IX. letnik V Gorici, dne 9. niuju 1901 19. številka. r-~ Izhaja vsaki četrtek ob II. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefraiikovnna pisma se ne sprejemajo. (jena listu znaša n celo leto I krone, zn pol leta '2 kroni. Zn 111 a 11 j premožne zn celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '•')*> Rokopise sprejema ureilniStvo v Gorici, dvorišče s\'. Hilarija štev. 7. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od S 12 dopoldne v upravnišlveiii lobi. ris ^—> jv;«' .’ •*>-,v..• ’ ' -v, P6 učljiv list za vero dom otfsa Naročnino in na-/iianila spre j e m a upravništvo v Goric,. SemeiiiJka ulica ši. ‘J. Posaiiic/nc številke se prodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici ! i na Koreujskeni L rej»u (Riva Como) it. 11 |'.o 8 vin. Oglasi iu poslanice se računijo po petit vistali, m sicer: če se tiska enkrat M . n., dvakmt 1;! vin., trikrat 10 vin. Več-'da; po pogodbi. N ji ii č ii i n o iu o g I a s e je plačati V Uoiivi. A. {**)) ' iti odgovorni vrednik: Ivan Kaj ( v Gorici Tiska Dr. Šušteršič ostane, liberalci-izdajaj£i pojdejo. »Zgodovina nas ue(: Kedarkoli so Slovani iskali pomoči ali sveta pri nasprotnikih, so bili tepeni". Dr. I) v k v drž. zboru I. maja t. I. Znano je, da se naši narodno- napredni v nobenega človeka pod solneem tako srdito ne zaganjajo ko v voditelja kat.-narodne^jjtranke, v dr. Ivana Šušteršič jfTTii srditost nasprotnikov priča, duj.ajliužu miolelii iji d ajoji a s voj e mrnes t n".* K “ravno zalo so sEfenffi i^nčiIi ga in sicer na j/.ditjaKJ/ Ko je dr. Šušteršič videl, da/je v zadregi in da bodo škodo trpeli kmetje, ker so odstopili od km.et. družbe in pristopili k ..Zvezi11, je sklenil iz svojega pokriti razliko v ceni. Pisal je ravnatelju Sajovicu : »Prodajajte Tomaževo žlindro meterski slot (kvintah 20 kr. ceneje ko kmet. družba svojim udom. Razliko oziroma izgubo bom jaz pokril. P ros j m. ^;is pa, da bi o lej o k o I n o s t i Ul.9.1- Na to pismo je ravnatelj Sajovic objavil v »Slovencu-1 oglas, v katerem je trdil, d a j e »Zveza11 d o h i I a p o sr e-č i (kar ui bilo res) žlindro po tako nizki ceni, da jo prodaja 20 kr. ceneje ko kmel. družba. Jtavno takoj e izšel članek v »JJomoljubu1-, vJaUjjjaism.jsu.ju hvalilo 11(ios|>o|l)its|^o/v|p-/ri‘!| graj a lo ji a’ k m e-ly s k o dru žli o. Začela se je tedaj' pi -‘lemiKa v listih. Isalero je . deloma.vodil ravna leli Sajov ic. iTpIousKifsica nfRffl t (jtfl1Mf1?r«usla 1899) ni bilo na Kranjskem. On te agitacije po listih ni začel, ui vodil iu nima zanjo odgovornosti. Za članek v ..Domoljubu" je izvedel še le pri z a d n j i ^od n i j s k i o h r a v i a v i. Temu nuspivli podtikajo liberalci vso polemiko v časopisih samemu dr. Šušteršiču in Itiiiio, da j o_d ^1. 4 i;jiar ' », i .I J3,, jf■ IV' _° i j i tŠ;' 11;>- e I k v v U.uo\o i. u t u,/. b e. noRiizali tega mu niso mogli Igrati i, | o in tudi ne v državnem zboru, ali podtikajo juu.Jo in pravijo : če tudi ui onih člankov sam pisal, j e v e n d a r z a n j e o d g o v o r e n k o t p r e d s e d n i k »Zveze". To obrekovanje perejo zdaj vže skoraj dva meseca po časopisih. Ker so pa na zadnje vže sami verovali' kar so drugim lagali, so si mislili, da so zjai^in V ,!' "ir? S° S‘‘ naši naroann-iiTTpredni obrnili do naj-hujših nasprotnikov slovanskega imena: do \Vo I l o v c e v. Napolnili so jim ušesa s poročili iz »Naroda11 in jih naprosili, iiajjuis.kočiio na ubouo irtev. kakor uši. \^dfe-‘tmii •Sovin:-n^oi^r-so dr. Šušteršiča v državnem zboru, rekoč mu: dr. Žlindra, Vi ii .ali; od žlindre umazane roke itd. Naši liberalci (dr. Tavčar. Plantan) so zraven stali in ploskali. Na lo je dr. Šušteršič, vedoč da ni kriv, zahteval od zbornice g raj a I n i o d s e k, ki naj bi izrekel dr. Steinu grajo radi žaljivih besed. \Limem odseku so .dobili liberalci w;čino. Predsednik je brbrSkl-litrOMfaC' K r a m a i-, popečeva- ,Xvr> ^ ^ pojasnil stvar. Povijal je, da je sodnija vže razsodila, da je njegova časi neoma-deževana, da so nasprotniki sami lo priznali, da mu ni nihče nič slabega dokazal, ker o n u i in noče bili o d g o-v o r e n za t o, k a r s o d r u g i s I o-r i I i, marveč samo zalo ker je sam storil. Dr. D v k je pogumno vtemeljeval svoj predlog, da naj se izreče Sleinu graja o vsem, kar je dr. Šušteršiču očital. Liberalci pa so z večino ta predlog zavrgli in zbornica ni izrekla Sleinu graje radi navedenih grdili b e s e d. Ur. Šušteršiča in La kcurjAnn sgflhn g o l n v o~Tlu durzad (JI a. Mej na roUno-napri l^fciii~jr';pri Trn?rhilii nepopisno veselje, \;o Nemci z njih pomočjo Slovenca vflili. , l!ili so gotovi, da bo dr. Š u s t e i^ŠTG odstopil. Naša ..Soča1' je kar iz sebe radi le velike zmage in meni, da ji; z Šušteršičem tudi cela stranka pokopana. Zalo pa naj I ud i mi izrečemo o tej stvari svojo sodbo, da ohladimo nekoliko vročo kri narodnih naprednjakov. I. Sodnija in grajal ni odsek sta priznala, da je osebna čast dr. S u s t e r š i č a n e o m a d e ž e v a n a. Sodnija je le razsodila, da one besede niso žaljive, odsek pa, tla je Šušteršič odgovoren za stvari, katere so drugi zakrivili, ker je bil on predsednik »Zveze--. Da j e n n s a m k a j n e pošt e n e g a storil ali u k a z a I ali od o h r i I, m u ni ni h č e d o k a z a I. »iVaroilna tiskarna1' (odgov. J. Marušič) v Gorici. f ’ P0/ lec noštenja^'dr. Dyk i^iladočeltff ” Odsek je izrekel, da je Sustersireva osebna rast neoinade/evana ali vendar da je kot predsednik ,.Zveze-1 kriv nepoštene agitacije. Vender pa naj se izreče Sleinu graja radi besede: dr. Žlindra. Proti temu sklepu so govorili katoliški poslanci in dr. D y k s e j e o g o r č e n o d p o v e d a I p o r o c i I u v zbornici. Poročali je moral po sili (iredsiHlnik sam. \ .u*±ul+-4-i ^ i zopftt večipo. hes le sicer^ iljfajfni 1 ’o v InseTCTdi ko se grt ■ kt & * r<-C*4 « y& CT.