St. 285.
V Ljubljani, četrtek dne 12. decembra 1918.
Leto IL
NAPREJ
Ho jogoMo socialno MMm Mo.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Or*ini»tr. la epravnlitvo v Ljubljani, FrančiSkan.ks nlica ktev. 6, L iu>4»«
Učiteljska tiskarn*.
Naročnina: po poSti 1 doalavljanjem na dom is celo loto K 42'—. ta po! leu
i[ JI-—, ta četrt leta S 10'50, ta mesec K 3'50. Za Nemčijo celo lelo K 46, xa ostalo tujino in Ameriko K 54.
tsseratl: Enostopna petit vratiča 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in postan, vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije u list se poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Veliki pisateljski genij, plemenita duša kot človek in borec za občečloveške pravice Ivan Cankar je umrl. Za njim žaluje slovenska književnost, žalujejo vsi ponižani >n razžaljeni širom slovenske domovine, žaluje pa tudi socialna demokracija, katere pristaš je bil Ivan Cankar, odkar je okušal bridko gorje pomanjkanja in sužnosti najprej na domačih in potem na tujih tleh.
Čuden slučaj je združil v stari ljubljanski cukrarni koncem minulega stoletja štiri genialne duhove, stvaritelje slovenske moderne: Ketteja. Zupančiča, Murna-Meksandrova in Cankarja. Vsi so izišli iz te mrtvašnice, simbola slovenske domovine tistih časov in vtisnil v svoja dela pečat njenega mil je ja, vsak po svoje. Ivan ankar se nam je razvil v prozaika. Toda njegova proza te velika, čudovita poezija, v katero je ovil vso sodobno uruzbo svoje okolice in jo ovenčal z neizrazitim hrepenenjem po sreči, ljubezni in lopoti. Povsod, kamor je pogledal na našem »klancu« in po naši »šentilorjanski do-hni«, je videl le upognjeno, ponižano in hlapčevsko slovensko ljudstvo; gledal je v globino njegove duše, sledil njegovim potom in meril njegove sile, pa je spoznal, da sc vlečejo za njim temne sence trpljenja in sramote in če se le premakne, zarožljajo težke verige, v katere je uklonjeno to ljudstvo, ki ga je tako vroče liubil
Danes, ko sc oziramo svobodni v to našo minulost, spoznavamo vso kruto resničnost razmer in položaja, v katerem smo živeli. In bolj kot kdaj prej občutimo, da je Cankar zvesto ogledalo slovenske družbe in prav v tem Hči bistvo njegove umetnosti, da je posegel po resničnih
družabnih razmerah svoje dobe.
• Cankarjev sijajen umetniški in satirični talent se je vidno razvijal pred našimi očmi. Vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da jo Cankar najboljši slovenski pisatelj, vendar ie imel le majhen krog bralcev in še manjši krog prijateljev. Toda pisatelj so ni oziral ne levo, ne desno, z ironičnim nasmeškom je šel mimo kritikov in nasprotnikov in sledil lc svoii umetniški sili. kamor ga jc gnalo njegovo srce in njegova duša. In ta je hrepenela vvdno dalje, od postaje do postaje, od enega cilja do drugega; ni se ustavil ob prvem uspehu, z ene višine se je dvigal na drugo, njegovo hrepenenjo po resnici je bilo tako veliko, ka ni mogla ovirati nobena sila, nobena kritika.
Ivan Cankar je zrasel v revščini in pomanjkanju in •1VC1 tako vse svoje življenje. Trpel je mnogo, okusil vse Kor»e’ kar ga morc užiti človek, ki jc bil rojen pod nesrečno zvezdo. Ostal pa jc zvest samemu sebi do konca.
V hiši siromašnega krojača je bil rojen Ivan Cankar "a Vrhniki 1876. leta. Iz siromašne domače hiše jc prišel študirat na ljubljansko realko in tu se je nadaljeval« njegovo životarjenje, polno pomanjkanja in trpljenja v stari cukrarni, dokler je niso zamenjale dunajske pod-
strešne izbe, odkoder je gledal skozi sajasta, pritlikava okna vso bedo dunajskega proletarijata. Tako življenje ie porodilo v njem gnus in sovraštvo do krivične in sramotne človeške družbe — postal je socialist, ker je hotel-ostati zvest svojemu srčnemu nagonu in ker je spoznal, da mora biti pošten in plemenit značaj v današnji socialni dobi socialist. V dno duše ga je zabolelo ljudsko trpljenje in ta bolest je narekovala vsa njegova čudovita dela. Vrnil se je v domovino in tu je začuti), da jo objema še^vse večje gorje kot tujino. Vzel je v roke bič in neusmiljeno udrihal po vsem, kar je videl okuženega in slabega. Živel je dolgo let na idiličnem Rožniku nad Ljubljano, dokler ga niso tirali v vojaški Judenburg, kjer je zrl vse grozote in trpljenje vojaškega življenja in okušal vso bolest slovenskega vojaka. Gledal je, kako poljublja smrt našemu ljudstvu čela, odhajajočemu na bratomorna bojišča in občutil v sebi vsa njegova hrepenenja po domu in življenju. Bolan se je vrnil od vojakov domov, kjer mu je nesrečen slučaj zadal pljučnico, ki mu je upihnila luč življenja včeraj ob pol dveh ponoči..
Jugoslovanska socialna demokracija ne žaluje le za Cankarjem — pisateljem, ona žaluje tudi za Cankarjem — socialistom. V svojih delih jo"postavil umetniški evangelij socialnih idej, po njegovih spisih se vije kot rdeča nit misel, da jc krivičnost, od katere trpe in umirajo delavske množice, posledica krivičnega ustroja človeške družbe. Ta misel je odeta v čudovito pripovedovalno plastiko, in bajno lepoto jezika. Tako ni pisal še noben slovenski pisatelj; zato se mora smatrati Cankar po vsej pravici za najboljšega slovenskega prozaika in nepre-kosljivega opazovalca. Po shodih je nastopal kot govornik in njegova predavanja so znana.
Vrni se, dragi sodrug, v naročje slovenske zemlje,! ki si jo ljubil tako goreče, Tvoj duh pa ostani med nami' nepozaben 1
Ob mrtvaškem odru.
V našem narodu in naših vrstah je nastala globoka vrzel. Zatisnil je oči Ivan Cankar, najboljši novelist južnih Slovanov, najsijajnejši literarni umetnik slovenski, naš zvesti drug po srcu in prepričanju. V dneh velikega prebujenja, nacijonalne osvoboditve tega ljudstva, novih iskanj in sirečih se obzorij, ki nudijo mislečim duhovom slovenskega naroda nebroj novih nalog in dejanj, je iztrgan iz kroga kulturnih delavcev najizrazitejši glasnik in besednik slovenske duše, nedosežni umetnik slovenske besede. V slavnostnih dneh manifestacij in pra-z-novanj, ko se je dopolnil tisočletni sen slovenskega srca, se je hkrati tragično dopolnilo eno najbogatejših, najplodnejših in najizdatnejših slovenskih življenj.—
V »Narodnem domu« v črno drapirani predsobi Velike dvorane leži samoten, kakor je bil vse svoje življenje, tih in na veke onemel — pisatelj Ivan Cankar. Odreveneti so krči krog njegovih ust; oči so zaklopljene, roke po-
——— — ii ———— —
voščenele. Nežna, umna roka mu je nasipala na krsto belih krizantem simboličnih ljubljenih cvetov njegovih hrepenenj. Sveče ob odru ne gore, ni se našlo v narodni armadi mož, ki bi iz prostovoljne pietetnosti tvorili častno stražo in špaitr enemu najodličnejših slovenskih duhov. Sam je . . . o, Ivan Cankar, blagor pokojnim in samotnim! Le gručice študentov in mladih fantov hite po stopnicah, da posetijo svojega ljubljenega poeta poslednjikrat. Vidim: razbolestila so se lijih srca, kot da je nekaj živega, ‘neizrazno lepega nenadoma umrlo v njih dušah; vidim, kako povešajo oči.
