi se zaprosi jo vsaj do petek večera ozir. sobote poldneva na ravnateljstvo doki. mešč. šole, Cankarjeva ulica. — Odbor.
m Zgodaj jo začel. Pod tem* naslovom jo prinesla zadnja »Straža« notico, da se po Mariboru klati llletni fantič Munda, ki krade iz blagajn pri raznih zabavah itd. Mati Vladi mi ra Munde, učenca tukajšnje vadnice, se je oglasila danes s fantkom v našem uredništvu in izjavila, da se njenemu sinu no more o-čitati noben pregrešek, ki ga navaja »Straža«. »Stražin« informator je fantka zamenjal z nekim uzmovičem, ki ga ima policija že v rokah in ki je kjriv tatvine pri zabavi «Panonije», kakolr je sam priznal. Dečkovo ime je radi te napačne informacije osramočeno pred vsem mestom, v resnici pa Vladimir Munda ni storil drugega kot prinesel očetu, ki je bil tam kot delavec zaposlen, obleko. —
odprto. Culo se je, kako je Migujevlje-va žena Ana Filipovna rožljala s posodo, pripravljajoč na mizi večerjo. Na dvorišču za durmi je kočiijaž Jer. mol a j brenkal na balalajko. Sedaj ni manjkalo nič drugega ko da se otrok predrami, zavpije in — skrivnost je razkrita..
»Takoj proč z njim.« je zamrmral Migujev, »preden je sploh kdo kaj o-pazil. Odnesem ga proč in položim na tuj prag...« Previdno jo vzel ovoj v reke in potihoma, da ga ne bi kdo slišal, odšel s praga,
»•Preklicano zoprn položaj,« je mislil, »če mora koležki asesor z otrokom na roki iti po ulici O Gospod, ko bi me kdo videl in spoznal, kaj nosim — tedaj ne vem... kaj bi bilo. Tam le ga položim, toda ne, tam so odprta okna, dasiravno nihče ne gleda ven. Rajši ga ponesem trgovcu Mjelkinu. Trgovci so bogati ljudje in bodo nennara še radi; morebiti ga celo vzgoje tako kot se spodobi.«
Samo da bi mi ne zajokal na cesti ali padel iz ovoja!« se ijc bal koležki asesor. »Da, da, Mjelikinovi ga bodo vzeli m dobro vzgojili, Bog ve, kaj še bo nekoč iz njega. Mogoče je, da bo profesor, polkovnik ali celo pisatelj, nič ni nemogočega na svetu. Sedaj ga strahoma nosim v ovoju, čez trideset, štirideset let pa bom' nemara držal pred njim klobuk v rokah.«
Tedaj pa se je prebudila vest v njem in Miguijev se jo obrnil.
»Saj je vendar podlo, da delam kaj takega! Čemu pravzaprav nosim to drobno stvarco š praga na prag? Kaj pa mere otročiček za to, da sc je rodil? Ka j je storil, česa je kriv, da postopam z njim na tako-le čuden način? Podlež sem piravi podlež. V začetku sem* se samo igral... trenutek veselja... no, zdaj pa imaš otroka v naročju in veš, da ga, revčka, čaka slaba uisoda. Če ga položim tja k Mjelkinovim, ga bodo nemara poslali v naijdenišuico in bo zrasel kot v kaki vojašnici brez ljubezni in veselje
Radi tega je bil nedolžen ožigosan v »Straži kot tat.
ml Grajski kino. Opozarjamo na mogočni, dvodelni film »Helena — padec Troje«, ki se predvaja z velikim* uspehom. Naj ne bo nikogar ki bi si ga ne ogledal!
m* Po ceni meso. Dne 7. tm. od 8. ure
naprej se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodalo 94 kg govejega mesa po ceni 14 din. za 1 kg. Prodaja se samo konsumentom v množinah po 1—2 kg.
m: Mestno kopališče bo v tekočem tednu odprto: v sredo, četrtek, petek in soboto. Parna kopelj bo v sredo, četrtek in soboto za moške, v petek pa za.ženske.
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 28. do 31. dec. 1924. Treb. tifus ostal 1. Difterija nov 1. Trahoni ostal 1, novi 3, ostanejo 4. Ošpice ostal 1.
Narodno giedalSšfe.
REPERTOAR.
Pondeljek 5. januarja: Razporoka, ah. A (Kuponi). Zadnjič v sezoni.
Torek, 6. januarja: Pri treh mladenkah, ab, E. (Kuponi).
Sreda, 7. jan. »Petrčkove poslednje sanje«, ab. D. Kuponi, zadnjič v sezoni. Četrtek, 8. januarja. »Ono«. Samo cn-enkrat v sezoni. Kuponi. Tudi abonenti imajo kupone.
Petek, 9. jan. Zaprto.
»Razporoka« zadnjič v sezoni. Danes v pondeljek, 5. jan. se vprizori zadnjič v sezoni zanimiva in zabavna veseloigra e>>Razporoka«, ki je ena najpopularnejših Sardoujevih veseloiger.
