St. 285. V Ljubljani, četrtek dne 12. decembra 1918. Leto IL NAPREJ Ho jogoMo socialno MMm Mo. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Or*ini»tr. la epravnlitvo v Ljubljani, FrančiSkan.ks nlica ktev. 6, L iu>4»« Učiteljska tiskarn*. Naročnina: po poSti 1 doalavljanjem na dom is celo loto K 42'—. ta po! leu i[ JI-—, ta četrt leta S 10'50, ta mesec K 3'50. Za Nemčijo celo lelo K 46, xa ostalo tujino in Ameriko K 54. tsseratl: Enostopna petit vratiča 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in postan, vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije u list se poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Veliki pisateljski genij, plemenita duša kot človek in borec za občečloveške pravice Ivan Cankar je umrl. Za njim žaluje slovenska književnost, žalujejo vsi ponižani >n razžaljeni širom slovenske domovine, žaluje pa tudi socialna demokracija, katere pristaš je bil Ivan Cankar, odkar je okušal bridko gorje pomanjkanja in sužnosti najprej na domačih in potem na tujih tleh. Čuden slučaj je združil v stari ljubljanski cukrarni koncem minulega stoletja štiri genialne duhove, stvaritelje slovenske moderne: Ketteja. Zupančiča, Murna-Meksandrova in Cankarja. Vsi so izišli iz te mrtvašnice, simbola slovenske domovine tistih časov in vtisnil v svoja dela pečat njenega mil je ja, vsak po svoje. Ivan ankar se nam je razvil v prozaika. Toda njegova proza te velika, čudovita poezija, v katero je ovil vso sodobno uruzbo svoje okolice in jo ovenčal z neizrazitim hrepenenjem po sreči, ljubezni in lopoti. Povsod, kamor je pogledal na našem »klancu« in po naši »šentilorjanski do-hni«, je videl le upognjeno, ponižano in hlapčevsko slovensko ljudstvo; gledal je v globino njegove duše, sledil njegovim potom in meril njegove sile, pa je spoznal, da sc vlečejo za njim temne sence trpljenja in sramote in če se le premakne, zarožljajo težke verige, v katere je uklonjeno to ljudstvo, ki ga je tako vroče liubil Danes, ko sc oziramo svobodni v to našo minulost, spoznavamo vso kruto resničnost razmer in položaja, v katerem smo živeli. In bolj kot kdaj prej občutimo, da je Cankar zvesto ogledalo slovenske družbe in prav v tem Hči bistvo njegove umetnosti, da je posegel po resničnih družabnih razmerah svoje dobe. • Cankarjev sijajen umetniški in satirični talent se je vidno razvijal pred našimi očmi. Vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da jo Cankar najboljši slovenski pisatelj, vendar ie imel le majhen krog bralcev in še manjši krog prijateljev. Toda pisatelj so ni oziral ne levo, ne desno, z ironičnim nasmeškom je šel mimo kritikov in nasprotnikov in sledil lc svoii umetniški sili. kamor ga jc gnalo njegovo srce in njegova duša. In ta je hrepenela vvdno dalje, od postaje do postaje, od enega cilja do drugega; ni se ustavil ob prvem uspehu, z ene višine se je dvigal na drugo, njegovo hrepenenjo po resnici je bilo tako veliko, ka ni mogla ovirati nobena sila, nobena kritika. Ivan Cankar je zrasel v revščini in pomanjkanju in •1VC1 tako vse svoje življenje. Trpel je mnogo, okusil vse Kor»e’ kar ga morc užiti človek, ki jc bil rojen pod nesrečno zvezdo. Ostal pa jc zvest samemu sebi do konca. V hiši siromašnega krojača je bil rojen Ivan Cankar "a Vrhniki 1876. leta. Iz siromašne domače hiše jc prišel študirat na ljubljansko realko in tu se je nadaljeval« njegovo životarjenje, polno pomanjkanja in trpljenja v stari cukrarni, dokler je niso zamenjale dunajske pod- strešne izbe, odkoder je gledal skozi sajasta, pritlikava okna vso bedo dunajskega proletarijata. Tako življenje ie porodilo v njem gnus in sovraštvo do krivične in sramotne človeške