In ko stojim ob njem in na drugi strani mlada tihooka gospa, v črno odeta, mi še enkrat plane preko duše tisti goreči val ljubezni in spoštovanja, ki sem ga gojil do tega pokojnega človeka od tedaj, ko me je pred davnimi, davnimi leti vzbudil v življenje s svojim pre-čudanežnim ljubezenskim poemom v »Križu na gori«. Moj bog, kako porušen, duševno ves uničen in strt sem bil, ko so mi pripovedovali njegovi znanci o bednem in nesrečnem zunanjem življenju mojega ljubljenca ua Dunaju! S solzami, ki niso hotele na lice in so me žgoč pulile na duši, sem jokal. Sedel sem in sem mu s temi svojimi solzami napisal pismo, ki ga še danes nisem oddal: a samo otroško trinajstletno srce, ki še ni pris}utilo v mrke brloge življenja, more tako verno in čisto izpovedovati svojo ranjeno ljubav ....
Danes ne potrebuje več ljubezni, ne plehkega sočutja, niti trdega ogorčenja in topih očitkov ^ ničesar mu ni treba več. Saj je mnogo užil vsega, toliko kot malokdo iz nas. S stisnjenimi zobmi, brez smehljaja je šel od nas. S stisnjenimi zobmi — tako se bori umetnik z ljudstvom:in s svojim življenjem: brez smehljaja je njegova ljubezen. Strašno je, kadar mora, pijan blaznih ekstaz svoje razbolele Iju-bavi, krikniti v svet: »O, domovina, ti si kot vlačuga!« Ljudje strme, majejo z glavo in vedo samo, da pretirava ter — ne verujejo. Ljudje ne pojtnijo te do poslednje možnosti pritirane ljubezni, ranjene v svojih koreninah, ponižane, oskrunjene in razočarane od same sebe. Tragika umetnikovega življenja je od vekomaj in je obenem životvomi vrelec njegovih vstvarjajo-čih sil ter neusahljivi studenec vse lepote. Ta tragika, spočeta od pravečnega konflikta med zunanjim in notranjim svetom, zadobi v očeh površnega občinstva, ki sledi le njeni zunanji obliki, včasi nekaj čezmerno grotesknega, nad čemur se ljudje zgražajo in kar obsojajo. Ljudstvo, ki vidi v svojih umetnikih le pijance, de-Iomržne lenuhe, postopače in parasite družbe, ni kulturno ljudstvo; ljudstvo, ki ne daje svojim vstvarjajočim duhovom sredstev, da se svobodno, gibljejo in v časti vrše svoj poklic.
LISTEK.
Charles Baudelaire:
Oči ubožcev.
(Iz zbirke »Pesmice v prozi«.)
Mi, radi bi vedeli, čemu vas zdaj sovražim. Brez 'bonia vam bo teže umeti, čemu vas sovražim, nego meni razložiti; kajti po mojem mnenju ste sploh naj-'asnejši zgled ženske nedoumnosti.
V druščini sva preživela dolge ure, ki so se mi 'dele od sile kratke. Obljubila sva si, naj bo vse najino ^lienjo odslej obema skupno in naj bosta najini duši ’'sMimal le ena saina duša — sanja, ki nima prav-/aprav nič posebnega razen tega, da je ni bil nihče 1,1 csnieil, čeprav so jo sanjali vsi ljudje.
Pod večer vas je obšla lahna utrujenost in zahotelo s° vam je po odlastku pred neko novo kavarno, ki je sta'a na ogalu novega bulvarja. Bila ie polna stavbnih tKlkrhkov in vendar ie že ponosno razgaljala svojo nespolno krasote. Kavarna je žarela. Celo plin je razpre-
zal vso svojo prvenjsko moč in obžarjal bleščečo belino sten, blisketajoča se zrcala, zlate okraske okrajkov, licasto paže, katere so vlekli s povezko skopčani psi, gospe, ki so se najmihavale sokolom na svoji pesti, nimie in boginje, ki so na glavi nosile ovočje, paštete in divjačino, Hcbe in Ganiinedc, ki so z iztegnjeno roko ponujali male amfore z ovočno sladčino ali obeliske iz dvobarvnega leda — vsa zgodovina in vse bajeslovje udinjeno nasladnosti.
Na cesti je ravno pred nama obstal preprost mož blizu štiridesetih let, z utrujenim obrazom in sivo brado. Z eno roko je vodil fantka in na drugi je nosil malčka, ki jo bil še prešibek za hojo. Opravljal jc službo pestrne in se sprehajal z otroci v večernem zraku. Vsi' trije so bili ogrnjeni v cape. Obrazi so dihali izredno resnobo. Še-stero oči je strmelo v novo kavarno z enako velikim čudenjem, ki pa se je vsled različne starosti oseb razodevalo na različen način.
Očetove oči so govorile: »Kako je lepo! Kako je lepo! Človek ni mislil, da se je vse zlato ubožcev zgrnilo sem v okras teh sten«. — Fantkove oči so govorile: »Kako le lepo! Kako jc lepo! Ali to je hiša, v ka-
tero prihajajo zgolj ljudje, ki niso ko mi«. — Malčkove očke pa so bile zaslepljene, da niso mogle izraziti dru-zega nego odrevenelo, globoko radost.
Pevci pravijo, da sreča blaži dušo in omeča srce. Tisti večer se pesem ni lagala — kar se tiče mene. Oči ubožcev me niso le genile, tudi sramoval sem se nekoliko najinih čaš in karaf, ki so bile večje nego najina žeja. Pogled sem uprl v vaše oči, ljubica, da bi svoje misli čital v njih. Globoko sem pogledal v vaše divne, čudovito sladke zelene oči, ko ste mi bleknili: »Tisti ljudje z nastežaj odprtimi očmi so mi neznosni! Bi prosili gostilničarja, naj jih odžene?«
Tako težaven je sporazum, dragi angel, in tako težak je prenos rtiisli —• celo med človekoma, ki se ljubita.
Opombe:	Heba,	v	grškem	bajeslovju mladostna
boginja in točajka bogov; Ganimed, silno krasen mladenič, Jupitrov ljubljenec in točaj; amfora, dvoročasti vinski vrč: obelisk, koničasti steber.