<, je v p rol'. so- dr. Josip Vodstvo k a l o I i š k o - n a rodne stranke na Kranjskem je izreklo dr. Šušteršiči, svojo iiemiiajaiio z.iuj.:.uje in I o 11 u n e s me biti :! protiTia- pt.pošlovanj(». O od-•boj <4ini. 1: i, i g o v o r a. je zablisl lega M lllfc/.. nemški liberiilci je izjavil, obrambo slovenska lan. Dr. Šušteršič je ivcar 111 1 Jiurinrfti stv, um- irilo S 1 o v a nsl:i c e n t r u m da mu bo v vsakem slučaju v ajegove časli. Iu«Ii meščanski klub ljubljanski in r a z 1: a d ruši v a iz cele Kranjske ga brzojavno pozdravljajo in prosijo, da naj vstraja. Iz (JcTr r c e mu mišljenikov brzojavil Pavlica: Ostanite na svojem mestu! Naše zaupanje do Vas sloni na načelih, katera zastopate. Sodba takih nasprotnikov ne sme biti merodajna za taktiko katoliške stranke. — Krepko in složno naprej! „C e n t r a I n a posojilnic a" je brzojavila: Načelstvo »Centralne posojilnice" izreka dr. Šušteršiču neomajano zaupanje in spoštovanje. 1’rotestujemo proti viti vanju zaslužnih mož! Pošteni časopisi — nemški in slovanski — branijo dr. Šušteršiča in obsojajo i;^izdaj,-il,sko početje liberalcev. *r9 wt>e torej cidi dogodek trezno pre-sofimio, movaino reč', da je vse to le dogovorjena politična spletka slov. liberalcev, katera pa ne bo imela nameravanega vspelia. Dr. I v a 11 Š u s t e r š i č o s I a n e, — I i b e r a I c i - i z d a j a I c i p o j d e j o. Politični pregled. Naš avstrijski državni zbor. Dne :-$0. m. m. je rešila poslanska zbornica prislojhinsko zakonsko novelo. I. t. m. pa se je bavila z dr. Šušlerši-čevo zadevo. Dr. Šušteršič je namreč zahteval, da izreče zbornica Vsenemcu poslancu Steinu grajo radi razžaljivih besed, ki jih je rabil proti njemu in posebno pa še za to, ker mu je očital nečisto ravnanje pri prodajanju Tomaževe žlindre od strani „Gospodarske zveze--. V ia namen je bil izvoljen grajal ni odsek, ki si je izvolil za predsednika dr. Kra-mara. V imenu tega odseka je torej poročal dr. Kranihi1 v sredo v poslanski zbornici o Šušteršič -Sloinovi zadev'. Grajalni odsek je predlagal, da se izreče Steinu graja radi besede »žlindra11 katero je rabil proti dr. Šušteršiču. Zajedno je odsek izrekel soglasno, da se ne dvomi o osebni poštenosti dr. Sušteršičevi. Predlog je bil odklonjen z 118 proti 103 glasovi. 1’reznačilno za stvar je, da so se proti dr. Šušteršiču zjedinile vsenemška in radikalne stranke z dr. Tavčarjem vred — res lepa družba to! —, a da so za dr. Šušteršiča glasovali katoliška ljudska stranka, slovanski centrum, Čehi, Poljaki, veleposestniki in antisemiti. 2. t. m. se je posvetovala poslanska zbornica ter rešila zakonski načrt zadevajoč reorganizacijo kupčijske zbornice. 'i. t. m. se je posvetovala poslanska zbornica o zakonskem načrtu glede prepovedi prodaje margarina (umetnega surovega masla), ki je bil sprejet v vseh Irel^br^ih^^ ^ '/ _ y 1 Žkj v državnem zmiru je postal Rakor hi človek sklepal iz dunajskih listov, vsaj navidezno zopet kritičen. Zastopniki planinskih dežel bi spravili investicijsko vladno predlogo ter ž njo sklenjene razne železnice posebno pa drugo železniško zvezo s Trstom že v tem zasedanju radi pod streho; Čehi pa so izdali te dni razglas, v katerem pravijo, da zahtevajo, naj se vprašanji,* glede zgradbe kanalov istodobno reši v zbornici ter zadol.i postavno veljavo kakor investicijska vladna predloga. Pa še več! Dr. Kaizel je iznašel še nekaj novega, ki pa ni nectemoljeno. On za- hteva namreč, naj se prod zgrudim kanalov na Moravskem, Češkem in v Šleziji regulirajo tiste reke, katere hi potem vezali kanali. Izpolnenje teh zahtev stalo bi pa novih 200 milijonov kron. Nastane vprašanje: kje vzeti toliko denarja? Ker je pa potreba regulirati reke ne samo v zgorej navedenih treh kronovinah, marveč po vseh drugih zastopanih v državnem zboru, pravijo zastopniki teh kronovin: dobro, ako se dovoli, da se regulirajo reke na Moravskem, Češkem in v Šle-ziji, potem se mora dovoliti, da se taka uravnava izvrši tudi v drugih kronovinah. In zopet bi narastlo nekaj sto milijonov stroškov ! Mogoče in skoraj verjetno je pa, da se bodo dali Čehi zadovoljiti z manjšimi koncesijami ter da bodo jedenkrat molčali, ako se napravi takozvani iunc-tim le med zakonskim načrtom glede povišanja davščin na žganje, od katerega zakona bi imeli oni največ dobička in pa med investicijskimi predlogami. Razmere na Kitajskem. — Kakor se čujejo glasovi, utegne biti homatij na Kitajskem kmalu konec. V tem, daje bajeodločila zadnja bitka ob velikem zidu pri Paotingfu, kjer se je pokazalo, da se je kitajska vojska v zadnjem času tako izvrstno organizovala da so bili hudo j^wažepi^ajljflUJ)aliaU. JMijaJu..« NemcT,'Tu so morali teči pred Kitajci in pustiti na mestu veliko mrtvih in ranjenih. Nemški vojski je zadan s tem pred svetom jednako sramotilen pečat nezmožnosti, kakoršnega so pritisnili na čelo Angležem junaški Buri. Po tej izkušnji so se dogovorile oblasti, da vzamejo svoje čete domov, na Kitajskem pa da ostane le kakih 2000 mož za stražo. — Avstrijskih vojakov ostane v Pekingu 200 mož, v Tientsinu pa 300. Vojna v južni Afriki. — Obupni Angleži so se obrnili do društva Afrikanderjev v Kapu, naj bi oni svetovali Burom, da odnehajo od vojne, opravili pa niso ničesar. Afrikanderji — t. j. Kapski Buri in isto holandsko pleme kakor Buri v Oranje in Transvaalu, so odgovorili, da že svetujejo Burom v tem smislu, ako priznajo Angleži neodvisnost burskih republik Oranje in Transvaala in povrnejo Burom vso škodo in izgube. Angleži pa so tudi že na drugih krajih razglasili, da bi radi oni nehali z vojno, ako se jim ponudi od katerekoli strani količkaj vzprejemljive pogoje. Tako seje izrazil tudi angležki odposlanec lord Wolesley na turškem dvoru, ko je prišel oticijelno naznaniti nastop vlade kralja Edvarda Vili. V zadnjem času so Buri zopet prepodili Angleže iz več pozicij