Znamenita Sehonherrjeva drama »Ono« zopet na našem odru. V četrtek, 8. tm. se vprizori izza predlanske sezone znana drama »Ono«, v kateri bosta nastopila ga Bukšekova in g. Bratina. Schonher, ki je danes že svetovno znaii dramatik, tudi ni neznan naši gled. publiki,.ki ga pozna po »Zemlji« in posebno še po njegovi znameniti petdejanski drami »Vražja ženska« (»Der Weibs-teufel«). Predlansko sezono pa je vpri-zorilo naše gledališče tedaj njegovo najnovejše delo »Ono« (»Es«) v režiji ravnatelja Bratine, ki je igral tudi zdravnika, ga Bukšekova pa njegovo ženo. — V tej drami rešuje dramatik problem podedovanja jetike na potomstvo. Z ozirom na ta aktualen terma opozarjamo posebno zdravniške kroge, da si ogledajo to predstavo. Tudi tehnična stran te drame je problem svoje vrste: pet dejanj in v vseh petih dejanjih nastopati le dve osebi, in kljub .temu gledalec ne občuti ni k alk e »tehnične skrpucanosti« temveč je pozoren od začetka, ko se prvič zastor dvigne pa do konca, ko poslednjič pade. S to dramo sta gostovala ga
Nazadnje ga bodo dali v uk kakemu jetičnemu krojaču. Postal bo pijanec, razgrajač, nesramen čvekač in Še beračil bo včasi. On’, moj sad in moja kri, sin ko-ležkega asesorja, bo krojač. Ali!«...
Migujev je stopil iz sence na cesto, kijer je ležala mesečina, dvignil oprezno ovoj in si ogledoval otroka.
»Spi«, je<eašepetal, »toda nos ima revček skrivljen kot jaz. Spi in ne ve, da gleda nanj njegov lastni^oče. ^ Taka je usoda, nič ne pomaga. Odpusti, toda tako mora biti.«
Pregrnil je otroka in razpredal misli
dalje.	,	, .	,	•,
»Ko bi bil pošten človek, bi zdajle pljunil na vse in bi šel k Am Filipovni, pokleknil na kolena pred njo in dejal. »Odpusti, kriv sem'. Kaznuj mo tona ne kaznuj ubogega otroka. Otrok takointa-;k*o nimava; vzgojiva tegale črvička m si ga vzameva za svojega. Žena bi privolila in otrok bi ostal pri meni. Ah—«
Vzide tem mislim, pa je Migujev stopal naravnost k M jelki novi hiši, m ko je prispel tja, je položil ovoj z otrokom na prag in zašepetal:	.
»Odpusti mi, podleeu, in ne štej mi tega v hudo!«
Odšel je proč, a storil je le nekaj korakov; nato se je vrnil.
»Eh, kaj, pljunem na vse. Vzamem ga, pa naj poreko ljudje kar hočejo, ženi bom vse natanko razložil in jo prosil odpuščanja. Saj je dobra ženska, P n n11 bo rada odpustila. Če je fant, mu damo irme Vladimir, ako Pa je dekletce, bom Ana, Tako bova vsaj imela nekaj tolažbe za stare dni.«
In je storil, kar je namenil- S smrtnim strahom in neskončno sramoto v duši se je vrnil domov, vstopil z otio-konn v sobo, pokleknil na kolena pred ženo in si začel lajšati vest, ihteč it. govoreč:	,
J»Ana Filipovna, ne obsodi me, dokler me n;e slišiš do konca. Kriv sem. To je
Bukšekova in g. r ■	u
v zagrebškem gledališču z lepim uspehom. Nekatere kritike zagrebških listov o priliki imenovanega gostovanja bomo priobčili v jutrajšnji številki »Tabora«, Opozarjamo pa že danes ccnj. občinstvo, da se bo vprizorila drama »Ono« samo enkrat v tej sezoni tu sicer za izv. ab. irt kupone. Pri tej predstavi se poslužijo tudi vsi abonentje lahko kuponov.
(mano in slovenski
Slovenski dobrovoljee piše:
Sramota je za slovenski rod, da so še v se,steni letu svobode med nami elementi, ki istovetijo pojejn .»slovenski rod« po vsebini s pojmom »Avstrija«. —• Ako se že s svojo ideologijo nikdar ne bodo povzpeli v kristalimčjste višine narodnega pojmovanja in delovanja, katere si je že zdavnaj osvojil naš dični carzanslci junak, tedaj bi jim na vsak način sodilo bolje, da se zadovole z usodo, ki jih je doletela 1. 1918, in da na tihem žalujejo za Avstrijo. A oni smatrajo za svojo sveto« dolžnost, da urhi et orbi nadaljujejo gonjo raznih »Ober-stov« in nemškonacijonalnih časopisov iz vojne dobe z napol gnilimi .ostanki avstrijskih možganov, ki še torej niso usahnili pod grudo. Majka mila, kaj bi porekli k temu naši pradedje? Sianw). vali bi se že svojega roda, če bi se ne bil našel v danih razmerah barem eden, ki bi vodil z njihovo voljo, z njihovim srcem in praporom po poti nazaj v svob0_ do, po kateri so oni zašli v suženjstva,
Vi avstrijski netopirji in mehkužni imiboskati za fronto, ali boste znali ke-daj pravilno ceniti svoje čine, ki ste jih uganjali v imenu pravice? Vemo, da J« Slovenija katoliška, kakor je bila tudi Avstrija. Mar mislite odvaliti iz tega vidika svojo krivdo na dr. Pivka? Le korajžno, dokler še smatrate ljudstvo za
SUeinl ffana
moj otrok... Saj poznaš Agnjuško... se je pač zgodilo tako .., zapeljal sem jo in...«
Urno je treščil otroka na tla, potem! pa rdeč od strahu in sramu skočil skozi vrata na sveži zraik, ne da bd čakal, kakšen bo odgovor.