Prevel Emka.
ubija sebe in svojo bodočnost; ljudstvo, ki svojim prvim, vodilnim osebnostim, mislecem, pev nikom in umetnikom, ne dovoljuje pristopa povsod, kjer se odločuje o najvažnejših in najvitalnejših zadevah tega naroda, je duševno zaostalo ljudstvo in bo poginilo. Ti stisnjeni zobje, ta trda mrtva usta brez smehljaja, so tebi živ memento, narod slovenski! Fran Albrecht.
WiIson in mirovna konferenca.
Ves svet je občudoval konsekventno dosedanjo politiko velikega državnika in demokrata VVilsona; njemu se ima zahvaliti ententa za eminentno zmago na evropskih bojiščih, njemu se ima tudi zahvaliti človeštvo, da se je po njegovi zaslugi prej končala ta strašna štiriletna vojna, njegova načela so ustavila krvavi tok trpečih ljudstev širom sveta, kajti izrekel je besedo, ki je sicer morala prej ali slej na dan, besedo o samoodločbi narodov in besedo o zvezi narodov, ki je: bliskoma prešinila vsa ljudstya, armade in narode. Kot razkraiajpča iskra je posvetila v temni, hinavski ustroj dopredvojnih in medvojnih držav, pokazala v jarki luči vso korupcijo in krivičnost v krmarjenju državnih ladij ter z gigantsko silo razkrojila vse pričujoče elemente v dobre ;in slabe; Nastal je v evropskih državah, ki so bile gnile že., pa zunaj in na znotraj, polom in razpadle so kakor staro poslopje, ki ga podere sila.časa.
Velike nade pa so predvsem stavili v VVilsona mali narodi, teptani gospodarsko in politično, saj ie ravno njim veljala ona silna beseda: samoodločba! Svesti si njene. gigantske sile in prerojeni v trpljenju so z velikanskim razmahom razvili vse svoje .sile iti moči in se odrešili. Nismo sc varali o njem doslej, kar je VVjlson izjavil, je tudi moško, prav ameriško, tudi je izvedel vsako svojo obljubo. Tako smo tudi upali, da bo ta energični mož na mirovni konferenci s svojo genialnostjo in svojo besedo duševni voditelj razprav in pogodb, saj bi ravno sedaj, ko so zasedli naši sebični sosedje velik del naše. zemlje, tako nujno potrebovali njegovega posredovanja, njegove besede. Amerikanci so bili oni, ki so rešili naše reške ladje iz italijanskih rok in jih postavili pod mednarodni prapor, njih interes ni, da bi delali nam krivice.
Zato nas je neprijetno iznenadila vest, da VVilson osebno ne bo prisostoval mirovni konferenci, inarveč bo le od daleč v stiku z njo. Na ta načiii izgubi VVilson neposredni vpliv pri razpravah na mirovni konferenci in marsikaj, na kar bi utegnil s svojo prisotnostjo vplivati, bo odpadlo, ker bo izgubil vsled svoji odsotnosti iniciativo za svoje ideje in predloge. Ne vemo sicer. je-tH ta vest resnična ali ne, na vsak način pa Se iie moremo ubraniti pesimističnega vtiska, došla vest pa je vendar hudo ranila naša čustva, ki smo jih gojili do mogočne iniciativno besede VVilsona.
Politični pregled.
-■< Pogajanja med zastopniki Nemško-avstrljske republike in zastopniki slovenskega upravnega ožemita države SHS. Včeraj so se vršila posvetovanja o posameznih točkah dogovora, sklenjenega dne 7. novembra t. 1. pri štajerski deželni vladi v Gradcu. Z ozirom na novi položaj, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov, so razne točke dogovora v medsebojnem sporazumu izpre-menili. Priznavajoč potrebo, da se vrši železniški promet v Nemško-avstrljski republiki kolikor mogoče nemoteno, se je slovenska Narodna vlada izjavila načeloma pripravljeno, dobavljati za železniško obratovanje toliko premoga, kolikor ga bo le mogla oddajati, ne da bi to škodovalo industrijskim podjetjem tolikanj, da.bi ta omejitev obratov povzročila brezposelnost. — Začasno jo bil sprejet predlog dr. VVutteja, da prevzame Jugoslavija dobavo premoga za kurilnice južno železnice do vštetega Murzzuschlaga. Po tem predlogu naj bi Jugoslavija dobavljala ves premog za vse kurilnice južne železnice na progi Maribor-Miirzzuschlag, za ;kurlljiico v Miirzzuschlagu pa samo polovico. -+r Ko ie bila v principu zagotovljena podlaga za nadaljnje obratovanj^, so prešli na posvetovanje o drugih točkah gospodarskega in pravnega dogovora, -r Konpem dopoldanske seje jo izjavil predsednik koroške deželne skupščine dr. Rihard Strobl v imenu zastopnikov koroške vlade to-lc: »Zastopniki koroške vlade obžalujejo, da sp s*c prekinila pogajanja o določitvi upravnih mej, ker so. pti razpravi po svojem preverjenju dokazali naj večjo pripravljenost, da bi dosegli za preprečenje krvolitja obema strankama primeren, koristen sklep. Ker se nadaljnje, povsem gospodarske razprave po svojem programu tičejo vs<?, države, prepuščajo zastopniki koroške vlade bodoča pogajanja zastopnikom vlade nemško-avstrijske republike ter prosijo potrebnih listin z3 odpotovanje.«, Zaprošene listine so jim bile izdane, nakar so zastopniki Koroške popoldne odpotovali. — Seja, kL se je ob devetih zjutraj pričela in ob pol eni popoldne prekinila, se je ob treh popoldne zopet nadaljevala in bo trajala, dokler se ne izvrši obravanava vse*1	Iv.
— Protest koroških občin proti Jugoslovanom. Dunaj, 10. decembra. (Li. k. u.) Občinska zastopstva Boreč, Blač in Sv. Stefan na Zili so naznanila. deželni vladi v Celovcu, da protestirajo sporazumno z vsemi prebivalci ne le iz političnih, marveč posebno iz gospodarskih ozirov zoper priklopitev Jugoslaviji. Vse to občine
so izjavile, da hočejo preprečiti priklopitev, ako treba, tudi z brahialno silo. Deželno vlado skrbi, da se ne bo mogel vzdrževati red in mir, ako bi še nadalje prodirali Jugoslovani.
— Cirilica na Hrvaškem zopet dovoljena. Zagreb, II. decembra. (Lj. k. u.) Ban je izdal naredbo, ki razveljavlja vse nekdanje omejitve za rabo cirilice.