družbe — postal je socialist, ker je hotel-ostati zvest svojemu srčnemu nagonu in ker je spoznal, da mora biti pošten in plemenit značaj v današnji socialni dobi socialist. V dno duše ga je zabolelo ljudsko trpljenje in ta bolest je narekovala vsa njegova čudovita dela. Vrnil se je v domovino in tu je začuti), da jo objema še^vse večje gorje kot tujino. Vzel je v roke bič in neusmiljeno udrihal po vsem, kar je videl okuženega in slabega. Živel je dolgo let na idiličnem Rožniku nad Ljubljano, dokler ga niso tirali v vojaški Judenburg, kjer je zrl vse grozote in trpljenje vojaškega življenja in okušal vso bolest slovenskega vojaka. Gledal je, kako poljublja smrt našemu ljudstvu čela, odhajajočemu na bratomorna bojišča in občutil v sebi vsa njegova hrepenenja po domu in življenju. Bolan se je vrnil od vojakov domov, kjer mu je nesrečen slučaj zadal pljučnico, ki mu je upihnila luč življenja včeraj ob pol dveh ponoči.. Jugoslovanska socialna demokracija ne žaluje le za Cankarjem — pisateljem, ona žaluje tudi za Cankarjem — socialistom. V svojih delih jo"postavil umetniški evangelij socialnih idej, po njegovih spisih se vije kot rdeča nit misel, da jc krivičnost, od katere trpe in umirajo delavske množice, posledica krivičnega ustroja človeške družbe. Ta misel je odeta v čudovito pripovedovalno plastiko, in bajno lepoto jezika. Tako ni pisal še noben slovenski pisatelj; zato se mora smatrati Cankar po vsej pravici za najboljšega slovenskega prozaika in nepre-kosljivega opazovalca. Po shodih je nastopal kot govornik in njegova predavanja so znana. Vrni se, dragi sodrug, v naročje slovenske zemlje,! ki si jo ljubil tako goreče, Tvoj duh pa ostani med nami' nepozaben 1 Ob mrtvaškem odru. V našem narodu in naših vrstah je nastala globoka vrzel. Zatisnil je oči Ivan Cankar, najboljši novelist južnih Slovanov, najsijajnejši literarni umetnik slovenski, naš zvesti drug po srcu in prepričanju. V dneh velikega prebujenja, nacijonalne osvoboditve tega ljudstva, novih iskanj in sirečih se obzorij, ki nudijo mislečim duhovom slovenskega naroda nebroj novih nalog in dejanj, je iztrgan iz kroga kulturnih delavcev najizrazitejši glasnik in besednik slovenske duše, nedosežni umetnik slovenske besede. V slavnostnih dneh manifestacij in pra-z-novanj, ko se je dopolnil tisočletni sen slovenskega srca, se je hkrati tragično dopolnilo eno najbogatejših, najplodnejših in najizdatnejših slovenskih življenj.— V »Narodnem domu« v črno drapirani predsobi Velike dvorane leži samoten, kakor je bil vse svoje življenje, tih in na veke onemel — pisatelj Ivan Cankar. Odreveneti so krči krog njegovih ust; oči so zaklopljene, roke po- ——— — ii ———— — voščenele. Nežna, umna roka mu je nasipala na krsto belih krizantem simboličnih ljubljenih cvetov njegovih hrepenenj. Sveče ob odru ne gore, ni se našlo v narodni armadi mož, ki bi iz prostovoljne pietetnosti tvorili častno stražo in špaitr enemu najodličnejših slovenskih duhov. Sam je . . . o, Ivan Cankar, blagor pokojnim in samotnim! Le gručice študentov in mladih fantov hite po stopnicah, da posetijo svojega ljubljenega poeta poslednjikrat. Vidim: razbolestila so se lijih srca, kot da je nekaj živega, ‘neizrazno lepega nenadoma umrlo v njih dušah; vidim, kako povešajo oči. In ko stojim ob njem in na drugi strani mlada tihooka gospa, v črno odeta, mi še enkrat plane preko duše tisti goreči val ljubezni in spoštovanja, ki sem ga gojil do tega pokojnega človeka od tedaj, ko me je pred davnimi, davnimi leti vzbudil v življenje s svojim pre-čudanežnim ljubezenskim poemom v »Križu na gori«. Moj bog, kako porušen, duševno ves uničen in strt sem bil, ko