okoli Johannesburga. Epidemije v angležki armadi se strašno množe. Vojaštvo je obupano, a tudi lord Kitchener je zgubil pogum. Novice. Novi goriški glavar. — Danes prevzame vodstvo goriškega okrajnega glavarstva c. k. namestništveni tajnik g. grof Attems. Župuiški izpit so napravili te dni s prav dobrim vspehom č. gg. Iv. Der-mastia, kaplan v Solkanu, Anton Plesničar, kurat v Gor. Tribuši in Ivan Kovačič, vikar v Stržišču. Čestitamo ! Mestne volitve. Dopolnilne volitve v mestno starašinstvo v Gorici se bodo vršile in sicer: za III. volilni razred dne 28. t. m., za II. dne HI. t. m. in za I. dne 3. junija t. 1. Volilni akt se bode vršil v mestni dvorani v vrtnih ulicah in sicer vsak dan od 10. ure dop. do 1 ure pop. V vsakem volilnem razredu se bodo volili štirje mestni starašine, vseh skupaj torej dvanajst. Cepljenje koz v goriškem mestu. — Mestni lizik dr. A. Luzzatto bo cepil koze letos in sicer vsak dan od 4.—6. ure popoludne v teh-le prostorih in v teh-le dneh: 7. in 11. maja v ma-gistratnem poslopju v II. nadstropju ; 14. maja v otroških vrtcih na Goriščeku (via Torrente) in pri Soškem mostu; 18. m%ja v za slovensko mestno šolo namenjenem poslopju pod Turnom; 21. majav ljudski deški mestni šoli pod Kostanjevico ; 25. maja v Rosenthalu in Stari gori ; 28. maja v otroškem vrtu na cesti proti Soškemu mostu za otroke iz Placute in od Režonerjev, 31. maja na Bojicah, 4. junija v otroškem vrtcu pod Gradom ; 7. junija v šolskem poslopju dekliške mestne šole v ulici sv. Ivana; 14. junija v otroškem vitu (deška mestna šola) v ulici Vogel ; 25. junija v ljudski šoli v ulici Codelli; 28. junija v Stračicah v hiši it. 1 ; 2. julija v deški mestni šoli v prehodu Edling in f>. julija zopet v magistralnem poslopju v II. nadstropju. Deželni muzej, ki se nahaja zdaj v Attemsovi palači na Kornu, je odprt vsako nedeljo in praznik od 10.—12. ure dopoludne, ako je suho vreme. Izvoz špargljev. — Od 9.—30. aprila se je izvozilo iz Gorice 115 k v i n -talov špargljev ; srednja cena jim je bila 113 K 75 v. za kvintal. Za „Alojzijevišče“: Preč. g. Lud. Kumar 30 K, preč. g. Ant. Keber 30 K, sl. občina Mavhinjo 18 K. Za ,.Alojzijevišče“ in za „Šolski Doni", Pri inštalaciji preč. g. I. Vidmarja, dekana v Bovcu, nabrali 42 K, pol za „Alojzijevišče“, pol za „Šolski Dom“. — Bog povrni! Namestništveni svetnik vitez Friderik Schvvarz. — V torek ob 2. pop. sta se pod sv. Križem pri Trstu srečala dva tovorna vlaka. Vitez Sclnvarz, ki je bil takrat s komisijo na železnici, je pač opazil vlak, ki je prihajal iz Trsta, ni pa opazil onega, ki je prihajal iz Nabrežine. Tako ga je nabrežinski vlak zajel, vrgel ob zadnji voz tržaškega vlaku ter strašno poškodoval. Prepeljali so ga na pol živega v Trst, kjer ga je na brzojavno zahtevo že čakal duhovnik, ki mu je podelil sv. sakramente. Umrl je ob 7. uri zvečer. Za spovedno molčečnost v — smrt. — Meseca julija 1. 1894. bil je obsojen duhovnik v Lavalu na Francoskem Brunoau k smrti („Soča“ bi mu rekla hudodelec), ker se mu je podtikalo, da je umoril duhovnika Fricota. Zatrjeval je svojo nedolžnost zaman. Sedaj poročajo francoski listi, da je v Nantesu umrla bivša služabnica duhovnika Fricota. Le-ta je na smrtni postelji izjavila, da je s pomočjo neke druge osebe umorila Fricota. Njeno prvo delo po umoru je bilo, da je šla k duhovniku Bruneau-u in se mu spovedala svojega strašnega dejanja. S tem je Bruneaua s spovedno molčečnostjo zavezala, potem pa spretno proti njemu nagromadila toliko obtežil-nih dokazov, da je duhovnika Bruneaua sodišče obsodilo na smrl. Bruneau je res moral umreti na šafotu, ne da bi z besedico izdal spovedno molčečnost. Umevno je, da vzbuja to odkritje povsod velikansko senzacijo. Tak je katoliški duhovnik ! Iz. Bovca. — Bovškemu dopisniku v „Soči“, bodi kdorkoli, bi pripisoval oziroma pričakoval od njega malce več resnicoljubnosti; no, tekom dobrega leta sem se prepričal ravno o nasprotnem. Na splošno se mi ne zdi več vredno odgovarjati tem načelnim lažnikoin, vendar pa je tu in tam človek primoran, ako ne ravno braniti se, vsaj pojasniti zadevo javno. — Tožba. Očita se mi, da sem v pridigi rekel, da so naše ljudske šole malovredne in brezverske. Dopisnik pristavlja: „Čudili se je le, da to ni prišlo posvetni oblasti do ušes. In kaj mislite, Joža bi bil rekel, da on ni nikdar kaj takega govoril, ali pa, da ni tako hudo mislil, in verjelo bi se mu bilo-1. — Gospod nad u.č Lt e 1 j B r ar t i n a! Predno sem sam vedel kaj o tem, kar ste pisali, ali dali pisati, je okr. š. svet v Tolminu po Vaši skrbnosti in prizadevanju bil obveščen, ker ste in o Vi sami tožili v Tolminu! Čemu se delati nevednega! Sicer pa dregnite, dregajte v Tolminu, da Vaš akt ne zgnije, prosite, naj se Vaša tožba izvrši, naj se me strogo zgrabi, potem spregovorim o tem kaj več — nisem v zadregi! Ali se spomnite očitanja v „Soči“, da sem se branil večkrat previdovati? Kakšen klavern „konec je vzela’1 ta podla laž z še podiejšim namenom! Prašam tudi: Kedaj sem se pritoževal, da se mi za-branjuje poučevanje krši:, nauka v šoli? Prosim odgovof&T Nadaljna opomba v dopisu: „Če bo pol. oblast prezirala taka hujskanja, podpirala bo le anarhizem'*, toda mesto duhovščine, ozir. mene, naj se postavi: narodno-papredno učiteljstvo, kateniga je tudi bOrno, gospodarskih preosnov željno ljudstvo skoraj vže sito! — B r e z d o m o v i n s t v o. Duhovniki — brezdomovinci! Stara libo-beralna puhlica, katera je vredna le še takih, ki so popolnem neuki, in zajemajo vso svojo modrost, učenost iz „S1. (?) Naroda11 in „Sočeu. Vredna je ta puhlica takih, ki so izgubili ves sram do resnične zgodovine preteklosti in sedanjosti! Ako hočete, da Vas poučim malo o zgodovini, sem pripravljen. ! — Pridiga 2 1. aprila. Ako mislite o Zveličarju tako, potem tfa ne poznate. Milo je on delal z nevednimi, s takimi, ki so bili na krivi poti nevede, ali s takimi, ki so spoznali svojo krivdo! Drugače pa h' berife v evangeliju izredno ostre besede, govorjene nepoboljšljivim farizejem. — Vašim očetom! — Udje Del. i z o b r. društva11 pijanci itd. Ti so namreč po izpovedi „Sočinega“ dopisnika v cerkvi med mojim govorom 21. apr. s k o r o glasno pritrjevali, skoro ploskali in se polglasno smijali. 