■ Naredba italijanskega vojnega poveljstva v zasedenem ozemlju. Trst, 1 O.decembra. (Li .k. u.) Armadni general in vrhovni poveljnik italijanske, armade Diaz je dal razglasiti naslednjo naredbo: Člen I. V ozemlju, zasedenem po kraljevi armadi preko mej kraljestva, ostane za vsak primer avstro-ogrska valuta nadalje v veljavi. V tej valuti bodo izplačevale vojaške in druge javne bla-gajnice plače, druga nakazila in podpore v prid osebam na zasedenem ozemlju. Clen II. Izmenjava med italijansko. in avstro-ogrsko valuto sc bo Vršila do novih odredb na podlagi razmerja 40 centesimov od lire za eno krono. Clen III. Na podlagi razmerja, določenega v prejšnjem členu, bodo smele vojaške in druge javne bla-gajnice sprejemati italijansko valuto za zneske, ki naj bi bili plačani v kronah. Člen IV. Vojaške blagajnice bodo smele, ako so zato pooblaščene po vladi, dovoliti izmenjavo kron proti liram v razmerju, navedenem v členu
II.	v prid institucij in osebam le v primerih, vrednih posebnega upoštevanja. Člen V. Prepovedano je, uvažati avstro-ogrski papirnati denar na zasedeno ozemlje. Ta prepoved se ne nanaša na italijanske ujetnike in na civilne internirance v kraljestvu in zasedenem ozemlju glede zneskov, ki so njih last in ki jih prinašajo s seboj izza meje zasedenega ozemlja. Prestopke bodo kaznovali z zaporom od treh do sedem let in obenem zaplenili valuto. Kompetenco, odločati o prestopkih, so poverili sodiščem. Podpisan: Diaz.
Kako poroča italijanski časnikar o Jugoslaviji. Trst. 6. decembra. (Lj. k. u.) (Zakasnelo radi prometnih razmer.) Znani dopisnik milanskega lista »II Secolo«, Luciano Magriiii, je potoval po Hrvatskem, bil v Zagrebu ter opisuje v svojem listu od 3. t. m. svoje vtise. Med dr. poroča tudi od dne 20. novembra o pogovoru, ki ga je imel, s podpredsednikom Narodnega Vječa, poslancem Pribičevičem, k"i da mu je mimo drugega izjavil to-le: »Bolj nas zelo, — je baje rekel Pribičevič, — da nas navaja vedenje italijanskih oblasti na zasedenem ozemlju .k misli, da narodni princip slovanskega naroda no uživa v Italiji posebnih simpatij. Italijanske vojaške oblasti so malo simpatično in malo prijateljsko postopale proti nam, zlasti v Dalmaciji. Zasedlo so več delov jugoslovanskega • ozemlja, če tudi niso bili navedeni v londonskem paktu. Zasedle so otok Krk in otočiče okolo Velikega Lošinja. Tudi način okupacije mesta Reke nas je zadel bridko, ker so nas s tem prisilili do spoznanje, da italijanska vlada ne pozna dejanskega položaja me* sta. Cela divizija je zasedla Reko, kakor da bi bila jugoslovanska milica pokazala kdove kako upornost. Upamo, da je vse to le prehoden izraz vojaških oblasti in da ne izvira iz mišljenja in namenov italijanskega naroda. Tudi ml občudujemo vašega velikega apostola Mazzinija; tudi mi zahtevamo, kar ste zahtevali vi: Pravico narodov, odločati svobodno o svoji usodi. — Glede vprašanja jugoslovanskega ozemlja se je izjavil Pribičevič glasom dopisa v »Seculu«: Mi želimo iskreno, živeti v najboljšem prijateljstvu z Italijani, če jih kulturo občudujemo. Vendar no moremo pozabiti, da je Dalmacija slovanska, da :S0 Reka pljuča Jugoslavije in da pripadata Dalmaciji in Reka po etnografskem, zemljepisnem in zgodovinskem pravu Jugoslaviji. Mi bomo gojili vse spoštovanje do italijanskih manjšin na našem ozemlju. Zader in Reka bosta uživala vso svobodo kulture in municipalnc avtonomije.
' In preverjeni smo, da bodo ena^e pravice uživale tudi
1 slovanske manjšine na italijanskem ozemlju. Razumemo m priznavamo vašo pravico do Trsta in Pulja in bi želeli, da bi v Italiji z isto pravičnostjo priznavali našo pravico do Dalmacije in . do Reke. Tudi pri nas se nahaja še kak imperijalist,. ki bi hotel imeti Trst in Pulj, vendar so. jugqslovansko Narodno Vječe ne bo dalo zavesti po imperialističnih budalostih: po našem mnenju pripadata Trst in Pulj po dejstvu in pravici Italiji in smo preverjeni, da bo Italija dovolila vso svobodo slovanskemu prebivalstvu, na njenem ozemlju, kakor bomo ml priznali največjo svobodo italijanskemu prebivalstvu na Jugoslovanskem ozemlju. — Po kratkem pregledu dogodkov, ob proglašanju neodvisnosti Jugoslovanov, je nadaljeval podpredsednik Pribičevič glelle političnih tendenc v; Jugoslaviji: »Sedaj se preraja Jugoslavija. Politični svobodi bodo sledile gospodarsko in socialne reforme. Sankcionirali smo že svobodo tiska in združenja; pogumno se bomo lotili agrarnega vprašanja, eksproprii-raU latifundije iu jih razdelili med kmete. Tako bodo razdeljena zemljišča latifundistov in cerkvenega premoženja med kmete; zakaj zaplenjeno bo cerkveno premoženje, ki je na Hrvatskem zelo veliko. Jugoslovansko Narodno Vječe bo gotovo sklenilo tesno združenje vseh delov Jugoslavije pod regentstvom princa Aleksandra. Tudi oba socialistična poslanca Bukšek in Korač sta zahtevala našo neposredno zvezo s Srbi in Izvolitev skupne vlade. Samo klerikalna stranka Frankovcev, ki obsega pet ali šest poslancev in ne skriva, svojih trajnih Simpatij za Habsburžane, naglaša separatistične, republikanske in federativne tendence. Za Jugoslovansko republiko se izjavlja vodja kmetske stranke -poslanec Radič: Vse koalicijske stranke in dve tretjini takoevane
hrvatske stranke prava so za tesno zvezo s Srbijo in za regenstvo princa Aleksandra Karadjordjeviča«. Glede razmerja med katoličani in pravoslavnimi je naposled poslanec Pribičevič .še naglašal: »Narod je vzvišen da d malimi verskimi vprašanji. Morem vam zagotavljati^ da 11I nobenega verskega spora in da žive katoličani, pravoslavni in muzelmani v najboljšem soglasju. Izvedli bomo edinstvenost koledarja, to je, Srbi uvedejo gregorijanski koledar in skoro gotovo tudi latinico. — K gornjem poročilu se iz Belgrada poroča uradno:	Podpredsednik
Narodnega Vječa Svetozar Pribičevič je govoril v Zagrebu z dopisnikom »Secola« zaradi pomanjkanja časa le nekaj minut. Rekel mu je, da Italijani s svojim ravnanjem na zasedenem ozemlju skrajno razburjajo ljudstvo in da vsak trenotek lahko pride do spopadov. Vedenje Italijanov utegne povzročiti novo vojno. Nikakor pa ni bilo govora o novih državnih mejah in je tudi popolnoma izmišljeno, da bi bii priznal Pribičevič pravice Italijanov do Trsta, Pulja itd.	•