so mi pripovedovali njegovi znanci o bednem in nesrečnem zunanjem življenju mojega ljubljenca ua Dunaju! S solzami, ki niso hotele na lice in so me žgoč pulile na duši, sem jokal. Sedel sem in sem mu s temi svojimi solzami napisal pismo, ki ga še danes nisem oddal: a samo otroško trinajstletno srce, ki še ni pris}utilo v mrke brloge življenja, more tako verno in čisto izpovedovati svojo ranjeno ljubav .... Danes ne potrebuje več ljubezni, ne plehkega sočutja, niti trdega ogorčenja in topih očitkov ^ ničesar mu ni treba več. Saj je mnogo užil vsega, toliko kot malokdo iz nas. S stisnjenimi zobmi, brez smehljaja je šel od nas. S stisnjenimi zobmi — tako se bori umetnik z ljudstvom:in s svojim življenjem: brez smehljaja je njegova ljubezen. Strašno je, kadar mora, pijan blaznih ekstaz svoje razbolele Iju-bavi, krikniti v svet: »O, domovina, ti si kot vlačuga!« Ljudje strme, majejo z glavo in vedo samo, da pretirava ter — ne verujejo. Ljudje ne pojtnijo te do poslednje možnosti pritirane ljubezni, ranjene v svojih koreninah, ponižane, oskrunjene in razočarane od same sebe. Tragika umetnikovega življenja je od vekomaj in je obenem životvomi vrelec njegovih vstvarjajo-čih sil ter neusahljivi studenec vse lepote. Ta tragika, spočeta od pravečnega konflikta med zunanjim in notranjim svetom, zadobi v očeh površnega občinstva, ki sledi le njeni zunanji obliki, včasi nekaj čezmerno grotesknega, nad čemur se ljudje zgražajo in kar obsojajo. Ljudstvo, ki vidi v svojih umetnikih le pijance, de-Iomržne lenuhe, postopače in parasite družbe, ni kulturno ljudstvo; ljudstvo, ki ne daje svojim vstvarjajočim duhovom sredstev, da se svobodno, gibljejo in v časti vrše svoj poklic. LISTEK. Charles Baudelaire: Oči ubožcev. (Iz zbirke »Pesmice v prozi«.) Mi, radi bi vedeli, čemu vas zdaj sovražim. Brez 'bonia vam bo teže umeti, čemu vas sovražim, nego meni razložiti; kajti po mojem mnenju ste sploh naj-'asnejši zgled ženske nedoumnosti. V druščini sva preživela dolge ure, ki so se mi 'dele od sile kratke. Obljubila sva si, naj bo vse najino ^lienjo odslej obema skupno in naj bosta najini duši ’'sMimal le ena saina duša — sanja, ki nima prav-/aprav nič posebnega razen tega, da je ni bil nihče 1,1 csnieil, čeprav so jo sanjali vsi ljudje. Pod večer vas je obšla lahna utrujenost in zahotelo s° vam je po odlastku pred neko novo kavarno, ki je sta'a na ogalu novega bulvarja. Bila ie polna stavbnih tKlkrhkov in vendar ie že ponosno razgaljala svojo nespolno krasote. Kavarna je žarela. Celo plin je razpre- zal vso svojo prvenjsko moč in obžarjal bleščečo belino sten, blisketajoča se zrcala, zlate okraske okrajkov, licasto paže, katere so vlekli s povezko skopčani psi, gospe, ki so se najmihavale sokolom na svoji pesti, nimie in boginje, ki so na glavi nosile ovočje, paštete in divjačino, Hcbe in Ganiinedc, ki so z iztegnjeno roko ponujali male amfore z ovočno sladčino ali obeliske iz dvobarvnega leda — vsa zgodovina in vse bajeslovje udinjeno nasladnosti. Na cesti je ravno pred nama obstal preprost mož blizu štiridesetih let, z utrujenim obrazom in sivo brado. Z eno roko je vodil fantka in na drugi je nosil malčka, ki jo bil še prešibek za hojo. Opravljal jc službo pestrne in se sprehajal z otroci v večernem zraku. Vsi' trije so bili ogrnjeni v cape. Obrazi so dihali izredno resnobo. Še-stero oči je strmelo v novo kavarno z enako velikim čudenjem, ki pa se je vsled različne starosti oseb razodevalo na različen način. Očetove oči so govorile: »Kako je lepo! Kako je lepo! Človek ni mislil, da se je vse zlato ubožcev zgrnilo sem v okras teh sten«. — Fantkove oči so govorile: »Kako le lepo! Kako