»Tako dolgo bom tu, da me bo sama poklicala v hišo. Naj ima nekaj časa, da si dobro premisli.«
V tem trenutku je sel mimo kocijaž Jer mola j, pogledal Semijoma in krenil dailje. Čez minuto se je vrnil s povešeno glavo, ko da bi bil kaj iskal.
»Čudna reč,« se je opogumil naposled in nagovoril asesorja, »pomislite, Sem-jon Erastič, kaj se je pripetilo! Prišla je' pomikaj perica Afksinija, položila,' bu-dalp, svojega otročička na prag in sedla k meuii. Medtem pa jo nekdo otroka — odnesel. Kad takega se še ni zgodilo!«
»Kaj, kaj praviš?« je kriknil Migujev na ves glas.
»Jermol a j je uvidel, da se z gospodom ni šaliti in je dejal sila Pohlevno:
»Odpustite, Sennjon Erastič. No, sedaj v poletju brez ženske... nj gi0 drugače... Je sicer greh, toda — kar je,'to je... Naročili ste, da ne smem pustiti tujih ženisk v dvorišče; re« je, ampak kje vzeti svojo? Poprej, ko je bila Agnjuška v službi pri vas, mi je lahko bilo [brez tujih, saj je bila domača, toda sod a j blagovolite uvideti santn 116 moreš, pa ne moreš brez žensk od zunaj. Dokler je bila Agnjuška pri hiši, o, to so bili časi, to jo bil red...«	.
»Poberi so mi izpred oči, tepec!« jo kriknil Migujev in se vrnil v f»bo.
Ana Filipovna je začudena m srdita sedela na prejšnjem mestu in m spustila zajokamih oči z otroka.
»No, no,« je zagodrnjal bledi Migujev in se skušal nasmehniti, »saj je bila samo šala. Malce sem te hotel potegniti. To je vendar otrok perico Asinje• .. Odnesi ga kočijužu,«
(
slepo. Zakaj pridejo kmalu časi, ko Vas bo »»vrlo naše svobodno solnoe v vaši lastni masti.
Vprašajte se: kdo je zatajil najdragocenejše svetinje krščanstva s tem, da je v hlapčevski ppnižnosti in hinavščini z Najsvetejšimi navduševal za peklensko klanje kristjane, združene s polmescem, zoper sokristjafie'? Vi, današnji »toži-telji«, ste gonili narod iz suženstva v klavnico, ob Vašem sodelovanju je narod krvavel itf umiral za krivice. Zakaj se ni našel v vaših vrstah niti eden junak, ki bi bil branil z ječo in mučeni-ško smrtjo nezaslišano skrunjenje vse-človeškib svetinj, zlorabljenih v krivične namene? Z dejanji ste sami takrat stavljali vero v nevarnost, s hinavskimi metodami še danes zastrupljate narodno svobodo vpričo civiliziranega sveta.
Tudi te bomo preboleli. Saj drugega načina avstrijakantski duh nikdar ni in ne bo imel, dokler se s svojim kačjim pikom v lastno meso ne zvrne k neslavni avstrijski preteklosti. Objektivna zgodovina v popolnem skladu z duhom naših prednikov postavi primerni »spomenik«.
Dr* Oetker-iev
vanilin sladkor
vetla
Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH Maribor
Volilno gibanje.
Ostudna gon a s prižnic.
Kje je kancclparagraf?
Prijatelj iz Št. Jurija ob j. ž. nam
piše:
V nedeljo ‘28. dec. sem šel kakor običajno k maši. Stal sem v zakristiji, nedaleč od prižnice ste sedeli sestri učiteljici gdč. Seli. S prižnice pa so letele iz uist kaplana Bizjaka bombe na učiteljstvo. Dcca ki je vse to poslušala, je pogledovala mene in se muzala, češ, sedaj li Pa slišiš.
»Ako ne bo« — je rohnel kaplan — >našoga gospoda Korošca na mestu, bo naša mladina izgubljena. ' Berzversko učiteljstvo hoče odpraviti verouk in križ iz šole. Hoteli so sami poučevati vero nauk v šoli. Ali uboga mladina! — Brezverski učitelji, ki jih ne vidite nikdar v cerkvi, naj bi poučevali verouk, ki ga sploh ne znajo. Ako nočemo, da je naša mladina izgubljena, stojimo tedaj na straži«... itd.
Prič Vam lahko javim’ dovolj. Ali je ;o dovoljeno? Ali lahko zbesneli kaplan
1.................i....
tako nesramno udriha vpričo šolarjev javno v cerkvi čez učiteljstvo samo v politične namene? Trdil je tudi, da učiteljstvo razdira državo. Potem nas pa naj ali država zapre ali — nas pa naj ščiti pred takimi nesramnostmi!
Tako naš dopisnik. Objavljamo dopis v informacijo gospodu škofu in pa državni oblasti. Gospodu škofu, ki se naj končno spomni neštetih okrožnic papežev, da se naj cerkev in prižnica ne zlorabljata v politično hujskarijo, državni oblasti pa, da naj postopa v smislu ustav*|
•
Enotne proletarske fronte
v Sloveniji tudi pri sedanjih volitvah ne bo. Nasprotstva med posameznimi frakcijami socialistov so tako velika, da se niso dala premostiti. Korunovci bodo nastopali s svojimi, Bernotovci pa s svojimi listami, posebej še nastopijo ko mjunisti. Kakor ve poročati zadnji »Naprej«, bodo nosilci korunovskih list d r. Korun (volilno okrožje Maribor-Ce-1 jef), dr. Perič (Ljubljana mesto?) in Cobal (vol. okrožje Ljubljana?).
Žebotova polomija v Pesniški dolini.