■ Italijanska gospodarska politika v zasedenem ozemlju. Trst, 10. decembra. (Lj. k. u.) Prve dni tega meseca je, kakor že javljeno, začelo tukaj poslovati več podružnic italianskih bank iz kraljestva, med temi tudi podružnica prve italijanske emisijske banke »Banca-.de Italia«. Ključ za izmenjavo kron v lire je bil uradno nastavljen, kakor znano, z i/.redno nizko ceno za krone, namreč ena krona velja 40 centesimov od lire, odnosno ena lira velja 2 K 50 vin., v pričakovanju, da bo občinstvo hitelo oddajati malovredne krone in zahtevalo lire. Obenem je bilo prepovedano, uvažati ali zbirati papirnate krone. Dejanski pa je dan na dan pri tukajšnji »Banca de Italia« velik naval ljudi, ki hočejo izmenjati svoje lire proti kronam. Banka zamenja posamezniku kvečjemu sto lir v krone. 5. t. m. je bil naval občinstva, ki je hotelo izmenjati lire v krone, tolik, da je mor®!3 tukajšnja »Banca de Italia«, ki uraduje do 2. popoldne, zapreti svojo poslovalnico že ob pol 1 popoldne radi pomanjkanja kronske valute.	,
— Jugoslovanski častniški zbor II. vojnega okrožja v Ljubljani objavlja sledečo izjavo: Jugoslovanski častniški zbor II. vojnega okrožja v Ljubljani, y svesti si svoje odgovornosti narodu in armadi, je sklenil, da se preiščejo v sporazumu s poverjenikom za narodno obrambo in s poveljstvom II. vojnega okrožja vsi primeri, v katerih so se častniki naše armado pregrešili zoper jug°~ slovanski narod, bodisi, da so ga sainopašno zatajili- al‘ namenoma žalili, bodisi da "so iz sebičnih namenov P1-0*40 vojaških predpisov in proti mednarodnemu pravu zakri-
| vili na uaštfm narodu zedinjene Jugoslavije umor, rop ali kakršnokoli nasilstvo iu samovoljno krivičnost. V ta namen se je sestavilo posebno častniško sodišč^, ki uživa zaupanje vsega častniškega zbora. Temu sodišču je pa treba predložiti čimprej na naslov 11. vojnega okrožja v Ljubljani obtožbo iu dokazilno gradivo za vse zgoraj navedene primere, toda ne anonimno, temveč s polnim imenom in naslovom. Jugoslovanski. Častniški zbor smatra v tej resni dobi, za neobhodnp potrebno, da se vsi častniki ? duhom in srcem posvete službi, obrambe jugoslovanske domovine. Ker je namep naših dosedanjih sestankov dosežen, opustimo poslej sestanke in zborovanja. — V Ljubljani, 10. grudna 1918.
Spopadi med italijanskimi In angleškimi vojaki na Reki. Reka, 11. dccembra. (Lj. k. u.) Včeraj popoldne je prišlo tukaj do spopada med dvema angleškima vojakoma in petimi Italijani. Angležem je priteklo na pomoč nekaj francoskih vojakov, ki so prišli ravno mimQ. Ker so dobili tudi Italijani ojačenje, sc. je bilo baU, da postane spopad resen. V zadnjem hipu pa ie prikorakal mimo oddelek angleškega vojaštva, ki so je vračalo z vaj. Ta oddelek jc razorožil in aretiral italijanske vojake, nato jih pa izročil francoskemu vojaškemu po-veljuištvu,	.<	.,■■■■
— Italijani očitajo Francozom izdajstvo Italijanskih interesov. Zagreb, U. decembra. (Lj. k. u.) »Corrlere della Sera« od 6. t, 111. napada angleško, jp francosko časopisje, češ, da ne podpira dovolj Italijanskih zahtevkov po vzhodni obali Jadranskega morja. List protestira proti temu, da se smatra spor med Italijo in Jugoslovani za evropski problem in da se že vnaprej ne priznaya Italiji prednosti.
— Hrvaški dltekl na francoskih visokih šolah. Zagreb, 11. decembra. (Lj. k. u.) Hrvatska vlada bo odposlala še tekom tega semestra večje število dijakov na francoske visoke šole, predvsem na francoske tehnike.
— Sporazum med ogrsko In čehoslovaSko vlado glede na promet Budimpešta, 11. decembra. (Lj. k. u.) Med ogrsko in čehoslovaško vlado je prišlo do sporazuma o rednem in nemotenem prometu na onem delu nekdanji' madžarskih železniških prog, ki so sedaj v oblasti c hov. Na progi, ki veže Budimpešto z Nemčijo, jc pron'c popolnoma v redu.
— Italija zahteva izročitev avstro-ogrskega tr8oV‘ skega brodovja, Rotterdam, 11. decembra. (Lj. k. u ; »Daily Telegraph« poroča iz Rima: Neka tamošnja brzojavna. agentura poroča, da je sklenila italijanska v da, zahtevati izročitev avstro - ogrskega trgovinske^'
brodovja. t	,	Pa-
— Francoski poslanik v Cehoslovaškl držav*. ‘
riz, 10. dec. (Lj, k. u.) Agenco Havas poroča:Franc° vlada Je poslanišk^mu tajniku Clementu Simonu kot ^
11 istru-rezidentu poverila zastopstvo Francije Pr* slovaški vladi.
Češkoslovaški provizorični državni proračun.
Praga, 11. dec. (Lj. k. u.) V včerajšnji seji kljubovih načelnikov je ministrski predsednik dr. Kramar poudarjal potrebo sestave proračuna. Redni proračun pa bo mogoče sestaviti šele tedaj, ko bodo definitivno določene meje čehoslovaške države. Nadalje je ministrski predsednik sporočil, da nima nikdo pravice, pogajati se v imenu čehoslovaške vlade z Nemčijo ali Ogrsko, ker sta do danes sovražni državi in ni bil ž njima sklenjen noben mir, marveč le premirje.
Češkoslovaške čete v Svitavi. Praga, 11. dec. 'Lj. k. u.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Mesto Svitava so zasedle češkoslovaške čete. Prebivalstvo jc Popolnoma mirno.
— Plenitev v listju. Praga, 11. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča iz Ustja: Ponoči so plenili v topliški ulici, glavni prometni cesti mesta, vse trgovine, ne glede na veroizpovednaja posestnikov, bko-da je velikanska in se sedaj niti ne da ceniti. Okrajni Glavar je sam zaprosil, naj pomaga čelioslovaško vojaštvo. Kakor so do sedaj ugotovili, so ubili pri nemirih troje liudj. Dalje poroča »Prager Tagblatt« iz Ustja: Tudi danes so plenili, toda manj. Ker redarstvo ni zadostovalo, so naprosili čelioslovaško vlado pomoči. Cehoslo-vaška vlada ie prošnji ugodila. Davi je dospelo več sto mož češkoslovaškega vojaštva pod poveljstvom majorja Hulika v Ustje. Delavsko milico so razpustili. Redarstvo in žandarmerija opravljata nadalje svojo službo. Na lepakih so proglasili, da proglase ob ponovitvi nemirov nagli sod. Sedaj je vse mirno.