0 teh bovških m o ž e h i n m 1 a d e n i-č i h ne ve dopisnik drugega, kakor to le še povedati, da so to baje delali v cerkvi ,.taki pobožni kristjani, ki nosijo na čelu znak v vsakem oziru najslabših občanov, pijancev, zapeljivcev in takih, ki po 12 let in več niso bili pri spovedi in take imenujete „k r š č. mo ž e“. To je pa vže do cela peklenska zloba! Nesramni obrekovalec! Kar vidi pri svoji liberalni stranki to očita poštenim, vseskozi spoštovanja vrednim možem! Fej liberalni olikanosti in velikodušnosti! — Še cigan ima več časti! Streznite se, še speči Bovčanje, ganite se, umni možje, zopet nov dokaz, kako delajo liberalci z vseini, ki ne pihajo v isti rog s Tumom, vašim zastopnikom in Gabrščekom! — ,.S o č i'1 odgovarjam tem potom na neko notico, da tudi nadalje ne bom molčal ne jaz ni drugi bovški dopisniki — katerih imamo, hvala Bogu, več, kakor bi kdo pričakoval — ako bo kdo nasprotoval ljudskemu blagru in izboljšanju njegovega bornega stanja, in bodi dotični g. D o m i n k o ali pa g. Jelinčič ali še kdo drugi. — Veselijo se bovški liberalci novega g. dekana, ker bo on baje „po-metal“ po njihovi želji. Mi sodimo le: novi g. dekan je duhovnik, in kol tak ve vže dobro, kaj ima delati. — Pravijo tudi liberalci, da poznajo „duhovna“ samo v cerkvi; no, o prihodu novega g. dekana so to izborno pokazali, ko ni šel toli hvaljeni „liberalni“ del obč. zastopa niti v cerkev k blagoslovu, ampak se od pošte lepo razšel po svojih „luštih“; častno izvzamem g. župana, ki se je pri novodošlern g. dekanu opravičil radi hromosti. Živeli „boljši krislijanr1! Na par drugih ,.malenkosti11 prihodnjič, ako Bog da! J o s. Abram, kaplan. Iz Loga pod Predelom.— Narodno-napredni ljudski učitelj Jelinčič si je štel v dolžnost v „Soči'1 št. 53. z dne 4. maja imenovati pisca nekega članka v „Prim. Listu" št. 17. javnega hujskača ter ob enem — lažnjivca! Ubogi revček ! Cel njegov odgovor na omenjeni članek v „Prim. Listu11 obsega v „Soči“ le nekaj vrst, pa je v njem toliko laži, kolikor vrst. Naj omenim samo eno veliko laž g. ljudskega učitelja. Piše, da smo mi rekli, da ima edino le on v Logu glavo na vratu, vsi drugi Ložani pa v — Žaklju. Ne tako gospodine! Ravno nasprotno smo mi trdili. Ložani imajo glavo na pravem mestu in zato so z vami popolnoma na čistem. Vipavska železnica. — Zidarska mojstra brata Mozetič sla prevzela zidanje poslopij na vseh osmih postajah vipavske železnice. Zavezala sta se, da izvršita to delo do konca meseca marca 1902. Moj postajami je tudi ona — K o d r o v i - K a m n j e. Lokalne železnice v soški dolini. — Železn. minister dr. Wiltek je v četrtek 2. t. m. odgovarjal na interpelacijo dr. Gregorčiča in tovarišev glede lokalnih železnic med sv. Lucijo in Bovcem in sv. Lucijo in Idrijo tako-le: V 28. seji poslanske zbornice od 20. sušca t. I. so gospodje poslanci dr. Gregorčič in tovariši stavili na me interpelacijo z vprašanjem, ako sem voljan vzeti v poštev zgradbo lokalne železnice z normalnim tirom od nameravane postaje bohinjske železnice pri sv. Luciji z ene strani v I d r i j o na Kranjskem, z druge strani v Kobarid v Primorju s podaljškom skozi Bovec do Loga ter to zadevajočo predlogo v kratkem predložiti državnemu zboru in istotako, ako sein voljan potrebno ukreniti, da se pri oddaji dela nameravane bohinjske železnice naloži podjetniku dolžnost, da bo sprejeTnal delavce iz posameznih okrajev, skoz katere pojde železnica, pod Išlihfi pogoji to je: z isto dnino, kakor delavce od drugod? Odgovarjajoč na to interpelacijo si štejem v čast visoki zbornici sporočiti sledeče: Z ozirom na vprašanje zadevajoče lokalno železnico od sv. Lucije v Idrijo se železniškemu ministerstvu niso pred-: ložile nikake temeljite poizvedbe. Ven-| dar se da na podlagi tozadevnih kraje-pisnili podatkov zatrditi, da bi la črta zadela na tako velike tehnične ovire in bi bila zvezana s tako velikimi stroški, da se zgradba iste ne more resno v poštev jemati. Ugodneje so razmere glede lokalne železnice od sv. Lucije do Kobarida oziroma do Bovca. Poizvedbe glede pro-dilske železnice so pokazale, da je izpeljava te lokalne železnice, katere proga lii zadela skupaj s prvim delom predil-ske črte, izven vsakega dvoma. S tehničnega stališča ni torej nobene zapreke, da se v slučaju zgradbe bohinjske železnice pozneje v interesu odprtja gorenje soške doline jemlje ozir na zgradbo lokalne železnice od sv. Lucije do Kobarida oziroma do Bovca. Radi tega se je že o predlogu glede gradnje bohinjske železnice in istotako pri projektovanju postaje sv. Lucija jemalo ozir na to, da te gradnje v slučaju gradenja omenjene lokalne železnice iste ne bodo ovirale. Na drugo stran pa mi je zopet pri najboljši volji nemogoče, že v bližnjem času zagotoviti kako zakonsko predlogo ličočo se te železnice, ker mi manjka še vseh predpogojev od strani interesentov in dežele in je naposled tudi iz druzih ozirov skoro nedopustno, da se v groliji Goriški prične graditi še kako novo večjo železnico, dokler niso izdelane lokalna železnica od Gorice do Ajdovščine in pa bohinjska železnica. Kar se tiče druzega vprašanja za upoštevanje domačih delavnih močij pri gradnji bohinjske železnice, opozarjani na tozadevna določila pogojev, ki veljajo za zgradbo državnih železnic in bodem poleg tega in sicer brez ozu'a na to, da nimam uplivati na vprašanje o delavskih mezdah, skrbel, da se pri oddaji gradnje te črte še posebno upliva na podjetnike v tem smislu, da se sprejema