Za nedeljo 4 tm. je bil sklican volilni shod Žebota v Zg. Sv. Kungoti, ki je končal naravnost katastrofalno za tega gnusnega demagoga, kateri je mislil, da mu bo ljudstvo tudi letos slepo sledilo čez drn in strn. Toda ljudstvo je začelo spregledovati in je Žebota v Zg. Sv. Kungoti, še predno je mogel začeti govoriti, nagnalo z župnikom vred z zboro-vališča. Za isti dan je imel Žebot sklican tudi shod v Sv. Jurju ob Pesnici, kamor pa sploh ni šel, ker se je zbal . iste usode kakor ga je doletela v Zg. Kungoti. Tako maščuje usoda demagogijo in zapeljevanje ljudstva. Razpoloženje se tudi v tamošnjih krajih vedno bolj obrača v prid Narodnemu bloku. — Nekdaj vsemogočne trdnjave klerikalizma v Sl. goricah se pričenjajo rušita
Okrajna konferenca Narodnega Moka za marenberški okraj
se je vršila v nedeljo 4. tm. v Vuzenici. Bilo je navzočih 25 delegatov iz vseh občin okraja. Sestanek je vodil g. notar Kolšek. Nosilec liste Narodnega bloka g. dr. Pivko je podal referat, istotako tudi srezki kandidat g. Podlesnik. Iz poročil posameznih delegatov je bilo razvidno, da je vodstvo Narodnega bloka v marenberškem okraju že izvršilo obsežno agitacijsko in propagandno delo z shodi, sestanki in deloma tudi že podrobno agitacijo. Do druge polovice tm. boclo izvršeni shodi in sestanki po vseh občinah okraja in se bo kasneje vršila le še podrobna agitacija. Vrše se še sledeči shodi: 6. tm. v Gortini, 15. tm. v Trbonjah, 18. tm. v Kaplji. Dne 12. tm. se vrši shod nosilca liste dr. Pivka v Marenbergu.
Glede shodov g. dr. Pivka
se je v zadnji številki vrinila pomota
V nedeljo 4. tm. se niso vršili shodi v Kibnici, Vuzenici in Prevaljah, ampak se je vršila okrajna konferenca v Vuzenici.
Okrajna konferenca zaupnikov Narodnega bloka za Ormoški okraj
se je vršila dne 3. tm. v Ormožu. Navzočih je bilo 45 zaupnikov in so bile zastopane vse občine razun ene. Konferenci je prisostvoval nosilec liste g. di\ Pivko. Delegati so poročali o položaju v svojih občinah. Razpoloženje je že danes za 100% boljše kot je bilo 1. 1923 in se neprestano dviga. Določil se je program glede shodov, sestankov in zlasti glede podrobne agitacije.
Volilni sestanek v Vodrancih.
Za nedeljo 4. tm. pop. je bil z osebnimi vabili sklican zaupni sestanek pristašev Narodnega bloka v Vodrancih pri Središču ob Dravi. Povabljenih je bilo 25 oseb. Zanimanje za sestanek pa je bilo tako veliko, da se je v gostoljubni hiši g. Trstenjaka nabralo krog 60 ljudi, med njimi tudi nekaj pristašev Korošca in Puclja. Sestanek je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije SDS v Središču g. Kajzer. O volitvah je poročal urednik Špindler iz Maribora, ki je zlasti ostro bičal politično nezrelost in konkišotstvo raznih političnih šarlatanov, ki še vedno re uvidijo potrebe skupne fronte proti klerikalizmu.
V imenu Pucljevih pristašev je skušal
zagovarjati Pueljovo politiko g. Ciril Zabavnik, ki je sprva trdil, da je bil Pucelj za skupen nastop. Ko ga je Špindler opomnil, da 'e Pucelj v smhlu sklepa glavnega odbora zemljcradnifke stranke že s prvega pceer.Ka bil proti skupnemu nastopu z demokrati, je moral umolkniti. Po končanem' ofieijehleml zborovanju so ki nikalni in Pucljev! pristaši odšli, ostalo pa je nad 40 pristašev Narodnega bloka, ki so si odkrito izmenjavali svoje misli o volilnem boju. Govorili so še Hlebec, Tomažič, Schon-lnettcr, Robič, Kajžer in drugi. Med navdušenimi klici »Živio Narodni blok!« so se razšli s prisego, da bo vsak ter i storil vse za častni uspeh in za zmago. Narodnega bloka.
Kultura in umetnost.
x Žena i švijet. Pod tem naslovom prične v Zagrebu izhajati beletristični mesečnik z modnimi slikami. Vsaka številka bo obsegala nad 50 strani. — Istočasno prične izhajati tudi ilustrirani tednik »Ilustracija«, vsaka številka na 12 straneh. Oba časopisa bo izdajalo iz-davačko udruženje »Ilustracija«, Zagreb, Petrinjska 37.
x »Nova Evropa«. Izšla je 1. številka XI. knjige »Nove Evrope«. Posvečena je Petru Petroviču Njegušu. O Njeguše-vem. odnosu do Jugoslovanstva piše V. Škerovič. »Gorski Vijenac« pa analizira Branko Lazarevič. Zelo zanimivi so Me-
G
0
(V
m
zocu&lna mila /e afcr&Do in veafacr enaAo
dotmer
mm***"!
Sv. Trife kralji iščejo Radiča.