Novi švicarski zvezni predsednik. Bern, 11. decembra. (Lj.. k. ti.) Švicarski brzojavni urad poroča: Skupni zvezni svet je izvolil za švicarskega zveznega predsednika za leto 1919 zveznega svetnika Olistava Adorja (Ženeva), za podpredsednika zveznega svetnika Motto (Tessin) in za zveznega kancelarja dosedanjega Podkancelarja Steigerja.
Mirovna zveza ligo narodov v Švici o mirovnem sklepu. Bern, 10. decembra. (Lj. k. u.) Glavni svet mirovne zveze lige narodov je predložil ligi narodov predlog, naj aliirane vlade še pred mirovno konferenco slovesno izjavijo, da hočejo določiti načela in pogoje za zvezo narodov ter naj sc obenem zavežejo, da se bodo vedno držale dogovorov, ki se tičejo tega vprašanja. Predvsem mora mirovna pogodba vsebovati določila o obligatoričnem razsodišču in omejitvi oboroževanja. Ali-ira.ne vlade, naj se nadalje zavežejo, da bodo takoj po mirovnem sklepu sklicalo konferenco, na kateri naj se i azpfavljajo vsa vprašanja glede na zvezo narodov. Tc-
Posvetovanja naj se udeleže vse države, ki hočejo vstopiti v to zyezo. Ta konferenca naj bi tudi določila, kateri narodi naj se sprejmejo v zvezo narodov.
Angleška vojaška komisija v Zagrebu. Zagreb, U. decembra .(Lj. k. u.) Včeraj je prispela semkaj au-Sleška vojaška komisija, obstoječa iz treh geueralštab-nih častnikov. Misija ima nalogo, da pred vsem ustvari Predpogoje za reden promet med Jugoslavijo in entent-nirni državami.
Pogajanja med Madžari in zastopniki entente. Budimpešta, 11. decembra. (Lj. k. u.) V Kološvaru so se Pričela posvetovanja med ogrskim vojnim ministrom in trancoskim generalom Berthelotorn o določitvi demarkacijske črte med madžarskimi in ententnimi četami.
— Angleški zastopnik na mirovni konferenci. London, 11. decembra. (Lj, k. u.) Reuterjev urad poroča uradno: Nadzornik za živila Clynes je bil imenovan an-fileškim zastopnikom na mirovni konferenci.
Anglija ima dolg v Ameriki. London, 11. docentka. (Lj. k. u.) Churchill je rekel v svojem govoru v Dundeeju o financijelnih vprašanjih med drugim: Anglija se je amerikanskim državam jako zadolžila. Poslala je za 4oo milijonov zlata in za 81X1 do 1000 milijonov vrednostnih papirjev v Ameriko. Vplačevanje obresti teli dolgov in izguba obresti vrednostnih papirjev bo prihodnja leta Anglijo jako obremenila.
— Glavna zahteva Belgijcev od Nemčije. London, U. decembra. (Lj. k. ti.) Reuterjev urad poroča: Belgijski list v Londonu »La Metropole« poroča, da je belgijski minister za zunanje stvari, Hymanc, dne 2. decembra izjavil, da.se bo od Nemčije v prvi vrsti zahtevaja povrnitev milijardne škode. Olede teritorijainih sprememb ne more govoriti.
Reorganizacija Tirolske. Inomost, 11. decembra. (Lj. k. u.) Socialno-demokratična »Volkszeitung« se bavl v daljšem članku o prihodnji odločitvi tirolske narodne vlade o novem deželnem redu. Kakor ie posneti po tem listu, meni upravni odsek, da se mora pripoznati provi-zorni deželi red in da se morata ustanoviti iWnesto narodne skupščine in narodnega sveta deželna skupščina in deželni svet. Nadalje poroča list, da so sklenili krščanski socialci in radikalci, da se bodo držali narodnega sveta in narodne skupščine in da odklonijo priklo-pitev Tirolske nemško-avstrijski državi. List označa ta sklep za odpoved Nemški Avstriji in Nemčiji ter za skrito izjavo, da je stranka izstopila iz narodnega sveta, ako se bo sprejel tak sklep v narodnem svetu. »Inns-brucker Nachrichten« pripominjajo k temu danes: Tirolski narodni svet bo. obravnaval poročilo, upravnega odseka o prevzetju državne oblasti. Zadnje dni so se večkrat posvetovale stranke. Večina ie bistveno pripoznala zakon o prevzetju državne oblasti. Potemtakem se pre-nstroji deželna skupščina.
— Nemčija ni izvedla vseh premiroviiih točk. Rotterdam, 11. decembra. (Lj. k. u.) Po listu »Allgemeen Han-delsblad« poroča »Daily Mail«, da je maršal Foch v zadnji seji obvestil aliirance, da Nemčija ni popolnoma izvedla nekaj, točk pogodbe za premirje, n. pr. kar se tiče izročitve železniškega materijala. Konferenca je zadevo popolnoma prepustila maršalu Fochu in ga pooblstila, da z vsemi pripravnimi sredstvi izsili izvedbo pogojev za premirje.
•— Protest Nemčije zaradi izgona uradnikov iz Alza-
cije-Lorene. S p a a, 10. dec. (Lj. k. u.) Poslanik von Ha-niaHe izvajal v svojem nagovoru na generala Nudanda, predsednika komisije interaliirancev za premirje, da je izgon uradnikov in drugih oseb iz zasedenega ozemlja, posebno iz Alzacije-Lorene v protislovju s členom 6 pogodbe za premirje. Radi tega je po nalogu nemške vlade poslanik von Haniel protestiral proti takemu postopanju in zaprosil, naj se razveljavijo dotične odredbe.
Dnevne vesti.
Pogreb našega Ivana Cankarja so bo vršil jutri ob 3. popoldne iz »Narodnega doma« v Ljubljani. Vabimo vse scdružice in sodruge, da spremijo pokojnika na zadnji poti.
— V soboto delo ne počiva. Objave, ki so izšle glede na praznik ujedinjenja troiinenskega naroda dne 14. in 15. t. m., so nejasne in hočejo ta dan izkoristiti nekateri kot monarhistični praznik. Obhaja se ta dva dni le uje-dinjenje. Sobota pa ostane delavnik.
— Za poveljnika vojaškega poveljništva v Ljubljani (II. vojno okrožje) je imenovan general Krsto Smiljanič, ki je bil do sedaj poveljnik slavne drinske divizije. Novi poveljnik pride v spremstvu šestih častnikov že prihodnje dni v Ljubljano.
— Odbor in umetniška komisija »Narodne galerije« vabi se k seji, ki se bo vršila v petek, dne 13. t. m. ob 6. zvečer na mestnem magistratu ljubljanskem. Gre za predloge Narodni vladi glede pridobitve umetnin avstrijske države. Zadeva je največje kulturne važnosti.
— Pevke in pevci »Slavca« se vabijo, da pridejo danes, v četrtek ob 8. uri zvečer v društvene prostore radi pogreba umrlega pisatelja Iv. Cankarja.	D—1.