delavce iz prizadetih okrajev pod ne manj ugodnimi pogoji, kakor pa delavce iste kategorije iz vnanjih krajev. Shod pri Hebku je v nedeljo pokazal dr. Tumi, da se zavedni Vipavci no dajo premotiti z lažmi in praznimi obljubami. Takega odpora ni še nikjer doživela narodno-napredna stranka kakor v nedeljo pri Rebku. Voditelji narodno-napredne stranke so vedeli, da jih pri Rebku čaka hud boj, zato so hoteli prej ljudstvo nekoliko pripraviti in za se pridobiti. Iz Gorice so raztrosili vest, da sta gg. župana Pavlica in Vidmar napravila prošnjo, da bi se postaja „Kodrovi-Kai\ipj.e“ prenesla pod Križ na Cesto. H Na ta način so hoteli privabiti mnogo svojih privržencev na shod, kjer bi se protestiralo proti omenjenima županoma ! Ta nakana hi se jim bila kmalu posrečila. Ljudstvo v Rihembergu, posebno na Brjah, v Kamnjah itd. je bilo radi te vesti vse na nogah. K sreči smo za to laž izvedeli o pravem času in smo razkrinkali v „Prim. Listu“ iu v „Gorici11 hudobijo narodno-naprednih voditeljev. Ko je izšel danes osem dni »Primorski List11, v katerem smo povedali da je postaja „Kodrovi-Kamnje“ zagotovljena, so bili gospodje vsi poparjeni, češ, načrt se nam je izjalovil. V soboto pa je „Go- rica11 prinesla tudi še novico, da je zidanje postaje „Kodrovi-Kamnje“ že oddano zidarskemu mojstru g. Možetiču. Laž je bila tako razkrinkana ! Gospodje so bili v veliki zadregi. Da bi si iz te zadrege nekoliko pomagali, stavili so na shodu resolucijo, da naj se postajališče in nakladišče ..Kodrovi-Kamnje-1 premeni v postajo. Toda vipavski Občinarji se ne dajo več begati po narodno-naprednih lažnjivcili, oni vedo, da so pogodbe glede te železnice že sklenene in da ininistor-stvo ne odneha od prvotnega načrta. „Kodrovi-Kannije'1 bo postajališče in na-kladišče, ako bo pa mnogo prometa, tedaj se samo ob sebi iu po naravni poti premeni v večo postajo. Narodni naprednjaki so lehko brez skrbi ! Pa še nekaj! Narodno-napredne propalice so hotele privabiti na shod tudi Batujce in Selce in sicer zopet z lažjo. Raztrosili so vest, da bode ime postaji v batujski kat. občini ,.Selo-1. Prvotno je bilo določeno, da se postaja vip. železnice napravi na selskih tleh, pozneje pa se je načrt toliko spremenil, da se je postaja premaknila na tla ba-tujske kat. občine. V naglici pa se je pozabilo premeniti ime „Selo‘l. Da se pa postaja, ki bo na tleh batujske kat. občine, ne bo imenovala „Selo“, je samo ob sebi razumljivo. Toda naprednjaki ho hiteli po vsem Vipavskem trositi laž, da je nekdo (g. Berbuč?) iz kat, narodne stranke to zakrivil. S tem so vabili Ba-tujee na shod. Na shodu samem pa so stavili resolucijo, katero so imeli spisano že v Gorici, da se poživijo izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, naj stori potrebne korake, da se ime postaje „Selo“ spremeni v ,,Baluje-Selo.“ Tako so hoteli naprednjaki goljufati pošteno vipavsko ljudstvo ter je pred vsem svetom osmešiti. Odkrito povemo, da se do zdaj ni predrznila še nobena politična stranka na tak način slepariti poštenih Vipavcev. To si bo vipavsko ljudstvo za vselej zapomnilo. Ko bi se bilo res posrečilo, kar se je nameravalo, kako bi se bil ves svet smejal! Kako bi si bili roke ribali kolovodje narodne-napredne stranke! Zavednim Vipavcem kličemo: Čast vam, da ste prišli na shod jasno in glasno protestirat proti narodno-napred-nim goljulijam in zvijačam. Rešili ste čast vsem Vipavcem, ki bi bili drugače osmešeni in osramočeni. Vipavci! Bodite v edinosti močni nasproti hudobiji in zvijači narodnih naprednjakov ! Poziv dr. Tuini. — Na shodu pri Rebku sle stavili resolucijo, da naj stori izvrševalni odbor narodnO-napredne stranke potrebne korake, da se postajališče in nakladišče „Kodrovi-Kamnje“ premeni v postajo. Postajališče pre-meniti v postajo ni težko in tudi glede stroškov je to le malenkost. Pozivljemo vas tedaj, gospod doktor, da vsaj to majhno delo glede vipavske železnice izvršite. Dr Gregorčič in grof Coronini sta nam priborila celo vipavsko železniško črto, vi pa nam pridobite vsaj to malenkost. To pričakujemo od vas z vso resnostjo, da se ne bo reklo, da so Vaše obljube prazne. Na ta način bo im d shod pri Rebku vsaj ta dober uspeh. Kamenjski in brejski Občinarji veseleč se železnice „Goronini-Gregorčič“. Dobrodelen zavod liarodiio-na-predne stranke. — Slavna moža dr. Tuma in dr. Treo sta odprla v Gosposki ulici št. 7. odvetniško pisarnico, katera naj bi bila nekak dobrodejen zavod za goriške Slovence (altroche „Šolski Dom“l). O tem zavodu smo pisali zadnjič: „Vdo-bili smo v roke več tožb ..Ljudske po-sojilnice*1. Odvetnika sta vselej dr. Treo in dr. Tuma. Prašamo, ali je res, da računata za sestavo obtožnic, ki obsega 4—5 vrst, 9 kron in vseh troskov na-rajtata ubogemu dolžniku 30—50 kron ?“ Na to besede nam je poslal dr. Treo kratko pojasnilo, ki je pa zelo revno. Sicer pa naj se g. dr. Treo le pomiri, ker mi nismo še niti začeli. Pokazali hočemo slovenskemu ljudstvu, kake velikanske zaslužke dobivajo ti naprednjaki, kateri gledajo č. duhovščini na vsak grižljaj___ Pa še nekaj! Tudi dr. T u m a nam je poslal kot predsednik- ,,Ljudske poso-jilnice“ nek popravek, katerega pa nismo obvezani priobčiti, ker je nepravilno sestavljen. Čudimo se slavnim advokatom, da pošiljajo take popravke po svetu. Vr zabavo ga morda priobčimo prihodnjič ! iz Kojskega. — Podpisani prosi naj se priobči sledeče: Ker se me sumniči in ker nekatere osebe z gotovostjo mislijo, da sem jaz dopisnik spisa iz Kojskega, objavljenega v „Soči“ št. 49 in v „Primorcu“ št. 17, izjavljam, da je to kriva sodba in da nisem v nikaki zvezi z omenjenim dopisom. Maksimiljan K u n t i h, učitelj. Iz Biljane. Častivcem Matere Božje naznanjamo, da bo v nedeljo dne 12. t m. ob 5. uri pop. velika slovesnost. Blagoslovil se bo novi Marij'' nrestol. — Krasna podoba se bo nesla v procesiji, kakor