jc lepo! Ali to je hiša, v ka- tero prihajajo zgolj ljudje, ki niso ko mi«. — Malčkove očke pa so bile zaslepljene, da niso mogle izraziti dru-zega nego odrevenelo, globoko radost. Pevci pravijo, da sreča blaži dušo in omeča srce. Tisti večer se pesem ni lagala — kar se tiče mene. Oči ubožcev me niso le genile, tudi sramoval sem se nekoliko najinih čaš in karaf, ki so bile večje nego najina žeja. Pogled sem uprl v vaše oči, ljubica, da bi svoje misli čital v njih. Globoko sem pogledal v vaše divne, čudovito sladke zelene oči, ko ste mi bleknili: »Tisti ljudje z nastežaj odprtimi očmi so mi neznosni! Bi prosili gostilničarja, naj jih odžene?« Tako težaven je sporazum, dragi angel, in tako težak je prenos rtiisli —• celo med človekoma, ki se ljubita. Opombe: Heba, v grškem bajeslovju mladostna boginja in točajka bogov; Ganimed, silno krasen mladenič, Jupitrov ljubljenec in točaj; amfora, dvoročasti vinski vrč: obelisk, koničasti steber. Prevel Emka. ubija sebe in svojo bodočnost; ljudstvo, ki svojim prvim, vodilnim osebnostim, mislecem, pev nikom in umetnikom, ne dovoljuje pristopa povsod, kjer se odločuje o najvažnejših in najvitalnejših zadevah tega naroda, je duševno zaostalo ljudstvo in bo poginilo. Ti stisnjeni zobje, ta trda mrtva usta brez smehljaja, so tebi živ memento, narod slovenski! Fran Albrecht. WiIson in mirovna konferenca. Ves svet je občudoval konsekventno dosedanjo politiko velikega državnika in demokrata VVilsona; njemu se ima zahvaliti ententa za eminentno zmago na evropskih bojiščih, njemu se ima tudi zahvaliti človeštvo, da se je po njegovi zaslugi prej končala ta strašna štiriletna vojna, njegova načela so ustavila krvavi tok trpečih ljudstev širom sveta, kajti izrekel je besedo, ki je sicer morala prej ali slej na dan, besedo o samoodločbi narodov in besedo o zvezi narodov, ki je: bliskoma prešinila vsa ljudstya, armade in narode. Kot razkraiajpča iskra je posvetila v temni, hinavski ustroj dopredvojnih in medvojnih držav, pokazala v jarki luči vso korupcijo in krivičnost v krmarjenju državnih ladij ter z gigantsko silo razkrojila vse pričujoče elemente v dobre ;in slabe; Nastal je v evropskih državah, ki so bile gnile že., pa zunaj in na znotraj, polom in razpadle so kakor staro poslopje, ki ga podere sila.časa. Velike nade pa so predvsem stavili v VVilsona mali narodi, teptani gospodarsko in politično, saj ie ravno njim veljala ona silna beseda: samoodločba! Svesti si njene. gigantske sile in prerojeni v trpljenju so z velikanskim razmahom razvili vse svoje .sile iti moči in se odrešili. Nismo sc varali o njem doslej, kar je VVjlson izjavil, je tudi moško, prav ameriško, tudi je izvedel vsako svojo obljubo. Tako smo tudi upali, da bo ta energični mož na mirovni konferenci s svojo genialnostjo in svojo besedo duševni voditelj razprav in pogodb, saj bi ravno sedaj, ko so zasedli naši sebični sosedje velik del naše. zemlje, tako nujno potrebovali njegovega posredovanja, njegove besede. Amerikanci so bili oni, ki so rešili naše reške ladje iz italijanskih rok in jih postavili pod mednarodni prapor, njih interes ni, da bi delali nam krivice. Zato nas je neprijetno iznenadila vest, da VVilson osebno ne bo prisostoval mirovni konferenci, inarveč bo le od daleč v stiku z njo. Na ta načiii izgubi VVilson neposredni vpliv pri razpravah na mirovni konferenci in marsikaj, na kar bi utegnil s svojo prisotnostjo vplivati, bo odpadlo, ker bo izgubil vsled svoji odsotnosti iniciativo za svoje ideje in predloge. Ne vemo sicer. je-tH ta vest resnična ali ne, na vsak način pa Se iie moremo ubraniti pesimističnega vtiska, došla vest pa je vendar hudo ranila