— Nesreča v trboveljskem rudniku. Na vzhodnem revirju I. v Trbovljah se nahaja v jami že dlje. časa ogenj. V petemu oddelku so danes ponoči izbruhniti du-šilni plini. Paznika Vrhovnik in Vratny, ki sta nevarnost opazila, sta hitela razširjenje plina ovirati; ob tej priliki sta našla oba smrt. Plini so zadušili Vrhovnika in Vratnyja, preden so jima mogli priti delavci na pomoč.	.	„
— Prehrana na Koroškem. Ker prihaja iz Koroške mnogo prošenj za nakazila nilevskih izdelkov, opozarja Žitni zavod na sledeče: Sporočilo, da vlada v občini pomanjkanje in jo treba nujne pomoči itd., ne zadostuje, ker prošenj brez natančnejših podatkov ni mogoče reševati. Tudi se ne more ozirati na prošnje privatnikov, temveč le na prošnje javnih aprovizacijskih korporacij, ki so na Koroškem večinoma županstva. V prošnji je navesti število vseh prebivalcev v občini, nadalje število popolnoma nepreskrbljenih z natančno navedbo, koliko izmed teh je zaposlenih pri industrijskih podjetjih in koliko nepreskrbljencev pripada kmetijskemu stanu. Žitni zavod je poslal na županstva tiskovine, katere ie natančno izpolniti in jih takoj Zavodu vrniti.
— Razglas. Ker je poslovna doba ribarskega okrajnega odbora za Kranjsko že potekla in ker se v sedanjem času zaradi zasedbe dela Kranjske po italijanskih četah redna volitev ne more. vršiti, preidejo začasno posli ribarskega okrajnega odbora za Kranjsko v smislu § 30 rib. zak. na slovensko kmetijsko družbo. — Oddelek 7.n kmetijstvo.
— Za mirovno konferenco nujno rabimo obilo točnega gradiva o razkršju avstrijske misli in čustvovanja na fronti in v zaledju. Kako smo mi sami delovali v tem smislu,s katerimi sredstvi in s kakšnim uspehom tu in tain-J Kratki, točni podatki naj se prav tako brez odloga pošljejo na Narodni svet v Ljubljani. Pod naslovom naj se pristavi ime dr. Jež.
— 1 nji visokošolcl smejo študirati tudi na Dunaju. Nemška Avstrija ni izdala nobenih tozadevnih prepovedi.
Zadnje vesti.
Pogajanja med Ogri in Hrvati.
Zagreb, 11. dec. (Lj. k. u.) V Budimpešti so se začela danes med zastopniki vlade Narodnega vječa SMS in zastopniki madžarske republike posvetovanja o obnovitvi gosj)o-darskih odnošajev med obema državama. Hrvaški delegati zahtevajo zlasti, da se vrnejo Hrvatski vsi železniški vozovi, ki so jih svoj čas odpeljali Madžari ua Ogrsko in da se od nekdanjih skupnih hrvatskoogrskih uradov izroči Hrvaiom kvota, ki jim pripada. Madžari pa so spravili na dnevni red dobavo premoga, češ, da bodo morali vsled pomanjkanja premoga ustaviti Ye.s železniški promet. Prosili so hrvatske delegate, naj posredujejo pri povelj-ništvu ententne armade in pri čehoslovaški republiki, da dobijo najnujneje potrebni premog.
Švicarski zvezni svet VVHsonu.
Bern, 11. dec. (Lj. k. u.) Švicarski zvezni svet je obvestil predsednika Wilsona, da bi ga zelo veselilo, ako bi povodom svojega sedanjega potovanja posetil tudi Švico. Zvezni svet bi v tem obisku videl dokaz prijateljskega razmerja med naj večjo in najstarejšo republiko. Wilson bi imel priliko, uveriti se osebno o odkritosrčnih simpatijah švicarskega naroda.
Boijševške čete napredujejo.
Varšava, 11. dec. (Lj. k. u.) Kakor javlja »Kurjer Polslci«, prodirajo boljševiške čet^ dalje proti zapadu. Zasedle so že Dvinsk in Borysovsk.
Preiskava lvovskih izgredov.
Varšava, 11. dec. (Lj. k. u.) »Kurjer Warszawski« poroča: Lvovske oblasti so po inicijativi vojaških poveljstev odredile preiskavo proti krivcem lvovskih izgredov. I)o sedaj je aretiranih 1600 oseb, ki so osumljene, da so se udeležile izgredov.
Volilni zakon za nemškoavstrijsko konsti-tuanto.
Dunaj, 11. dec. (Lj. k. u.) Odsek za volilni zakon je po večdnevni seji, ki je trajala do poznih večernih ur, sprejel volilni zakon za konstituanto. Končal je razpravo o paragrafu, ki se nanaša na volilne okraje, izvzemši gor-njeavstrijske in sudetske okraje, o katerih bo razpravljal v jutrišnji seji. Sklepi odseka glede volilnega reda se le malo razlikujejo od predloge državnega sveta. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je pred 1. januarjem 1919 dopolnil 20. leto. Izvoljen je lahko vsak državljan, ki jc pred 1. januarjem 1919 dopolnil devetindvajseto leto. Predvidjeno je tudi, da morejo državljani kandidirati na več listah. Združitev takih list je treba naznaniti pismeno volilnim oblastim okraja najmanj 14 dni pred volitvami. Točenje opojnih pijač na dan volitev in poslednjega dne je prepovedano. (V načrtu državnega sveta se je glasilo: »Tudi dan poprej.«) Ako je kandidat izvoljen na več listah, mora tekom 14 dni izjaviti, za katero listo se odloči; na vseh drugih listah ga je treba črtati. Ako se ne izjavi v določenem roku, odloči zanj glavna volilna oblast. Olede zasilne volitve se določa: Ako se volitve ne morejo redno vršiti vsled vojne, motenja javnega miru. zaradi prometnih težkoč itd. in je tako nemogoča sestava javnega zastopstva sploh ali dela Nemške Avstrije, more državni svet razpisati volitve tudi izven volilnega kraja ali volilnega okraja. V skrajnem slučaju skliče državni svet iz teh okrajev potrebno število zastopnikov v narodno skupščino. Redne volitve je treba razpisati, kakor hitro odpadejo te zapreke. — Volilni okraji, izvzemši Gomje-avstrijsko in Sudetske dežele, so razdeljeni takole: Dunaj: 7 volilnih okrajev z 48 mandati. Spodnjeavstrijska s sosednjimi deli južne Češke in južne Moravske: 4 volilni okraji z 32 mandati, Salcburška: 1 volilni okraj z 7 mandati, Štajerska: Gradec in okolica: 6 mandatov, Srednja in Spodnja^ Štajerska 9, vzhodna Štajereska 5 in gornja Štajerska 7 mandatov: Koroška: 1 volilni okraj z 9 mandati; Tirolska: 2 volilna okraja (severna in južna Tirolska) z .8 mandati; Predarlska: 1 volilni okraj s 4 mandati. Nemška češka ima 6 volilnih okrajev, skupaj 54 mandatov.
Grof Czernin o vojni politiki.