Zabavno je bilo čitati, kako je Radič Ob nastopu takozvane PP vlade pobegnil čez mejo. Videli so ga na Dunaju, ko ki je kupoval vozni listek za Švico; potem se je pojavil v Ženevi in zbral okoli sebe najodličnejše novinarje, politike Itd. Sestavil se jo posebni odbor, ki bi Paj bil nekak nadzornik Evrope nad volitvami v Jugoslaviji. V ta odbor so Imeli vstopiti tudi Angleži vendar pa *— tako je pisal neki zagrebški list — le pod pogojem, da tega ne bo nihče opazil, če je človek čital zagrebške liste, se mu je zdelo, (la se beograjskim državnikom kar tresejo hlače pred ntagočnim Radičem, ki se sprehaja kot Napoleon po Evropi in zbira mogočno vojsko proti Beogradu. O teh putešestvijih je Radič pisal v »Hrvatu« in v »Slobodnemi domu«. Pisma iz Švice! Oznanenje lirvat-eke republike iz najdemokratičnejše republike na svetu. To je že kaj drugega, nego pisma iz Anglije, kjer so ljudje tako nazadnjaški, da še imajo kralja!
No, medtem si slišal glasove, da se Radič tako sprehaja po’ h el ve tiski Ženevi kot se mi sprehajamo — denimo — tik širokih kanalov na Marsu. Ljudje so znali povedati, da je predsednik mirotvorne pobegnil na deželo k svojim kmete in živel med njimi preoblečen v pravega pristnega Zagorca z belimi gačami in črnimi kaputotm, s klobučkom na glavi in s torbo na hrbtu. Tu je zbiral okoli sebe Štofe in Jože in Vince in dejal Šte-fu: »Ti si angleški novinar«, Joži: »Ti si švicarski politik: in Vncu: »Ti pa si naš ruski brat«. Tako so nastajali zna-
meniti intervievvi, od katerih je zaviselo telesno in duševno zdravje marsikaterega zagrebškega purgarja, ki je strahovito ječal pod PP režimom.
Nazadnje pa je pritisnila zima in predsednik mirotvorne se je poslovil od štefov, Jožekov in Vincekov, od njihovih žen, puranov in gosi ter si po dolgem, dolgem času obril brado. Človek bi mislil: V samostan pojde! Samo za samostanskimi zidovi je še nekaj tistega miru, ki ga beograjski batinaši ne morejo skaliti. Toda kaj bi! V samostanu spe na trdi postelji in jedo kislo zemlje. Predsedniku mirotvorne pa se je preveč sanjalo o razkošni Prpičevi palači, da bi se bil mogel za dolgo ločiti od tako u-dobnega stanovanja v »milem, domačem, hervatskem« Zagrebu, In pravijo, da si je predsednik mirotvorne oblekel žensko obleko tako kot nekoč neki babilonski kralj, ki je samo radi tega ostal za večno zapisan v zgodovini, ker seje rad oblačil kot ženska. S tern je dal predsednik mirotvorne za vse večne čase svetel vzgled onim, ki stremijo po pravi miroljubnosti in krotkosti: vsi v ženska oblačila, kajti ženske so najmiroljubnejša in na j nedolžne jša bitja pod božjim solncem.
Tako se je tedaj predsednik mirotvor-ne pripeljal na kmečkem vozu iz Ženeve v svojo prestolico, zagrnjen v veliko rdečo ruto, kajti bilo je mrzlo in pod ruto je tičala sila občutljiva roža, kakršna ne cvete nikjer na. tem svetu, roža, ki raste v oblakih: mirotvorna, čovječan-ska in nevtralna hrvatska eeljačka republika... Debelo zagorsko branjevko, ki je nosila pod ruto toll dragoceno zel, so tedaj pred »Hrvat siki m' seljačkim domom« postavili na tla, nakar je odhitela
h goispej Marženki, da ji prinese prave mirotvorne zagorske pridelke:	repo,
jajca in gosje perje...
Poslej je bil Radič zaprt v Prpičevi palači, kar bo za vekomaj zapisano v zgodovini, kajti samo dva suverena sta. jetnika v svoji palači: papež v Vatikanu in predsed. mirotvorne hrvatske repub-hrvatske republike v Zagrebu. Pravijo — in kaj vse pravijo! — da obstoji v Prpičevi palači posebna kamrica, ki je tako skrita, da ne prodre vanjo nobeno policijsko oko... Tu je tedaj predsednik mirotvorne izdajal svoje odloke, pisal nadaljna pisma iz Ženeve, uvodnike v »Hrvatu« in kandidatne liste, na katerih je črtal vse puntarje, ki niso hoteli dajati svojih poslanskih dnevnic za palačo Radičeve dinastije. S tega zgodovinskega mesta je izdal tudi slavni odlok, s katerim je v očigled božiču 1. 1924 de-troniziral »kralja nebeškega«, ki so ga opevali stari Hrvati že tisočletje in ga degradiral na navadnega »sina djevice«. Ta punarija zoper nebeške moči nam kaže, da se mirotvorna republika začenja kar pri prvem poglavju svetega pisana, kjer se tudi pobunijo angeli da postanejo za kazen — hudiči.
