PRILOCA tvnMJ^mf^^^	} DOMOVINI
Leto V.	11 UuMism, dne 9. maja 1929	19. štev.
Zveza kulturnih društev in njena naloga.
V nedeljo, 5. maja je sklicala Zveza kulturnih društev svoj prvi prosvetni dan. Preko 150 zastopnikov se je odzvalo vabilu in se udeležilo posvetovanj, ki so imela namen ugotoviti, kako bi se najuspešneje širilo med našim narodom duševno izobrazbo. Zastopniki so prihiteli iz vseh večjih krajev Slovenije. Zborovanje je otvoril predsednik Zveze dr. Jug, ki je predlagal kralju nasledno udanostno brzojavko: Na prosvetnem dnevu ZKD v Ljubljani zbrani odposlanci najudaneje pozdravljajo Vaše Veličanstvo z zagotovilom, da bomo z našim prosvetnim delom prispevali z vsemi silami k napredku'našega naroda in države. Predsednik je nato pozdravil prosvetnega šefa dr. Lončarja ih ga prosil za naklonjenost.
Pozdrav dr. Žerjava.
Dr. Žerjav, duševni oče ZKD, se žal ni možev osebno udeležiti zborovanja in zaradi tega je sporočil pismeno svoje zadovoljstvo nad važnim delom ZKD in veselje nad napredkom, zagotavljajoč, da bo ostal zvest važnemu delu, dokler bo mogel gibati. Zeli, da bi slične Centrale kakor je v Ljubljani ustanovili po vsej državi.
Pomen prosvetiega dneva.
To je pojasnil predsednik ZKD profesor dr. Jug, poudarjajoč, da pridemo do pravega spoznanja države in do ljubezni do države kakor tudi do spoznanja svojih dolžnosti na-
pram državi, le z izobrazbo naroda. Le v okviru močne države jO mogoče misliti na krepak vsestranski razmah človeških sil, le močna država nam nudi oni mir, katerega potrebujemo v vseh poklicih, v vsakem položaju, le trdna in krepka domovina nam bo prinesla srečo, blagostanje in zadovoljstvo. To je začetek in konec stremljenj, ciljev in smotrov, to je namen ZKD. —* Zveza, kulturnih društev hoče baš ta dan pokazati svoj namen in pot, po kateri hoče hoditi, kakor tudi pregledati vse dosedanje delo.
Za dr. Jugom je poročal tajnik dr. Bajič o razporedu dela in o nalogah ZKD. Govornik jo omenjal pomen predavanj in gledaliških predstav, ki se vrše pod okriljem ZKD.
O delokrogu, ki naj vlada med Sokolsko zvezo in centralo ZKD je bilo sklenjeno med obema organizacijama, da se Sokolska Zveza omeji na posebno, sokolsko delo, ZKD pa prevzame vse drugo. Drugi tajnik, Prešeren je poročal, da je v ZKD učlanjenih že 327 društev s 66691 člani in da društvo razpolaga s 87 odri in 1500 igralci. V 1. 1927.-28. so društva priredila 640 gledaliških predstav. ZKD snuje tudi pevske zbore. Med najvažnejše posle ZKD pa spadajo gotovo predavanja spremljana od poučnih filmov.
Kako je s slovensko knjigo? O te mizredno važnem vprašanju je razpravljal profesor dr. Josip Breznik. Omenil je, da zanimanje za dobre knjige povsod nazaduje.
Dr. Gregor Žerjav
da se zaradi tega pritožujejo tudi drugi, veliki narodi. Pri nas se proda kaj malo knjig. Povod temu je tudi to, ker so naši slovenski bratje Primorci od nas popolnoma odrezani. Govornik je navedel še mnogo drugih važnih vzrokov, zaradi katerih trpi naš književni trg. Malo zanimanja za nove knjige kažejo žal celo razne knjižnice. S prof. Breznikovim govorom so bile končane dopoldanske najvažnejše razprave. Popoldne so bili še razni razgovori, nasveti in sklepi.