naša čustva, ki smo jih gojili do mogočne iniciativno besede VVilsona. Politični pregled. -■< Pogajanja med zastopniki Nemško-avstrljske republike in zastopniki slovenskega upravnega ožemita države SHS. Včeraj so se vršila posvetovanja o posameznih točkah dogovora, sklenjenega dne 7. novembra t. 1. pri štajerski deželni vladi v Gradcu. Z ozirom na novi položaj, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov, so razne točke dogovora v medsebojnem sporazumu izpre-menili. Priznavajoč potrebo, da se vrši železniški promet v Nemško-avstrljski republiki kolikor mogoče nemoteno, se je slovenska Narodna vlada izjavila načeloma pripravljeno, dobavljati za železniško obratovanje toliko premoga, kolikor ga bo le mogla oddajati, ne da bi to škodovalo industrijskim podjetjem tolikanj, da.bi ta omejitev obratov povzročila brezposelnost. — Začasno jo bil sprejet predlog dr. VVutteja, da prevzame Jugoslavija dobavo premoga za kurilnice južno železnice do vštetega Murzzuschlaga. Po tem predlogu naj bi Jugoslavija dobavljala ves premog za vse kurilnice južne železnice na progi Maribor-Miirzzuschlag, za ;kurlljiico v Miirzzuschlagu pa samo polovico. -+r Ko ie bila v principu zagotovljena podlaga za nadaljnje obratovanj^, so prešli na posvetovanje o drugih točkah gospodarskega in pravnega dogovora, -r Konpem dopoldanske seje jo izjavil predsednik koroške deželne skupščine dr. Rihard Strobl v imenu zastopnikov koroške vlade to-lc: »Zastopniki koroške vlade obžalujejo, da sp s*c prekinila pogajanja o določitvi upravnih mej, ker so. pti razpravi po svojem preverjenju dokazali naj večjo pripravljenost, da bi dosegli za preprečenje krvolitja obema strankama primeren, koristen sklep. Ker se nadaljnje, povsem gospodarske razprave po svojem programu tičejo vsslala na Češko nekaj divizij in bi tako Avstrijo doletela enaka usoda, kakor svoje-- „Slovenska Matica “ naznanja žalostno vest, da je njen odlični sotrudnik, gospod Ivan Cankar, pisatelj, v sredo, dne 11. t. m. umrl. Pogreb bo v petek, dne 13. t. m. ob treh popoldne iz Narodnega doma. Bodi ohranjen slavnemu pokojniku trajen in časten spomin ! Ljubljana, dne 11. decembra 1918. Na mrtvaškem odru v »Narodnem domu* leži naš % Ivan Cankar. Pogreb velikega pokojnika bo v petek, 13. t. m., ob treh popoldne. Slovenski pisatelji in umetniki. Konzum. društvo za Ljubljano in okolico vabi na svoj redni letni občni zbor ki bo v nedeljo dne 15. decembra 1918 ob 2. uri popoldne v restavraciji juž. kolodvora v Ljubljani. Dnevni red: časno Rumunijo; monarhija bi postala takoj bojišče. V notranjosti države bi tak korak imel takoj za posledico meščansko vojno. Grof Czernin je nato slikal težave druge poti, namreč odseči mir skupno z Nemčijo. Prihodnjost bo učila, kako je Avstrija napenjala vse sile, da dovede Nemčijo do popustljivosti. Nemški narod ni kriv, da so se vsi ti poizkusi ponesrečili. Krivda po Čeminovem mnenju tudi ne zadene nemškega cfsarja, temveč edinole vodilne nemške vojaške kroge, ki so si prisvojili moč, ki je ne pozna zgodovina. Najmarkantnejšl oredstavitelj te moči je bil general Ludendorff, ki bi bil potreboval protiutež, kakor svoječasno general Moltke v knezu Bismarcku; takega moža pa ni bilo v Berlinu. Govornik je poudarjal, da avstrijski vojaški krogi niso sledili namakam nemških generalov, motiti mirovno politiko. Zasluga cesarja Karla je bila, da je odklonil take poizkuse, če je bilo kedaj za to razpoloženje. Shodi! Jesenice. V nedeljo, ob 10. dop. v gostilni pri »Jelenu se bo vršil javni ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj in delavske razmere. Poroča sodrug M i h e v c iz Ljubljane. Jugosl. soc. dem. stranka