Skratka: kdo bi pač vedel, kaj vse se je godilo v Prpičevi palači. Medtem pa je prišel sklep ministrskega sveta: Ustava je stopila kači na glavo in jo zdrobila. Radič se je hudo zbal, da bi res ne postal Mahatm Gandi, kakor ga je one dni za šalo primerjal neki doktorski humorist v »Hrvatu« in »Slobodnem domu«, kajti tam, kjer se začenja GhAudijeva pot v ječo, se neha angleška svobo-doljubnost in batinaši si lahko podajo roke. Radič bi pač hotel bili Ghaadi na skupščinah v Zagorju, kjer je veliko za-
stav, muziko in radovednih žensk, ne bi Pa hotel biti Ghandi pred kr. sodiščem^ ki bi ga sodilo na podlagi zastarelega rimskega prava. (Njemu je namreč ljubše sovjetsko pravo, ki trdi, da pravo sploh ni pravo). Vsled tega je zašel predsednik mirotvorne v hude škripce. Kr. policija jo končno potrkala na njegova vrata. Kakor poročajo, je našla pri postelji predsednika mirotvorne nemiro-tvoren, nabit revolver, znamenje, da se je miroljubni medtem izpremenil v bojevitega. Toda njega samega ni bilo in tu se začne skrivalnica:	Kje je miro-
tvorni? — Čez sv. Tri kralje imajo naši čitatelji nekoliko več časa, zato lahko sodelujejo pri iskanju, kajti mirotvorno-revolucijonarni junak se zna izborno Skrivati, vidi se, da ,jpa v sebi veliko avstrijskega duha.
»Beogradski Dnevnik« je prvi prinesel rešitev te zastavice: Vodja HRSS je na avtomobilu angleškega konzula pobegnil na Madžarsko. »Novosti« so ga še videle v nekem tujem konzulatu. »Ob-zor« je dan pred tem1 zabeležil, da je prispel na Dunaj. To se pravi: prispel je na Dunaj, preden je pobegnil iz Zagreba. Nekateri so ga videli na potu v London, drugi pa na potu v Moskvo. Iverje Radiču mogoče detronizirati nebeškega kralja, mar mm ni mogoče, da je ob i-stem' času i v Zagrebu i na Dunaju i v Moskvi i v Londonu? Nekje pa ga bodo naši čitatelji vendarle zasačili — zlodja, ali ne bo v Gornji Radgoni, kjer je začel rasti iz njegovega semena še večji velikan in mirotvorec?! Sv. Trije kralji najdite ga in nam pripeljite že kmalu mirotvorno republikoi
Nocoj' vsi na akademski oles v Narodni dom!
ištrovidevi osnutki Njegoševe grobnice na Lovčenu, ki jih »Nova Evropa« prinaša v prilogi. V književnem pregledu piše B. Lazarevič o pesmih M. M. ttuki-ča, H. Werk pa o knjigi »La paee dl Eiume«.
x Kako uspevajo umetnostne razstave drugod in kako pri nas. Zagrebški listi poročajo, da je v Djakovu (Slavonija) priredil razstavo svojih naj novejših del akademični slikar Vladimir Filako-vac. Razstava je imela krasen uspeh. Dosedaj so bile prodane vse velike slike in nekoliko manjših v skupni vrednosti 50.000 din. Med kupci so škof Akšarno-vid, tržika občina inl razni odlični posamezniki. Sploh pa .je vse d.ialkovsko prebivalstvo pokazalo veliko zanimanja, tako, da je dvorana večinoma polna. — Tako uspevajo razstave v malem slavonskem Djakovu. Opaziti je, da imajo umetniki tudi v drugih manjših mestih Hrvatske, Slavonije in Dalmacije veliko več gmotnega in moralnega uspeha nego na pr. v Ljubljani in v Mariboru. — Zabeležili smo že bilanco umetnostnih razstav v Mariboru, ki je žalosten kulturni simptom. Naj za danes zadostuje samo primerjava z Dja.kovim.
Zanimivosti-
— Človeško meso na ženitovanjski pojedini. Nadaljna preiskava o zločinih modernega kanibala Denkeja v Miin-sterbergu pri Breslavi je dognala, daje Denke prodajal človeško meso tudi drugim in sicer kot kozje meso. Policija je izvedela, da je minulo jesen vzela neka družina večjo množino mesa od Deuke-ja in ga pripravila za žeuitovanjsko pojedino. Tako so bili vsi gostje — ne vede za to — kanibali. Seveda so razkritja izzvala grozo med prebivalstvom in se vsakdo vprašuje, ali ni tudi ob tej ali oni priliki použil človeško pečenko. Doslej so popolnoma zanesljivo dognali 13 umorov, vendar pa je policija prepričana, da je število veliko višje, tembolj, ker sledovi umorov segajo do 1. 19151.
— Nove ruske trgovske ladje se grade v Putilovski ladjedelnici baltiških zavodov. Ladje bodo nosile imena naj-znamenitjših boljševiških prvakov Ry-kova, Domskega, Zinovjeva, Krasina, Stalina, Rudzukaka.
— Sovjetski štabni oficirji. Rdeča akademija za sovjetski gneralni štab je
izdala statistiko, glasom katere je tekom šestih let vstopilo 400 absolventov vjrdečo armijo kot štabni oficirji.
r Naši izseljenci v Ameriki na farmah. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča, da se glasom poročil izseljeniških listov v Ameriki naši izseljenci po raznih ameriških rudnikih in industrijskih mestih počenjajo vračati k poljedelstvu in se nastanjajo v zdravejših krajih. Z malim zaslužkom iz rudnikov kupujejo neizbrčena zemljišča, ki so zelo po ceni, in z marljivostjo jih kmalu dvignejo do blagostanja. Nekateri povrh še naprej ostanejo’ delavci v industriji, ako pa ostanejo brez dela, se povsem posvetijo svojim farmam. Ako se povsem posvetijo delu na farmi, lahko v treh do štirih letih zemljo odplačajo. Ako jih vleče srce v staro domovino, lahko farmo dobro prodajo in si doma za izkupiček kupijo celo imetje. Kdor se je priučil ameriškemu načinu poljedelstva, bo tudi doma kmetoval z modernimi stroji. Domovina si želi takih zdravih ljudi, ki so si pridobili zunaj izkušnje in jih z pridom uveljavljajo v domovini. Ne želi si pa nazaj sinov, ki pridejo izpiti in izmozgani domu samo umret.
Kavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 34
— In darilo zaljubljenca izvoljenki?
— To je že kaj drugega —
— Kako to?
— Kako, to bolj čutim kot lahko povem. Zdi se mi, da bi ljubezen, ki marsikaj preobrne, predrugačila, tudi to.
—Ob, v tem imate popolnoma prav! Torej, zakaj bi se tudi vi ne zatekli k človeku, čigar srce »te osvojili?
— Imam dovolj vzrokov za to.
— Na primer.
— Ker onega, ki o njem pravite, »ploh ni.
— Mar menite, da vas nihče ne ljubi?
— Menim.
— In vi sami niste nikoli ljubili?
— Nikoli.
— Pa so vam gotovo govorili, da ste lepi, mar ne?
— O, govorili že, kakor pač ufbški vedno govore deklicam, ki so količkaj lepe in mlade.
. - Ali vam ni nihče priznal, da vas ljubi?
— Seveda.
— Cesto?
— Več kot enkrat.
— In kaj' ste miu odgovorili?
— Jaz? — Nič! Smejala sem se. Ljubezenskemu priznanju ali pa
onemu, ki vam je izjavil, da vas ljubi?
— Obojemu.
Ali ni tisti hip vaše srce živahneje utripalo?
— Nikakor ne. Zakaj neki? Dobro sem vedela, da tako imenovani zaljubljenci sami niso verjeli svojim lepim besedam1. Najboljši dokaz je to, da so oni, ki so mi pravili, da jih bo moja hladnost spravila v grob, že čez nekaj ur klečali pred kako drugo žensko.
In če je kateri izmed njih vendarle govoril resnico?
— Menite reči, da je resnično ljubil?
— I)a.
r Zlatonesria reka na Češkem. Kot
taka je bila že v srednjem veku znana reka Otava na Južnem Češkem, ki so jo radi bogastva na zlatu imenovali »zla-tonoisno«. Izpiranje zlata na Otavi pa j® že davno ponehalo. Sedaj je češko ministrstvo javnih del sklenilo, da zopet poskuša srečo. Izkopavanja v koritu so pokazala, da je na dnu 8 m globoka plast peska, ki ima v sebi tabo množino zlata, da bi se izplačala eksploatacija, s katero se bo na spomlad začžlb Strokovnjaki so mnenja, da se Oo lalo dobiti iz Otave dva vagma zlatega praha v vrednosti več sto milijonov čč.
r Izseljevanje v mesecu oktobru. V oktobru se je’ izselilo iz naše Kraljevine 1537 oseb, od teh 1321 naših (980 moških in 341 ženskih) in 213 tujih državljanov. Iz Slovenije jih je odšlo 30. Od izseljencev je 1321 Srbov Hrvatov in Slovencev, 290 Nemcev, '96 Madžarov, IG dumu-nov in drugih narodnosu. Od l. jan. do 30. okt, t. 1. se je izselilo 14391 nseh. lani v istem času pa 5G63. Vrnilo se je v mesecu oktobru iz prekmurski o krajev 497 oseb.
Pristopajte k CMD!
— No, — pa kaj zato?
— Kaj ste odgovorili temu?
— Ne vem, ker sem uverjena, da me ni nihče ljubil resnično in me tudi ne bo ljubil.
— Nihče vas ni ljubil? Nihče vas ne bo ljubil? Ali ves to to res popolnoma sigurno? — je šepnil Maurice s tako ginjenim glasom, da ga je Marija pogledala; vendar pa je koj povesila oči, ker je opazila ogenj, ki je žarel v pogledih mladega zdravnika.
—• Vsaj tako mislim, — je rekla nekam zmedeno, ne vede sama, kako je mogla postati taka.
— Glejte, motite se. Samemu sebi delate krivico. Ali se ne zavedate, da ste lepotica? Mar ne veste, da z vašega obraza odseva lepota vaše duše, Čistost vašega srca? Poznam, na primer človeka, ki vas že delj časa na skrivaj ljubi, da, uprav obožuje. To je mož, ki išče v vašem pogledu rešitev, ki je srečen, če lahko čuje vaš glas. Ali ne slutite, kdo je ta mož? Dns!lidob jc namreč skrival v srcu nevkrotljivo svojo ljubezen.
O, — je vzkliknila Mariin premagujoč čustvo, ki se ji je nenadoma zarilo v srce — ne vem, ne vem!
— Ta mož, — je nadaljeval Maurice. — čigar življenje je v vaših rokah in čigar usodo boste poslej vi vodili, mož, ki ga vaš pogled stori najsrečnejšega na svetu — vam je dobro znan. Vem, da to razumete in vidite, kakor vidite svetlobo, kakor verujete v resnice. To je oni, ki govori z vami, to je Maurice, ki stoji pred vami.
— Vi? — je vprašala Marija in polo žila obe roki na srce, da bi prikrila nje govo burno utripanje, — Vi? je ponovila z izrazom nepopisnega preseneče nja in nepojmljivega veselja. — Vi, gospod Maurice? Je-li to mogoče? Ali je res?
— Torej še dvomite o tem? — je vzkliknil Maurice veselo. — Jaz vas ljubim bolj kot je kedaj bila katera ženska ljubljena. Meni ste vse, vse na svetu. Ne vprašam vas, ali me ljubite tako goreče
PrehVaienie mehurja, sepSS m diha! ozdravite z uživanjem Radenske vode!  Zaloga Radenske min. vode.
Rodovitno posestvo, 3 velike njive, velik travnik.eadonosnik, zidana hiša, hlevi, klet, ipodrio rfJprodaj. Pojasnila daje Šepec, Maribor, Grajaki trg 2.	32
3-1
Z.StorJI, karnise, spalnica, po stelje, omare, mize stolice i» drugo na prodan Rotovški trg 8, I. nadstr.. levo. 33
Flor nogavice
Din. 38"—
Mata,Mor
Grajski trg 1.
3177
Trgovci pozor!
Trgovska hisa
na deželi v maribnr ki okolici, enonad tropna, novodobna,, v ..obrem stanju, ob okiajni ce-ti poleg cerkve m šole gospodarsko poslopje ikiadišfa, vrt, j ®ral* travnika se radi preselitve proda. V hi d je dobre nvedena trgovina z mešanim blagom, poštni m telefonski urad, tri lepa stanovanja, od katerih je eno s 3 sobami ter kubinio takoj na razpolage. Tudi trgovina se z blajom vred ptocla pod ugodnimi pla-žilnimi pogoji. Ponudbe na
F. Zinauer, Maribor, Aleksandrova c. 45/11.
U-BHR
Dnevno
Reia
and
Partnerin
Instrumentni virtuoz igra 20 Inštrumentov
Herma—Roletti — Clairan
Modemi in nacijonalni plesi
NOVO! NOVO!
Pojoča žaga
mimiMiii .
Nedeljo	Nedeljo
The Dansant
kot jaz vas, ker vem, da to ni mogoče! Toda ljubite me vsaj nekoliko. Moja duša. je povsem vaša; dajte mi vsaj košček svojega srca,
Marija je bila bledejša kot poprej, a tla ustnah ji je trepetal blažen usmev.
r— Ah, molčite, — je nadaljeval Maurice s trepetajočim glasom. — Molčite in obračate oči proč od mene. Čemu naj se pač nadejam? Moj Bog, ne ljubite me!
— Ah, — je začela s tihim, milim glasom. — Comu me vprašujete, čemiu motite v mojih sladk'-h sanjah?
O kakih sanjah pravite?
O onih, v kater.h sedaj živim. Zdi se mi, da ste tik mene, zdi se mi, da vas .slišim, kako mi pravite, da me ljubite, da mi boste posvetili vse življenje —
— Ah, saj ni sanja; to je vendar resničnost!
— O. molčite, Maurice. molčite! Če bi nastopilo grenko prebujenje, bi bilo preveč razočaranja in bolesti. Vi, vi, ki vas smatram za najboljšega in najplemenitejšega človeka, vi, ki sem vas v mislih kleče oboževala, kateremu sem nevede poklonila srce. vi, vi, da bi me ljubili? Vi da bj združili svoje življenje z mojim in me vzeli za ženo?
Maurice je vzdrhtel.
Zadnje Marijine besede »o ga oblile
s hladnim potom. Razumel je, da je trenutek nevaren, zakaj vsaka neprevidna beseda bi ga lahko razkrinkala ali pa mu navrgla verige, ki bi jih ne mogel raztrgati. Primerjal je svcj položaj plavalcu, ki se mu v globoki vodi pletejo rastline pod noge.
Če plavalec teh vej, ki ga motijo na poti, takoj ne odsune proč, tedaj je izgubljen.
Maurice je sklenil, da se takoj otrese nevarnosti in razprši nore delavki ne sanje.
Poslano/
Tistim osebam, ki tuikaj in Pod Velko mislijo, da sva midva pisca neke nama Po vsebini popolnoma neznane ovadbe v Zadevi gostilne V. v Rdečembregu, v vednost, da to ni res, torej, da »o razšir-jevalci takih govoric lažnjivci.
Janževi vrh - Lehen, 2. jan. 1925.
Bogomir Solcro in Srečko Majcen.
*) Za vsebino uredništvo ne prevzame odgovornosti.
Pordcljck
5.
sodeluje Instrumentalni virtuoz
Oto Relo
m
pofoca žaga
NOVO!
NOVO!
Zbirališče po plesih, prireditvah itd.
KLU 3-23 AR
57
Vsaki
- sredo ■ CetrfeK
ELITNI KONCERT
sodeluje gospod
r e: jr o
inštrumentalni virtuoz in
pojoča žaga
Kavarna dnevno do 3. ure Klub-bar do 4. ute zjutraj odprto 1
57
-JV
Volna, trikotaža, perilo, nogavice, dež« nike, palice, kovCeke, rožno torbice, parfumerija, galanterija, drobnlna. igra« že. Šolske potrebščine itd.
Vse potrebščine za šivilje in krojače po najnižjih cenah.
Aleksandrova cesta štev. 23
Morska riba
pečena, se dobi v pondeljek, 5. in torek, 6. januarja 1925 v
Dalmatinski kleti, Mesarska ulica 5.
povodnik.
36
TVRDKA FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 9
naznanja, da dospe v najbližjem času zopet večja pošiljatev	3002
a
ter nepremočljivo blago za »Hubertus - plašče**
Laatmk in izdajatelj: Konsordj iTabor*. Glavni Ja odgovorai urednik: Vekoslav Špindler. - Tiska Mariborska tiskarna d. d.