Kakor vidimo vrši ZKD izredno važno nalogo in zasluži, da jo podpiramo, kjerkoli moremo. Našo dolžnost bomo storili na ta način, da pristopimo vsi napredni Slovenici v njena društva in da pridobimo za to tudi naše prijatelje. Izobrazba je steber naroda! Le kulturni, naobraženi narodi imajo bodočnost, oni imajo odporno silo napram drugim narodom, ki gledajo in poskušajo, da jih izpodrinejo. Kulturni, naobraženi narodi pa so tudi zavedni in ponosni in niso hlapci tujcev. Kakor je omenil dr. Breznik, pripomore k izobrazbi mnogo dobra knjiga, za katero pa je pri nas žal premalo zanimanja, na drugi strani pa pomanjkanje denarja. Glede drugega bi se dalo precej izboljšati, ako bi se moglo našim ljudem dopovedati, da najboljša knjiga manj stane kakor dva litra vina. Za koristno knjigo se jim zdi 30—40 Din ogromen denar, za škodljivo pijačo pa ni škoda ne denarja, ne zdravja in tudi na druge zle posledice no pomislijo. Žal, da med našim narodom, posebno na deželi najdemo ljudi, ki se celo sramujejo vzeti v roke lepo knjigo.
Kakor je dobra knjiga koristna, tako je slabo čtivo škodljivo, posebno na deželi najdemo ljudi, ki se celo sramujejo vzeti v rok® lepo knjigo.
Kakor je dobra knjiga koristna, tako je slabo čtivo škodljivo, posebno tisto, ki žal naši ljudje tako radi po njem posegajo. K nam tako knjige uvažajo neka židovska podjetja iz Zagreba, ki jim je malo mar, čemu služijo knjige, pač pa jim je glavno velik in masten dobiček.
Predsednik ravnatelj Anton Jug
Dr. Josip Breznik
Na levi: Sprejem praških igralce v-umetni-kov na ljubljanskem kolodvoru. Umetniki iz zlate slovaske Prage so igrali v ljubljanskem narodnem gledališču in so želi za svojo odlično igro burne pohvale gledalcev, ki jih je bito polno gledališče. Češki gostje so gotovo pdšli iz Ljubljane z najboljšimi utiski
t
Na desni: Ivani Erhar-tič, odvetnik v Celju, sedemdesetletnik
Na Vrhniki je umrl te dni lekarnar Jakob Hočevar. Pokojnik, ki je dosegel lepo starost 75 let je bil rojen v Zg. Brniku na Gorenjskem. Blagemu pokojniku bodi lahka domača žemljica
Novi planinski dom v Kamniški Bistrici, ki je sedaj že otvorjen
Ob desetletnici naše države se spominjamo treh mladeničev. k°< so s čisto, nesebično ljubeznijo hrepeneli po svobodi domovine. V Celju so se sestali in skupaj hrepeneli. Usoda pa jim je bila kruta. Preden je zasvetil dan svobode je padel kot avstrijski vojak Arko Vi-demšek (na ievi zgoraj) Ni rr'U bilo dano, da bi dočakal naj!epše zarje, o kateri 'e to';ko sanjal — zarje vstajenja Jugoslavije, za katera je žrtvoval končno celo življenje. V boju za svobodo na koroški fronti pa je smrtna krogla nasprotnikov zadela Franja Malgaja (na desni zgoraj) in Srečka Pumerja (na desni v sredini). V sredini zgoraj Malgajev spomenik nad Gušta-njem, ki naj še dolgo priča o junaških žrtvah za svobodo domovine
Spodaj: 12 novih ekonomskih oficirjev, ki so vsi doma iz Slovenije
V 'divni gorski dolini, v Krmi na Gorenjskem, kjer hna naš kralj na gamsili bogata lovišča, so spustili že pred leti par jelenov. Te dni pa je kolonija jelenov obogatela še za enega člana m sicer so ga poklonili kralju kmetje iz Like. Vjeli so ga v letošnjem visokem! snegu, Iko se je zatekel v vas, kamor ga je prignala lakota, ki je letošnjo hudo zimo uničila y naravi toliko živali.