Dunaj, 12. dec. (Lj. k. u.) Bivši avstro-ogrski minister za zunanje stvari grof Otokar Czernin je imel včeraj pred politiki in časnikarji predavanje o politiki tekom vojne. Uvodoma je ugotovil, da je po vstopitvi Italije in Rumunije posebno pa Amerike, v vojno bila po njegovem mnenju zmaga centralnih vlasti utopija. Zalibog so jo nemški vojaški krogi vedno gojili. Avstro-ogrska ni od entente nikdar do-bila mirovne ponudbe; pač pa je bila monarhija v stiku z ententnimi zastopniki, ne da bi ti stiki dobili kedaj konkretnih oblik. Načeloma smo poznali le dve možnosti za dosego miru, ali splošen mir, torej skupno z Nemčijo, ali pa se paraten mir. Grof Czernin je javno izjavil, da ne bi bil nikdar sklenil posebnega miru, da pa se je ponovno bavil z mislijo, predlagati cesarju Karlu, naj imenuje na njegovo mesto enega iz-med mož, ki so videli rešitev države edinole v ločitvi od Nemčije. Opustil pa je vedno to namero, ker je bil po njesrovem mnenju separaten mir fizično nemogoč. Kakor je kasneje pokazal tak poizkus grofa Andrassyja, bi bila Nemčija takoj jx>slala na Češko nekaj divizij in bi tako Avstrijo doletela enaka usoda, kakor svoje--
„Slovenska Matica “ naznanja žalostno vest, da je njen odlični sotrudnik, gospod
Ivan Cankar,
pisatelj,
v sredo, dne 11. t. m. umrl. Pogreb bo v petek, dne 13. t. m. ob treh popoldne iz Narodnega doma. Bodi ohranjen slavnemu pokojniku trajen in časten spomin ! Ljubljana, dne 11. decembra 1918.
Na mrtvaškem odru v »Narodnem domu* leži naš
%
Ivan Cankar.
Pogreb velikega pokojnika bo v petek, 13. t. m., ob treh popoldne.
Slovenski pisatelji in umetniki.
Konzum. društvo za Ljubljano in okolico
vabi na svoj
redni letni občni zbor
ki bo
v nedeljo dne 15. decembra 1918 ob 2. uri popoldne
v restavraciji juž. kolodvora v Ljubljani.
Dnevni red:
časno Rumunijo; monarhija bi postala takoj bojišče. V notranjosti države bi tak korak imel takoj za posledico meščansko vojno. Grof Czernin je nato slikal težave druge poti, namreč odseči mir skupno z Nemčijo. Prihodnjost bo učila, kako je Avstrija napenjala vse sile, da dovede Nemčijo do popustljivosti. Nemški narod ni kriv, da so se vsi ti poizkusi ponesrečili. Krivda po Čeminovem mnenju tudi ne zadene nemškega cfsarja, temveč edinole vodilne nemške vojaške kroge, ki so si prisvojili moč, ki je ne pozna zgodovina. Najmarkantnejšl oredstavitelj te moči je bil general Ludendorff, ki bi bil potreboval protiutež, kakor svoječasno general Moltke v knezu Bismarcku; takega moža pa ni bilo v Berlinu. Govornik je poudarjal, da avstrijski vojaški krogi niso sledili namakam nemških generalov, motiti mirovno politiko. Zasluga cesarja Karla je bila, da je odklonil take poizkuse, če je bilo kedaj za to razpoloženje.
Shodi!
Jesenice. V nedeljo, ob 10. dop. v gostilni pri »Jelenu se bo vršil javni ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj in delavske razmere. Poroča sodrug M i h e v c iz Ljubljane.
Jugosl. soc. dem. stranka
sklicuje
v nedeljo, dne 15. dec. 1918
ljudske shode
z dnevnem redom: Jugoslov. država in delavstvo.
Shodi se vrše v naslednjih krajih:
Kočevje: ob 1. popoldne v čakalnici, poroča sodrug Čohal iz Zagorja;
Poljčane: ob 10. dopoldne pri V. Jurčiču, poroča s. M a 1 o v r h iz Trbovelj;
Št. Vid pri Ljubljani: ob 3. popoldne v dvorani g. Cebava. Poročata ss. dr. Korun in Erjavec;__________________________________________
Aprovizaeija.
Oddaja mesa. Ker je v soboto Narodni praznik, bodo oddajali vsi ljubljanski mesarji goveje meso v petek, dne 13. t. m.
Meso za gostilničarje in zavode bode oddajala mestna aprovizaeija v petek, dne 13. t. m. od 1 .do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 13. t. m. in v soboto, dne 14. t. in. v cerkvi sv. Jožefa. Določen. je tale red: V petek, dne 13. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 000, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800. — V soboto, dne 14. t. m. od 7. do pol 8. štev. 801 do 1000, od pol 8. do 8. štev. 1001 do 1200, od 8. do pol 9. štev. 1201 do 1400, od pol 9. do 9. štev. 1401 do 1600, od 9. do pol 10. štev. 1601 do 1800, od pol 10. do
10. štev. 1801 do 2000, od 10. do pol 11. štev. 2001 do 2200, od pol 11. do 11. štev. 2201 d& 2400, od 11 do pol
12.	štev. 2401 do konca.
Inozemsko meso. Mestna aprovizaeija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 14. t. m. od 6. do pol 8. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
Špeh za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo Špeh na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. m. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do
11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg Špeha, kilogram stane 30 kron.
Špeh za VII., VIII, in IX. okraj. Stranke VIL.
VIII. in IX. okraja prejmejo špeh na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red:	VII. okraj dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 60 Ido konca. — Vili. okraj od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do konca. —
IX. okraj pride na vrsto od 4. do 5. popoldne. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg Špeha, kilogram stane 30 K.
Marmelada na rdeče Izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo marmelado v petek, dne 13. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 170, od 9. do 10. štev. 171 do 340. od 10. do 11. štev. 341 do konca Stranka dobi za vsako osebo četrt kg marmelade, kilogram stane 4 krone.
Izdajatelj in odgovorni urednik JosjpPetejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani
%
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Desetletnica društvenega obstoja. Poroča ravnatelj A. Kristan.
3. Poročilo računov za leto 1917/18.
4. Poročilo nadzorstva.
Št. 16716.
Mestna občina vabi vse narodno prebivalstvo, da o priliki našega narodnega praznika, v soboto in nedeljo, okrasi svoje hiše in stanovanja, kolikor ima le možnosti, z narodnimi zastavami. V Ljubljani, dne 12. decembra 1918.
Dr. Ivan Tavčar, župan.
PINTERA
koji samostalno raditi znade, traži se. Nastupit može odmah. — Plača po dogovoru.
H. Novak, Zagreb, Maksimirska 64.
5. Sklep o porabi prebitka.
6. Volitev načelstva.
7. Volitev nadzorstva.
Oklic.
Na Ježici pri Ljubljani se bo prodajalo v ponedeljek dne 16. t. m. na javni dražbi
4500 m* lesenih barak
kupnine bo položiti takoj v gotovini. Komisij1* se snide ob 9. uri zjutraj pri Vilfanu (Alešu)-V Ljubljani, dne 10. decembra 1918.
Jelenc, stotnik. _______ ’ —
Spretnega mizarja-
posebno za mlinske naprave, sprejme tflko.l
Kolinska tovarna kavnih primesi
v Ljubljani.
v
8.	Oklepanje o predlogih, ki so se smislu pravil.
Nadzorstvo.
Oklic.