lansko leto na shod sv. Cirila in Metoda. Pri procesiji bode jsvirala godba iz Kormina. Lansko leto je bila podoba prenovljena in olepšana z novo obleko. To je napravila stara ženica Jožefa Simčič, ki se je pa že preseliia na uni svet. Marija naj ji v nebesih stoterno povrne! Letos je dobra oseba pobirala denar za nov prestol. Delo je prav krasno in občudovanja vredno. Mladeniči in dekleta bodo tudi letos pomagali, da se slove-nost slovesno izvrši. Bralno društo „Lipa“ prav lepo uspeva. Mladeniči so vsadili v spomin ustanovitve bralnega društva na sredi vasi lipo. Bog daj, da bi se društvo v pravem duhu razvijalo in da bi se ne oskrunilo s kakim slabim časopisom! ^ s|wv#- — Ker sem se preselil iz Biljane in mi ni bilo mogoče od vseh osebno se posloviti, kličem tem potom vsem skupaj: Z Bogom ! Jožef Jerman, gostilničar v Preserjah. Razpisana je služba poštarja v Kojskem z letno plačo 550 K, s pavšalom za uradne potrebe 140 K in za stanovanje 140 K. Iz Svetega pri Komnu.— Dne 4. t. m. smo imeli volitev načelnika. Izvoljen je enoglasno dosedanji g. Anton Jazbec. Mnogo so se borili Tumovci, pa zastonj, pogoreli so, in to radi pomanjkanja vode. Sicer je prišla „Soča“ in njen „Sinek“ na pomoč, pa vse zaman, pogoreli so! Radi slabega vremena je zaostalo mnogo dela tudi v pisarni gospodarskega sveta, zato je naš načelnik pozval novoizvoljene ude koj na delo, ter jih je opozoril, da naj vestno delujejo in občino branijo pred nepotrebnimi stroški. Kakor se je že čitalo v časopisju, popravljala se bo naša cerkev iz državnega zaloga. Delo se vže vrši. Popravlja se vsa streha, napravili so se novi žlebi pri strehi. Popravile so bodo stene zunaj in znotraj, popravil se bode tudi tlak, najbrže bode ves nov. Da smo to dobroto dobili, zahvaliti se moramo v prvi vrsti č. g. dekanu, visokorodnemu gosp. grofu Francu Goroniniju, ki je osebno v Sveto prišel, da se je prepričal o starosti cerkve; pa tudi g. dr. Gregorčiču, našem držav, poslancu. Tudi Občinarji bodo prispevali za olepšanje te starinske cerkve. — V ta namen je že gospodarski svet v svoji seji 4. t. m. enoglasno določil, da bodo udje gospodarskega sveta (II) plačevali po 4 K, načelnik 10 K, dalje je določil, da bodo Občinarji III. razreda darovali po I K, II. razreda 2 K in I. po 3 K. Nesreča. Dne 13. aprila je peljal iz Svinega pri Šmarijah voznik Anton Tavčar iz Vogelj pri Repentabru vino g. Stefanu s Tabra. — Pod Štanjelom, prav na gladki ravni cesti, je padel tako nesrečno pod voz, da mu je kolo zmaslilo glavo in je na mestu mrtev ostal. Mož je vozil 23 let vino g. Štefanu s Tabra. Star je bil 71. let. Truplo so prepeljali na domače pokopališče. Bil je vseskozi poštenjak in trezen mož. N. v m. p. Iz šenrpaske županije dne 3. maja 1901. — Dne 1. maja t. I smo imeli čast videti v naši sredi naš cestni odbor in sicer polnoštevilno. Namen tega prihoda je bil menda preglidanje one cestne črte, katera bi vezala tukaj-šne občine po najkrajši poti z občino Prvačina, oziroma z bodočo postajo Per-vaško, katero cestno črto je tukajšno starašinstvo že večkrat potrdilo in slednjič v seji dne 23. sept. 1900 izvolilo odsek iz svoje srede naloživši mu, da pripravi tehnični načrt ter po županstvu predloži cestnemu odboru v polrjenje za skladovno cesto. Ta skladovim cesta bi peljala iz Šempasa pri občinskem mostu po Brci črez Rovišče po dolini v Bazov-lak, in potem bi prišla pri opekarnici na prvaško-dornberško skladovno cesto, njena cela dolgost bi merila 4.G00 metr. Naš g. župan je povabil k temu obhodu vse tukajšne podžupane in sta-l-ašine, pa prišlo je tudi veliko inlereso-vanih, kar ni bilo potrebno, kajti merodajni so le sklopi starašinstva, a ne želje posameznikov, ker istina jo, da vsaki bi rad imel lepo cesto v svojo zemljišče, kakor bi tudi vsak imel rad šolo in cerkev pred svojo hišo. V .akih rečeh je le starašinstvo kompetentno, kol Občinarje zastopajoči organ. Na povelje našega g. župana smo bili to županstvo zastopajoči povabljenci že ob H. uri zjutraj na licu mesta; kmalu pol en dojde cestni odbor, z mnogimi povabljenimi župani in sicer župan vrtojbenski, renski in vogerski z nekim stavbenim mojstrom in tajnikom cest. odbora. Po kratkem odmoru se odhod prične. G. predsednik cestnega odbora povabi načelnika odseka za izdela-nje načrta, naj pelje zbrano gospodo po namenjeni cestni črti, kar se je takoj zgodilo, in ogled je pričel v Šempasu pri o tič. mostu in dalje, kakor že pred omenjeno. Med potjo je naš kažipot opozarjal na razne olajšave in ugodnosti pri tej č’-ti, namreč, da je v daljavi kakih 500 metr. cel hrib beli grušč, t. j. hrib Visoko, kjer bi seudobaval materijal za cesto, potem da so po celi črti vsaj vsakih 100 do 200 mtr. daljave kamenolomi, za izdelovanje malih mostov, oziroma podzidja. Cestni odborniki pa so se malo na ta pojasnila ozirali in bojimo se, da so prišli že z določenim sklepom k temu ogledu. Ko dospemo pri opekarni v Prvačini na skladovno cesto, je bila naša naloga dovršena, in mi bi se bili morali vrniti po obheje i črti nazaj v Šempas, da se napravi zapisnik, kajti na dnevnem redu je bil le obhod cestne črte Šempas Ba-zovlak Prvačina. Toda g. predsednik cestnega odbora nas povabi, da si ogledamo tudi cestno črto, katero je županstvo Vogersko že pred časom podalo c Inemu odboru, in za katero je vlada obljubila podporo 24000 gl. Ta črta pelje od Dom-brave pod Vogorskem na Vogersko, po dolini lijaški do Okroglice in poleni na državno cesto pri treh hišah pod Ozeljanom. To je načrt visokorod. grofa Goroniniju, oziroma občine Vogersko. Mi. na čelu naš g. župan, kateri je tudi ud cestnega odbora, smo takoj ugovarjali, da današnji obhod nima ničesar opraviti z lijaško cestno črto. G. predsednik ji* pojasnil, da ima nekatere nove ude cestnega odbora in da mora iste tudi s to črto seznaniti. Potem smo se udali. Začeli smo na