sklicuje v nedeljo, dne 15. dec. 1918 ljudske shode z dnevnem redom: Jugoslov. država in delavstvo. Shodi se vrše v naslednjih krajih: Kočevje: ob 1. popoldne v čakalnici, poroča sodrug Čohal iz Zagorja; Poljčane: ob 10. dopoldne pri V. Jurčiču, poroča s. M a 1 o v r h iz Trbovelj; Št. Vid pri Ljubljani: ob 3. popoldne v dvorani g. Cebava. Poročata ss. dr. Korun in Erjavec;__________________________________________ Aprovizaeija. Oddaja mesa. Ker je v soboto Narodni praznik, bodo oddajali vsi ljubljanski mesarji goveje meso v petek, dne 13. t. m. Meso za gostilničarje in zavode bode oddajala mestna aprovizaeija v petek, dne 13. t. m. od 1 .do 3. ure popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v petek, dne 13. t. m. in v soboto, dne 14. t. in. v cerkvi sv. Jožefa. Določen. je tale red: V petek, dne 13. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 000, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800. — V soboto, dne 14. t. m. od 7. do pol 8. štev. 801 do 1000, od pol 8. do 8. štev. 1001 do 1200, od 8. do pol 9. štev. 1201 do 1400, od pol 9. do 9. štev. 1401 do 1600, od 9. do pol 10. štev. 1601 do 1800, od pol 10. do 10. štev. 1801 do 2000, od 10. do pol 11. štev. 2001 do 2200, od pol 11. do 11. štev. 2201 d& 2400, od 11 do pol 12. štev. 2401 do konca. Inozemsko meso. Mestna aprovizaeija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 14. t. m. od 6. do pol 8. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Špeh za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo Špeh na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. m. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg Špeha, kilogram stane 30 kron. Špeh za VII., VIII, in IX. okraj. Stranke VIL. VIII. in IX. okraja prejmejo špeh na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: VII. okraj dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 60 Ido konca. — Vili. okraj od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do konca. — IX. okraj pride na vrsto od 4. do 5. popoldne. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg Špeha, kilogram stane 30 K. Marmelada na rdeče Izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, prejmejo marmelado v petek, dne 13. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 170, od 9. do 10. štev. 171 do 340. od 10. do 11. štev. 341 do konca Stranka dobi za vsako osebo četrt kg marmelade, kilogram stane 4 krone. Izdajatelj in odgovorni urednik JosjpPetejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani % 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Desetletnica društvenega obstoja. Poroča ravnatelj A. Kristan. 3. Poročilo računov za leto 1917/18. 4. Poročilo nadzorstva. Št. 16716. Mestna občina vabi vse narodno prebivalstvo, da o priliki našega narodnega praznika, v soboto in nedeljo, okrasi svoje hiše in stanovanja, kolikor ima le možnosti, z narodnimi zastavami. V Ljubljani, dne 12. decembra 1918. Dr. Ivan Tavčar, župan. PINTERA koji samostalno raditi znade, traži se. Nastupit može odmah. — Plača po dogovoru. H. Novak, Zagreb, Maksimirska 64. 5. Sklep o porabi prebitka. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. Oklic. Na Ježici pri Ljubljani se bo prodajalo v ponedeljek dne 16. t. m. na javni dražbi 4500 m* lesenih barak kupnine bo položiti takoj v gotovini. Komisij1* se snide ob 9. uri zjutraj pri Vilfanu (Alešu)-V Ljubljani, dne 10. decembra 1918. Jelenc, stotnik. _______ ’ — Spretnega mizarja- posebno za mlinske naprave, sprejme tflko.l Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. v 8. Oklepanje o predlogih, ki so se smislu pravil. Nadzorstvo. Oklic.