Nova francoska kirižarka," ki nosi ime po velet, zaslužnem maršalu Fošu. Višino ladje vidimo, ako jo primerjamo s poleg stoječimi ljudmi
Dev (zgoraj na desni) kakor tudi ravnatelj Glasbene Matice v Mariboru g. Josip Hladek-Bohinj-ski (na levi). V sredini zgoraj je učiteljski zbor mariborske Glasbene Matice. Na desni v sredi zgoraj prvi, spodaj pa sedanji odborniki Glasbene Matice v Mariboru. Delo Glasbene Matice je pomembno tudi za narodno zavest Mariborčanov, kajti glasba opleme-njuje tudi domoljubje Na levi Anton Lajovic, skladatelj Psalma, ki ga je prekrasno izvajal te dni v Ljubljani pevski zbor in orkester Glasbene Matice v Ljubljani. Skladba je prvovrstna umetnina, ki je navdušila vse poslušalce koncerta, kjer je bila izvajana. V krasni glasbi čuti poslušalec ono silno hrepenenje človeka po lepoti, ki ga je skladatelj zajel in vtisnil v svoje delo, ki bo trajno ohranilo svojo vrednost. Skladatelj Anton Lajovic je zelo odličen slovenski skladatelj, ki je tudi našo slovensko zborovsko pesem obogatil za mnogo lepih pesmi, ki so zelo priljubljene
Pesem in godba sta vrelca duše. Razpoloženje človeka spoznamo po pesmi, ki se mu trenutno dopade in po tem, kako jo poje. Posebno mi Slovenci radi pojemo in gojimo lepo pesem. Zato so bila že davno ustanovljena, posebno v Ljubljani, razna pevska društva. Po razsulu Avstrije pa sta se petje in glasba kaj lepo razvili v Mariboru, v naši drugi prestolici. Največje zasluge za razvoj glasbe v Mariboru ima skladatelj Oskar
22. aprila leta 1915. so uvedli Nemci nove vrste bojevanja, menda najbolj zavratno, kar jih dosedaj pozna vojna zgodovina. Spustili so na nasprotnika strupene pline. Takih sredstev so se kasneje posluževali tudi nasprotniki. Na sliki vidimo spomenik prvim žrtvam strupenih plinov, ki je bil postavljen v Belgiji. — Najlepši spomenik tem kruto ubitim žrtvam bi jim postavili pač s teim, če se človeštvo za večno odreče groznim morijam, ki so prinesle toliko gorja in nadlog po vsem svetu
Na desni: Zabava ameriških dijakov. Tekmujejo, kateri par bo prvi pre-žagal močno deblo
Veselo majniško razpoloženje
Najboljša igralka na tenisu, to je igri z žogo, ki je tudi pri nas, posebno med imovitejšimi krogi zelo priljubljena
1. maja so v Berlinu demonstrirali komunisti proti oblastim in delavskim sodrugom, svojim nasprotnikom. Prišlo je do hudih pocestih bojev, ki so trajali več dni. Policija in nasprotniki so bili oboroženi s puškami in celo strojnice so pokale na obeh straneh. Več policistov je bilo ranjenih, nekaj celo mrtvih. Še večje žrtve pa so imeli komunisti. Vseh mrtvih je bilo 19. Na desni: V Londonu je umrl te dni v starosti 68 let veliki knez Mihael. Že dolgo pred revolucijo ga je izgnal iz Rusije car Nikolaj, ker je poročil žensko, ki ni bila iz vladarske hiše, kakor bi se kot veliki knez edino smel. Od tedaj je živel večinoma v Angliji, kjer