Dom-bravi, a potem ko smo prišli na Vogersko je začel dež lili, ter je vsaki po najkrajši poti hitel v Šempas, pa prišli smo, kakor vojska Napoleona iz Moskve, do 4. ure popoldne so dohajali udeleženci obhoda. Ko so si« g. cestni odborniki sešli, nas je g. predsednik cest. odbora povabil k sklepanju zapisnika. Večina zastopnikov tega županstva, kakor tudi županstva Prvačina, so se izrekli v polni meri za naš načrt. Drugi nimajo s to cesto nič opraviti. Sklep, katerega je naše starešinstvo opetovano potrdilo, ne pobiva načrta županstva Vogersko oziroma grofa Goroniniju, tudi ni tukajšno starašinstvo nikdar zahtevalo za cesto Šempas-Bazovlak-Prvačina kak delež od onih 24.000 gld. Mi nočemo spremembe prvotnega načrta Coroninijevcga, da bi se ono cestno črto približalo Šempasu, kajti Šempas ne potrebuje skladovno ceste za zvezo z občino Vogersko, ker ti dve občini vežeta že dve obstoječi vozni cesti, torej no potrebujemo še tretje, potrebujemo pa one Šempas-Bazovlak-Prvačina radi bodoče železnice in postaje v Prvačini. Omeniti je še, da so pri sklepanju zapisnika glasovali tudi župani, vogerski, renšlci in vrtojbenski, kakor tudi podžupani iz Ozeljana in sv. Mihela z nekimi premembami. Gospodom 'cestnega odbora polagamo na srce: Duh časa je prinesel železnico po dornberško-prvaški dolini in glavna postaja bo v Prvačini, kjer se bo železnica cepila, ena črez Kras v Trst, druga v Ajdovščino, s časom dalje na Kranjsko. Ta postaja postane za tukajšne občine življenjskega vprašanja, ker vse naše sadje se bo na lej postaji oddajalo. Na dan obhoda se je sicer cestni odbor indirektno izrekel proti obhojeni črti, ali to nas zagovornike obhojene črte nič ne straši, ker upamo, da ni izgovorjena še zadnja beseda. Trkati hočemo, dokler ne dosežemo potrebne ceste. Prihodnjič bomo pojasnili ugodnosti za izdelanje in vzdrževanje obeh v razgovoru stoječih skla-duvnih cest. Zagovorniki skladovno ceste Šempas-Pazovlak-Prvačina. Vabilo na I. redni občni zbor hranilnice in posojilnice za farno občino Kamnje regislr. zadrugo z neomejeno zavezo bode v nedeljo 19. maja 1901. ob 3‘ pop. v šoli. Dnevni red: l. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za I 1900. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Predlogi in slučajnosti. Načelstvo. Slov. kat. bralno-pevsko društvo »Slovenska Zveza“ v Št. Petru je dobilo tudi letos dovoljenje napraviti tombolo v korist slov. šolskih zavodov v Gorici. Tombola bo najbrž v nedeljo dno 23. junija. G. Ivan Turk iz Gabrij je poslal „Soči‘- neko ,,1’oslano'*. Ravno to „Po-slano-1 je bil poslal nedavno „Goriei“, ki se je pa najprej natanko podučila o vsej stvari ter mu potem odgovorila, da ne more sprejeti, ker ile odgovarja resnici. G. župan Pavlica je namreč prinesel v uredništvo ..Gorico'* vse zapisnike zadevajoče braniško cesto, kakor tudi razna pisma g. Ivana Turka, g. župana Gruntarja Ud. iz tedanjega časa. Ker mu „Gorica'* ni hotela sprejeti laži, obrnil se je do „Soče“, ki mu je drage volje vstregla. Veseli nas, da- smo izvedeli, kdo spravlja te laži na dan. G. Ivana Turka vabimo, naj pride v naše uredništvo, kjer mu iz zapisnikov in raznih pisem pokažemo, kako je javno lagal! To mu vsak čas pove v obraz tudi g. Gruntar, četudi ni naš pristaš: Socijalne drobtinice. Alejnarodni shod proti alkoholizmu. (Dalje). — Zdravniki so s številkami dokazovali, da alkohol l. j. tista omamljivu snov, ki daje vinu. pivu, žganju moč iu prouzročuje pijanost, le oslabi telesno moč, zakasuiije delovanje možganov, zadržuje prebavljanje, prouzročuje bolezni želodca, jeter, obisti, možganov, posebno škodljivo upliva na otroke : nalezljive bolezni se rajši primejo p. rcev, kakor zdržnih; tudi je večinoma alkohol kriv nesramnih bolezni, ker oslabi čut sramežljivosti in zbuja poželjivosl : nezmernost starišev škodljivo vpliva na zarod; slaboumni, bebci, božjastni so večinoma otroci pijancev, ali pa so v pijanosti spočeli ; statist’ka angležkih zavarovalnic za življenje dokazuje, da zdržni dlje časa živijo ko pivci, pijancev tako nikdo ne zavaruje. Sklep zdravniških opazovanj je ta. da je alkohol najbolj kriv raznih bolezni, zgodnje smrti, ter da so zdravniki po vesti dolžni ljudi od-vračevati od vporabe opojnih pijač; obžalovati pa se mora, da s razni med zdravniki taki, ki priporočajo opojne pijače kot rodilne in zdravilne. Alkohol oslepari človeka za dravje, največo časno dobroto. Glede vpliva opojnih pijač na človeško družbo so razni veščaki razpravljali o žalostnih dejstvih, ki pospešujejo alkoholizem. Treba je preiskovati pivske navade ljudstva, kaj, kedaj, koliko, kako se navadno pije in pa odstraniti te razvade. Ruski učenjak dr. Njegorodeevv je poročal o prizadevanju v Rusiji zatreti pijančevanje. Tam je posebna državna komisija, ki se peča s preiskovanjem tega prašanja. Prodaja žganja je državni monopol. Ustanovljajo se družbo treznosti. 0 razmerah v Galiciji je rekia gospa dr. Dašinska, da se tam na sploh ne spije več alkohola ko drugod. Kol uzroko, ki pospešujejo pijančevanje, je navedla to : kmečko ljudstvo se vedno bolj obrača v tovarno, rokodelstvo peša, hrana je slaba, ljudje so prepričani, da je žganje zdravilo, ni nobenih ustanov, ki bi nadomeščale pivnice, semnji in sklepanje kupčijskih pogodeb, vojaški nabori, volitve, začasno izseljevanje, nizka ljudska izobrazba, judovska prevlada v krčmah. Glede prizadevanja proti pijančevanju je navedla: duhovne misijone, katerih sad so družbe treznosti, kmetijske zadrugi*, ki točijo vino mesto žganja, delovanje učiteljev, sadjereja in vrtnarstvo, ki ljudi odvračuje od pivnic. Dr. A. Loffler, sodnijski tajnik na Dunaju je pokazal na podlagi natančnih sodnijskih preiskovanj v okrajih Dunaj in Korneuburg, v kako ozki zvezi je pijančevanje s hudodelstvi in prestopki. Največ hudodelstev je posledica pijanosti ob nedeljah. Isto se da dokazati tudi v drugih sodnih okrajih, le premalo sta-tistiških podatkov je o tem. Isto je poročal dr. Grigorijev iz Rusije. Žalostne razmere v Rumuniji je razpravljal dr. Possa. Opojne pijače pa ne uplivajo na hudodelstva le kadar je človek pijan, ampak imajo že same na sebi lastnost da izbujajo sebičnost in prouziočujejo nagiienje do hudega; tudi zmanjšajo razsodnost, tako da so taki ljudje po množini pijače, katero imajo navado uživati, več ali manj nestanovitni in dostopni vsem zapeljivostim. Glede zgodovinskega razvoja alkoholizma je bilo slišati, da je ta nesreča še le v sedunjom času med vsemi stanovi kulturnih dežel posebno razvita; če tudi so posamezni v vseh časih preveč pili, vendar je bilo to omejeno le na nekatere stanove, kraje, osebe. Da so razpadle kulturne države starih časov, je bila kriva nenravnost, katero je prouzro-čal in podpiral alkohol. Alkoholizma pa ni krivo le žganje, ampak tudi vino in pivo. Tedaj boj proti vsaki zlorabi, razvadam in nezmernemu proizvajanju takih pijač. Nadalje se je pečal shod s sredstvi ali pripomočki, da se zatre alkoholizem. Na Nemškem določa civilni zakonik, da se sme pijanca postaviti pod kuratelo ; predlagati sme kuratelo zakonski drug ali pa sorodnik, ki je pravni zastopnik dotičnega. Ker je alkoholizem bolezen, treba je pijance oddati v posebne zavode. Kaznovanje hudodelcev pijancev samo ne izda ničesar v poboljšale. V Švici določa nek zakonski | redlog, naj bi smele sodnije po zdravnijski izjavi oddati pijance v kak zdravstveni zavod. V no- rišnice ne spadajo oni ki so zblazneli vsled pijančevanja, ker jih morajo od tam izpustiti, brž ko je blaznost ozdravljena: tak človek pa ni Se ozdravljen, ker se koj zopet udu svoji razvadi; treba ga je tedaj odvaditi pijače. V zavodih za pijance je treba popolne zdržnosti vseh opojnih pijač, ne samo glede bolnikov, ampak tudi varuhov in voditeljev. ^Daljo prih.) Za kratek čas. „So K 2400, št. ti K 22 80 Tu rile a nova . . K 1320 ilo 14-50 „ /a hrano . „ 1220 „ 12 40 Oven 14-- „ 15-50 Otrobi debete . . loto .. 12 — „ drobne . . „ 9.00 11- Maslo surovo . . . 140 „ kuhano • 2- Spt*h „ H« — ','.120-- Sladkor ’ 92- Kava: Santos . . 200 — .. 220 - Sandomiiigo 1 „ 280 - „ 300- ,, Java . . . „ 270 - „ 290 - ,, Portoriku „ 280'- „ 300- — ,, Ceylon „ 380 - „ 400* IVtrotij v sodu 43- M „ v zaboju 13-50 M it. 521 Op. Bazglag. Nninanja s«, du JAVNA DRAŽBA zastavil L č e trti® ta t. j. mesecev januarja, februvarja in marca 1900. začne r ponedeljek 10. junija 1901 t«r bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavilnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 4. maja 1901. ftnton fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist- I na domača vina ter postreže tudi i z jako ukusnirni jedili. Postrežba in ! cene jako solidne ***** Peter Skok, zidarski mojster v Gorenji Trebuši štev. 85. se priporoča za zidarska dela; dela izgotovlja vsakomur povoljno in točno. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina. goružice tSenf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo tor drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač iV Kutin, trgovca v Semeniški ulici h. stv. 1. v lastni hiši, kjer jo „Trg. obrt. zadr.“ Nova delavnica cerkvenih posod Sl M M M % M in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti proč. duhovščini, da jft odprl novo delavnico cerkvenih posod tur se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih conah. Ker še nima ilustrovunih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljeno. t dani Franc Leban, srebrar. Cebolno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu |>. n. občinstvu. .Med garantiran eebelni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, Kvecar, ulica sv. Antona 7, Gorica. JCiI :Mi Teodor Siabanja, A A srebrar, tj. U v Gorici, ulica Moreli 12, ti V M priporoča prečast. duhovščini za k.“J M izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- ry rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalcc sam lahko določi, i™. Velika zalog-a najboljših elastičnih trakov za cepljenje trt „Ekscelsior“ (z varstveno znamko grozdu) noži /a cepljenje, žveplo prve vrsle, bakreni vilrijol, pravi an-gležki, Ibsl o rov o kislo ;i | »no /a pnkladanj.t živini ild.. i l<|.. it<|. dobiva sc po zelo ugodnih ranah v Irgovini mešanega blaga pri Antonu Ravbar v Komnu in v podružnici v Slaujeln. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ »ooooooooo« Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gosposka ulica hiš, šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsako vrsi nega mami laki urnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v najveejl izberi, kakor: sukno, platno, prle-nino, ChilTon, okslbrl, srovico, vsa-kovrslne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jiiger itd. itd. Vhc |»o naj nižjih ccnnli. ('ene so stalne Urez [ionu j a n j a. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz v Gorici Ozka ulica št. 1. — Via Stretta št. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstne in trpežne škropilnice proti peronospori, (prenovljene po Vermorelovi sestavi i. liaker je trd in svetel. Zalislke (valvolc) se more lahko premenili. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako. da škropi lahko na tri načine po volji škropilca. Cena je /eio nizka. Sprcjemlje v popravo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke. Priporoča tudi stroje za šveplanje sodov izcinkanega železa, pripravo za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan), mehove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre-ovode itd. itd. % UPOSMIOM INDUSTRIJI A »T •SIICA G C fc l 2 I A 900 ra _ tj naročevalcc sam lahko določi. A n to n Ob idič, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj- , nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo.