ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013«
R E p i.! B L. j ;< A S L O V E NJ ! J L Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta ^ l ; C v	; t
1. Naziv težišča v okviru CRP:	i - ; :	, -
Težišče 4: Moderna socialna država in večja zaposlenost
P i ■j'-', to;

2. Šifra projekta:
V5-0288
3. Naslov projekta:
Zloraba alkohola med slovensko mladino
3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
4. Ključne besede projekta
4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
Mladi, alkohol, preživljanje prostega časa, kvantitativno in kvalitativno raziskovanje, Slovenija
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
Youth, alcohol, free time, quantitative and qualitative research, Slovenia
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 1 od 10
5.
"^aziv nosilne raziskovalne organizacije:
UNIVERZA NA PRIMORSKEM, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDISCE KOPER
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
6. Sofmancer/sofinancerji:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 21338 [ doc. dr. Anja Zalta
Datum: 30.9.2008
Podpis vodje projekta: doc.dr. Anja Zalta
Podpis in žig ^ajalca:
red. prof. dr.^ado Bohinc, rektor / UP
T~Z.
po RĐoblas ilu Znanstveni svetnik, dr. I )arko Darovec. direktor UP ZRS
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 2 od 10
IL Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi?
^ a) v celoti
b)	delno
c)	ne
Če b) in c), je potrebna utemeljitev.
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da
M b) ne Ce so se, je potrebna utemeljitev:
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 3 od 10
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa delali
Raziskovalno delo v okviru projekta "Zloraba alkohola med slovensko mladino" je potekalo skladno z zastavljenimi cilji.
Osrednji cilj pričujočega projekta je bil opraviti celovito analizo uporabe in zlorabe alkohola med slovensko mladino s ciljem oblikovati strokovne iztočnice za strategije in učinkovito delovanje na področju preprečevanja zlorabe alkohola med mladimi v Sloveniji.
Metodološko je bil projekt torej razdeljen na dva dela in je bil izveden z uporabo kombiniranega kvantitativnega in kvalitativnega) metodološkega pristopa:
-	teoretičen del je vključeval zbiranje in analizo obstoječe slovenske in tuje literature, pregled sorodnih domačih in tujih študij, projektov, ki obravnavajo raziskovano problematiko in pa analizo obstoječih demografskih in statističnih podatkov.
-	empiričen del je predvideval izvedbo terenske študije na vzorcu mladih osnovnih in srednjih šol na območju celotne Slovenije. Terenska študija je bila izvedena s kombiniranim metodološkim pristopom, tj. izvedbo anketiranja (kvantitativni pristop) in izvedbo fokusnih intervjujev med mladimi (kvalitativni pristop), ki nam je omogočili globlji uvid v raziskovano problematiko zlorabe alkohola med mladimi.
Podatki pridobljeni z anketiranjem so bili obdelani s statističnim računalniškim programom (SPSS), intervjuji izvedeni s pomočjo fokusnih skupin mladih pa so bili analizirani v skladu z navodili za analizo kvalitativnih besedil.
Skladno z zastavljenimi cilji pn/e faze projekta je bi! opravljen nabor ter pregled literature in raziskav, ki obravnavajo navedeno tematiko na osnovi katere je bila opravljena primerjalna analiza obravnavane teme, alkohola in mladih, v slovenskem prostoru. Nabor literature in raziskav je bil opravljen s pomočjo medknjižnjične izposoje in vsebuje tako pregled dostopne tuje kot tudi slovenske literature ter nabor slovenskih in mednarodnih raziskav. Posebna pozornost je bila posvečena mednarodnim raziskavam ESPAD, ki je potekala v treh časovnih serijah: 1995,1999 in 2003 in tako omogoča analizo sprememb vzorcev uporabe alkohola med mladimi v Sloveniji.
Opravljena analiza je bila Izhodišče za nadaljevanje prve faze - pregled In analizo demografskih kazalcev ter obstoječih statističnih podatkov. Raziskovalci so pregledali in analizirali dostopne statistične podatke o mladih in alkoholu in na tej osnovi zastavili raziskovalno delo druge raziskovalne faze. V nadaljevanju so bili tako zastavljeni raziskovalni koncepti in merski instrumenti za empirično študijo.
V	okviru druge raziskovalne faze je bilo opravljeno tudi vzorčenje srednjih (tretji letniki) in osnovnih šol (osmi razredi) v katerih je predvidena izvedba anketiranja. Izvedeno je bilo tudi testiranje vprašalnikov (preliminarna študija) tako v osnovnih kot srednjih šolah. Na osnovi dobljenih podatkov in komentarjev, so bili oblikovani končni vprašalniki, ki se tematsko lotevajo dveh velikih sklopov: razširjenost in uporaba alkohola med mladimi ter preživljanje prostega časa mladih.
V	okviru projekta se je tako analiziralo:
-	razširjenost uporabe/zlorabe alkohola med mladimi
-	odstotek pivcev mlajših od 15 let kot enega bolj tveganih segmentov populacije
-	temeljne vzroke uporabe/zlorabe alkohola med slovensko mladino
-	zaznavanje in percepcijo problematike zlorabe alkohola med mladimi
-	vrednotne orientacije mladih v Sloveniji v povezavi z uporabo In zlorabo alkohola
-	načine preživljanja prostega časa mladih
-	potrebe in želje mladih po aktivnem preživljanju prostega časa
-	gibalno aktivnost mladih v prostem času
-	razlike glede na demografske značilnosti (spol, starost - osnovna/srednja šola,
uspeh v šoli)...
Izvedba anketiranja na šolah je potekala med oktobrom in decembrom 2007._
^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 4 od 10
v okviru tretje raziskovalne faze so biie izvedene fokusne skupine z mladimi, s srednješolci in z osnovnošolci, na osnovi katerih smo dobili nekoliko globlji vpogled v problematiko alkohola med mladimi.
V	nadaljnji fazi smo rezultate inteqDretirali. Če naj navedemo nekaj rezultatov, ki izhajajo iz projekta:
Mladi prve alkoholne pijače poskusijo doma, v krogu družine, pogosto so starši tisti, ki jim ga ponudijo, kar priča o kulturni sprejetosti alkohola v Sloveniji, poskušajo ga zelo zgodaj (povprečno ovirno v starosti 13 let)
Prva pijača s katero se mladi v Sloveniji najpogosteje soočajo je pivo, podobno kakor številni evropski sovrstniki, zaradi precejšnje razširjenosti in pa dostopnosti le-tega, v približno enaki starosti prvič okusijo tudi vino, nazadnje pa okušajo žgane pijače.
V	pričujoči raziskavi se kaže očitna razlika frel<venci pitja alkoholnih pijač med srednješolci in srednješolkami, saj pijejo bistveno pogosteje kakor osnovnošolci in osnovnošolke. V dosedanjem življenju je nad 20 krat pilo pivo 17,7 % osnovnošolcev In osnovnošolk in 61,2 % srednješolcev in srednješolk; vino je pilo nad 20 krat v življenju 10, 6 % osnovnošolcev in osnovnošolk in 53 % srednješolcev in srednješolk, žgane pijače pa 4,6 % osnovnošolcev in osnovnošolk ter 52,2 % srednješolcev in srednješolk.
V	osnovnih šolah je bilo pijanih 35,8 % mladostnikov, v srednjih pa kar 87 %, pri čemer se fantje pogosteje opijajo kakor dekleta. Starost pri kateri se prvič opijejo sega v pozna osnovnošolska oziroma zgodnja srednješolska leta (med 13 in 15 let).
Alkohol mladi redko mešajo z drugimi substancami, pogosteje to počno srednješolci v primerjavi z osnovnošolci, najpogosteje pa je to tobak (5,5 % osnovnošolci in 42,3 % srednješolci) oziroma marihuana (0,9 % osnovnošolci in 17,8 % srednješolci).
Šolski uspeh se pojavlja kot pomemben dejavnik pri frekvenci pitja alkoholnih pijač in opijanja, saj tisti z nižjim uspehom pijejo pogosteje v primerjavi s tistimi z najboljšim uspehom. Dekleta običajno pijejo in se opijajo manj v primerjavi s sovrstniki.
Dostop mladih do alkoholnih pijač je razmeroma enostaven, osnovnošolci večinoma dobijo alkohol kar doma, na praznovanjih, izletih in zabavah (kjer jih predvidoma nakupi kdo drug), kljub vsemu pa jih je 13,5 % dejalo, da ga dobijo v trgovini in slabih 10 % v baru oziroma gostilni. Srednješolci so dejali, da najpogosteje dobijo alkoholne pijače v baru ali gostilni (43,2 %), v trgovini (30,4 %), disku ali klubu (25,2 %), seveda pa tudi doma in na družinskih praznovanjih.
Polovica srednješolcev in pa 21 % osnovnošolcem so v baru, disku ali trgovini že zavrnili nakup alkoholnih pijač, zaradi miadoletnosti. Kljub navedenemu pa so večini mladih alkoholne pijače precej dostopne.
Mladi v pitju alkohola zaznavajo precej pozitivnih učinkov, ki omogočajo boljšo zabavo l<omunikativnost, lažje sklepanje novih znanstev, večjo samozavest, večjo sproščenost, boljšo zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanja okolice, pa tudi učinki, ki jih ima alkohol na težave začasno pozabo problemov. Nekateri so navajali, da je pitje alkoholnih pijač v zmernih količinah dobro za zdravje.
Kot negativne učinke pa navajajo predvsem posledice prekomernega pitja, kot je npr. slabost, bruhanje, maček, moralni maček, glavoboli in vpliva na zdravje nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem, izguba spomina oziroma družbene posledice problemi v družini in ločitve.
Pri stališčih do alkohola se zelo kažejo razlike med mlajšimi in starejšimi mladoletniki. Če so osnovnošolci še nekoliko bolj prepričani v negativne vplive alkoholnih pijač, je delež pri starejših mladoletnikih že nekoliko nižji. Rezultati kažejo, tudi, da se vrednotenje alkoholnih pijač skozi leta precej spremeni, saj starejši mladoletniki vidijo precej več pozitivnih vidikov pitja alkoholnih pijač, v primerjavi z mlajšimi. Izrazita razlika med osnovnošolci in srednješolci se kaže v trditvi, da mladi pijejo alkoholne pijače, ker mislijo, da so frajerji, kjer se veliko manj srednješolcev strinja z izjavo.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 3 od 10
Mladi precejšen delež svojega prostega časa preživljajo pasivno, saj predstavlja precejšen delež njihovega prostega čas gledanje televizije ter uporaba interneta za zabavo.
Mladi imajo dve do tri ure prostega časa dnevno, pri čemer imajo uspešnejši v šoli nekoliko manj prostega časa na dan kakor tisti, ki so manj uspešni. V primerjavi z osnovnošolci, srednješolci pogosteje zahajajo v lokale, se družijo s prijatelji in uporabljajo internet za zabavo. Osnovnošolci pa več berejo, se ukvarjajo z umetnostjo in športom, igrajo pa tudi več računalniških iger.
Želje, ki jih imajo mladi v zvezi s prostim časom so, da bi imeli več časa za različne prostočasne aktivnosti, da bi potrebovali več časa zgolj zase ter, da bi želeli več časa preživeti z ostalimi družinskimi člani, zlasti srednješolci pa tudi, da bi več časa preživeli s svojimi fanti oziroma puncami.
Ukvarjanje s športom z leti upada, tako se s športom pogosteje ukvarjajo osnovnošolci kakor srednješolci, prav tako pa se pogosteje s športom ukvarjajo fantje kakor dekleta. S športom se ukvarjajo zato, ker ga imajo radi, zaradi sprostitve, ker se dobro počutijo in zaradi druženja s prijatelji. Večina jih meni, da so gibalno dovolj aktivni, vseeno pa je 39,6 % srednješolcev, ki menijo, da so za svoj razvoj in svoje zdravje premalo aktivni. Prav tako menijo, da imajo na voljo dovolj možnosti za gibalno in aktivno športno udejstvovanje v prostem času.
Neposreden rezultat predstavljajo projekta tudi smernice:
•	S pomočjo različnih kazalnikov bi bilo smiselno opravljati evalvacijo že obstoječih ukrepov za preprečevanje škode zaradi alkohola, ki naslavljajo mlade in preveriti stopnjo njihove učinkovitosti.
•	Potrebno bi bilo s poostrenim nadzorom in kaznovanjem kršiteljev doseči dosledno upoštevanje Zakona o omejevanju prodaje alkohola, ki prepoveduje prodajo alkohola mladoletnim osebam. Rezultati naše in drugih raziskav kažejo, da je trenutno stanje tako, da mladoletni lahko v večini trgovin in barov brez večjih težav dobijo alkohol. Kot je navedla srednješolka v okviru fokusne skupine: »že ta zakon bi bil učinkovit, če bi se ga držali«, kar kaže na to, da so tudi mladi sami kritični do tovrstnega neizvajanja. Z ukrepi bi bilo potrebno že obstoječe zakone in akcije dejansko bolje uveljavljati v praksi, saj se le-ti pogosto slabo izvajajo, predvsem pa se jih ne nadzoruje oziroma kaznuje, kar posledično vodi v kršitve le-teh.
•	Čeprav so ukrepi, ki omejujejo vsebine tržnega komuniciranja po zgornjih navedbah srednje učinkoviti, bi veljalo poleg že obstoječih ukrepov posebno pozornost nameniti oglaševanju na svetovnem spletu, kjer je oglaševanje lahko veliko bolj posredno kakor v ostalih medijih
•	Prizadevanja bi morala biti usmerjena tudi v to, da bi mladi pričeli piti alkoholne pijače kasneje v življenju ter da bi pili manj tvegano, saj raziskave kažejo, da je zgodnje pitje alkohola povezano z večjimi možnostmi za odvisnost v kasnejšem življenju in pa za druge negativne posledice povezane z alkoholom. Množične medije, ki so dejansko lahko zelo vplivni (in tudi v naši raziskavi seje izkazalo, da večina mladih dnevno gleda televizijo in pregleduje internet), bi tako veljalo usmeriti v krepitev zavedanja o težavah, ki jih prinaša pitje alkohola.
•	V raziskavi se je izkazalo, da se številni mladi veliko prostega časa preživijo pasivno (televizija, računalnik), vseeno pa so radi tudi dejavni. Čeprav z leti ukvarjanje s športom upada se z njim rada ukvarja polovica srednješolcev in še nekoliko več osnovnošolcev, saj vpliva na njihovo dobro počutje, samozavest, se ob tem družijo in podobno. Smiselno bi bilo torej usmerjanje In promocija zdravega In aktivnega načina življenja preko množičnih medijev, pri čemer bi se bilo med najstniki potrebno osredotočiti na dekleta, ki so še nekoliko manj aktivna.
•	Rezultati raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi večje promocije športne aktivnosti med mladimi, ki bi se izvajala po osnovnih in srednjih šolah.
•	Rezultati raziskave nakazujejo potrebo po organizaciji brezplačnih oblik različnih športnih aktivnosti v osnovnih in srednjih šolah (bodi neposredno v okviru šolskega časa, ali v popoldanskem oz. večernem času v okviru šole)._
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 3 od 10
3. Izkoriščanje dobljenih r^ultatov:
3.2.
3.1. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
m b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija;
c)	razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.
Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
a)	razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
f)	zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
g)	družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kultume probleme;
h)	splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i)	obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.
Označite lahko več odgovorov.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 3 od 10
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?
Osrednji neposredni rezultat je poglobljen vpogled v stanje na področju zlorabe alkohola med slovensko mladino.
Pridobljeni rezultati so tudi osnova za oblikovanje strokovnih podlag za razvoj različnih programov na področjih zdravstvene, športne, mladinske, medijske, izobraževalne politike in drugih regulativnih mehanizmov, ki obravnavajo zlorabo alkohola med mladimi.
Prav tako predstavljajo prejeti raziskovalni rezultati neposredna strokovna izhodišča za oblikovanje strategij preprečevanja zlorabe alkohola in promocije zdravega načina življenja, ki bodo upoštevale dejansko stanje na področju zlorabe alkohola med mladimi in pristop »od spodaj«.
Obenem so pridobljeni rezultati izhodišča za nadaljnje primerjalne študije odnosa do raziskovane problematike (primerjava rezultatov s podobnimi študijami, izvedenimi v tujini; rezultati bodo omogočali lokacijo specifik mladih Slovenije v primerjavi z drugim državam).
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?
Dolgoročni rezultati raziskovalnega projekta bodo naslednji: Razvite učinkovite politike na različnih področjih (zdravstvo, mediji, mladi, izobraževanje) z učinkovitimi programi, kot je promocija zdravega načina življenja ter posledično:
Zmanjšana stopnja pitja med mlajšimi od 15 let, ki dokazano predstavlja večje tveganje za kasnejšo odvisnost.
Zmanjšana stopnja tveganega pitja med mladimi in posledično zmanjšana škoda povzročena zaradi zlorabe alkohola:
višja stopnja zdravja med mladimi manj prometnih nesreč povzročenih zaradi alkohola - nižja stopnja družbeno-ekonomskih posledic pitja alkohola in s tem nižje ekonomsko breme države zaradi manjših stroškov za odpravljanje posledic povzročenih zaradi alkohola
3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
a)	v domačih znanstvenih krogih;
b)	v mednarodnih znanstvenih krogih;
c)	pri domačih uporabnikih;
d)	pri mednarodnih uporabnikih.
3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Interes za spoznanja o zlorabi alkohola med mladimi izražajo različne šole in izobraževalne ustanove, zavodi za zdravstveno varstvo, mladinski informacijsl<i centri, mladi sami in pa širša javnost.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 3 od 10
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami._
-	Univerza v Trstu, Italija - okrogla miza na temo mladi in uporaba/zloraba alkohola (maj 2008)
-	Agencija Brodolini, Italija
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?
5. Bibliografski rezultati^:
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
3
Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izura.si/
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 3 od 10
6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz
raziskovalnega projekta;_
Zorana Medarič je imela v okviru predmeta Sociologija vsakdanjega življenja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem 15.4. predavanje na temo alkohol in mladi ter predstavitev rezultatov projekta.
Mag. Blaž Lenarčič je gostoval pri dr. Alenki Švab v okviru predmeta (Post)moderna zasebnost in družinsko življenje na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je predstavil rezultate projekta.
Rezultati so bili poslani vsem sodelujočim šolam, ob izraženem interesu pa se bo predstavilo tudi kratke predstavitve rezultatov in predavanja._
Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 10 od 10
Univerza m Primorskem * Znanstveno - raziskovalno središče Koper Universita del Litorale • Centra di ricerche scientiflche di Capodistria University of Primorska * Science and Research Centre ofKoper
MLADI IN ALKOHOL V SLOVENIJI
Zaključno poročilo ciljno-raziskovalnega projekta
dr. Anja Zalta dr. Ana Kralj dr. Joca Zurc mag. Blaž Lenarčič Zorana Medarič Blaž Simčič
Univerza na Primorskem
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
September, 2008
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
IZVAJALEC:
Univerza na Primorskem,
Znanstveno - raziskovalno središče Koper
Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper
v^ww.zrs-kp.si
NASLOV RAZISKAVE: »Mladi in alkohol v Sloveniji« 2008 UP ZRS KOPER
Raziskava je del ciljno-raziskovalnega projekta: »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
TRAJANJE PROJEKTA: 2006 - 2008
RAZISKOVALCI UP ZRS: dr. Anja Zalta, nosilka projekta dr. Ana Kralj dr. Joca Zurc mag. Blaž Lenarčič
Zorana Medarič, univ. dipl. soc. (magistrandka) METODOLOG:
Blaž Simčič, univ. dipl. soc. (magistrand)
FINANCERJA RAZISKAVE:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
KAZALO
1.	Uvod..................................................................................................................................................... ."4
1.1 Alkohol v Sloveniji................................................................................................................................5
1.2. Razsežnosti porabe alkohola med mladimi v Sloveniji........................................................................8
1.3 Raba alkohola med mladimi v Sloveniji v evropski perspektivi..........................................................10
2.	Empirična raziskava med slovenskimi učenci in učenkami ter dijaki in dijakinjami.......................13
2.1	Demografski podatki in splošna vprašanja...........................................................................................15
2.2	Rezultati raziskave...............................................................................................................................18
2.2.1	Prve alkoholne pijače....................................................................................................................
2.2.2	Frekvenca pitja alkoholnih pijač....................................... ............................................................25
2.2.3	Ob katerih priložnostih in s kom mladi najpogosteje uživajo alkohol..........................................37
2.2.4	Dostopnost alkoholnih pijač.......................................... ................................................................44
2.2.5	Vzroki pitja alkoholnih pijač.......................................... ...............................................................48
2.2.6	Učinki pitja alkoholnih pijač.........................................................................................................52
2.2.7	Stališča mladih do alkoholnih pijač..............................................................................................60
2.2.8	Mladi in preživljanje prostega časa...............................................................................................67
2.2.9	Zadovoljstvo mladih......................................................................................................................81
2.2.10	Ključne razlike glede na spol in uspeh v šoU..............................................................................87
3.	Alkoholne politike in ukrepi....................................................................................................................94
3.1	Alkoholne politike in ukrepi na evropski ravni....................................................................................94
3.2	Alkoholne politike in ukrepi v Sloveniji..............................................................................................95
4.	Priporočila...............................................................................................................................................100
5.	Literatura in viri.....................................................................................................................................103
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
1. Uvod
Problematika (zlo)rabe alkohola med mladimi je zlasti v zadnjih desetleljih predmet številnih razprav in ena pogostejših tematik na agendi tako nacionalnih kot nadnacionalnih političnih struktur. Eden osrednjih ciljev tako na evropski kot nacionalni ravni v zadnjih desetletjih je zato zastavitev učinkovite strategije za delovanje na področju preprečevanja zlorabe alkohola (npr. Evropski akcijski načrt na področju alkohola 2000-2005, Strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola, 2006, projekt »The building capacity«, ki predstavlja podporo Strategiji EU za zmanjševanje škode, socialne izključenosti in razlik v zdravju nastalih zaradi alkohola). Na evropski ravni je tako veliko prizadevanj usmerjeno v zmanjšanje porabe alkohola, ki je v Evropski uniji največja na svetu in letno znaša 11 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca.
V interesu vsake družbe je, da posamezniki optimalno izkoristijo svoje potenciale v vseh obdobjih njihovega življenja, zato se izkazuje potreba po večji družbeni skrbi in vlaganju v ohranjanje in krepitev zdravega načina življenja, v osveščanje in v razvijanje vzorcev delovanja, ki omogočajo produktivno in polno življenje mladih, njihovo socialno vključevanje ter navsezadnje vključevanje na trg delovne sile. Te smernice najdemo tudi v dokumentu Strategije razvoja Slovenije, ki med drugim navaja, daje »družbeni razvojni cilj izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, zdravja, socialnih tveganj, družbene povezanosti, vključenosti in zaupanja« (Strategija razvoja Slovenije, 2005: 18). V tem okviru je prepoznavanje problema (zlo)rabe alkohola med mladimi in soočanje z njim ter vzpostavljanje konkretnih programov in metod preventive, ključnega pomena.
Zastavitev preventive, torej zlasti izboljšano izobraževanje in osveščanje mladih s pomočjo učinkovitih strategij in politik, predstavlja državam velik izziv; prav uspešna preventiva namreč omogoča višjo stopnjo zavedanja o škodljivosti prekomernega uživanja alkoholnih pijač ter posledično nižjo stopnjo zlorabe alkohola oziroma manj tvegane oblike rabe alkohola Učinkovito osnovo za zagotavljanje strategij preventive oziroma za učinkovito prilagajanje in implementacijo že obstoječih strategij, lahko predstavlja poglobljena analiza obstoječega stanja zlorabe alkohola med mladimi, zato je bil osrednji cilj pričujočega projekta zbrati informacije o razširjenosti alkohola med mladimi v Sloveniji ter tudi o stališčih in mnenjih, kijih imajo o alkoholu.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
1.1 Alkohol v Sloveniji
Alkohol je v Sloveniji, ki sodi med tradicionalno t.i. »mokre kulture«^ za katere je značilna visoka stopnja razširjenosti alkoholnih pijač, najbolj razšiijena in lahko dosegljiva droga. Raziskave (npr. Sesek et. alt., 2006), kažejo, da (zlo)raba alkoholnih pijač predstavlja enega ključnih problemov javnega zdravstva, saj Slovenija bolj kot po porabi alkoholnih pijač odstopa od povprečja Evropske unije po škodi, ki nastaja zaradi rabe alkohola. Pretirana raba alkohola ima številne negativne kratkoročne in dolgoročne zdravstvene in socialne učinke, ki se kažejo v zdravstvenem stanju prebivalcev, v njihovi obolevnosti in umrljivosti. Ima pa tudi pomembne ekonomske učinke zaradi manjše produktivnosti, bolezni, prezgodnjih smrti ter stroškov v zdravstvu, prometu in sodstvu (prometne nesreče, ki so posledica alkoholiziranih udeležencev, začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, ki so neposredna posledica uživanja alkohola ipd.).
Poraba alkohola na prebivalca je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi in med mladimi narašča, pri čemer pa se starostna struktura uporabnikov alkohola niža. Podobno kot v drugih državah so v porastu tvegane oblike uporabe alkohola, kot je denimo »binge drinking« oziroma načrtno opijanje v kratkem času.
O razsežnostib porabe alkohola v Sloveniji pričajo različni kazalci. Leta 2005 je bila registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca 8,8 litrov oziroma 10,29 litrov na odraslega prebivalstva. V istem letuje bilo v Sloveniji porabljenih 70,9 litrov piva na prebivalca, 39,9 litrov vina in 2,2 litra žganih pijač (Šešek, et. Alt, 2007).
Če na osnovi rezultatov Evrobarometra 2007 poskusimo Slovenijo umestiti na evropski zemljevid pitja alkoholnih pijač, lahko ugotovimo, da sodi v evropsko povprečje oziroma le nekoliko nad njega. Po podatkih iz leta 2007 je tako v zadnjih 30ih dneh alkohokie pijače pilo 88 % vprašanih (EU 25= 87 %). Nekoliko manj kot tretjina (29 %) vprašanih alkoholne pijače pije približno 1 x na teden (BU 25=25 %).
^ Za »mokre« kulture je značilno, daje alkohol integriran v vaskodnevno življenje in aktivnosti (npr. se ga konzumira pri obrokih - kozarec vina ob kosilu) inje široko dostopen, V teh kulturah je stopnja abstinentov nizka, vino pa je najpogosteje »izbrana« pijača. Tradicionakio značilne mokre kulture so Mediteranske države. V suhih kulturah alkohol ni tako pogosoto del vsakodnevnih aktivnosti (npr. del obrokov) in dostop do alkohola je bolj omejen. Abstiniranje je pogostejše, vendar pa pri pitju alkohola pogosteje prihaja do zastrupitev in pitje vina je manj pogosto. Primeri tradicionalno »suhih« kultur so skandinavske države. Združene Države in Kanada. Naj na tem mestu povemo še, da zlasti v Evropi tako tradicionalno delitev na »mokre« in »suhe« kulture vse bolj zamenjuje homogenizacija stopnje porabe alkohola v Evropi Allmani (2000) in Leifinan (2001) ugotavljajo, da poraba vina v mediteranskih deželah nekoliko upada, narašča pa v S Evropskih državah. Kljub vsemu pa še zmeraj predstavlja delitev na »mokre« in »suhe« dihotomijo ekstremov, kije btlaže več let (inje še zmeraj) pogosto uporabljana v literaturi in raziskovanju (Bloomfield in drugi, 2003).
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Sicer sodijo Slovenci med razmeroma zmerne pivce, saj ob priložnosti ko pijejo, običajno popijejo 1-2 pijači (63 % vprašanih in EU 25=59 %).
Različne raziskave opravljene med mladimi v Sloveniji (ESPAD, 1995, 1999 in 2003) kažejo, da med mladostniki v Sloveniji poraba alkohola iz leta v leto narašča. Podatki mednarodne raziskave ESPAD iz leta 2003 kažejo, daje med 16-letniki več kot 90 odstotkov takih, ki so alkohol že poskusili. Kar 27,3 % dijakov in 18,5 % dijakinj pa je bilo pijanih že pri starosti 13 ali manj.
V	Sloveniji so v primeijavi z ostalimi evropskimi državami posledice rabe alkohola (storjena škoda) večje, čeprav po sami porabi ne odstopa od povprečja Evropske unije. Z alkoholom je tako vzročno povezanih več kot 60 vrst bolezni in poškodb. Ocenjeno je, da znaša gospodarsko breme zaradi manjše produktivnosti, bolezni, prezgodnjih smrti ter stroškov v zdravstvu, prometu, sodstvu 2 do 3 odstotke bruto domačega proizvoda (Šešek et. alt., 2005). V okviru poročila o porabi alkohola in kazalcih škodljive rabe alkohola se letno spremlja kazalce zdravstvenega stanja in kazalce socialnih problemov, ki so posledica škodljive rabe alkohola. Naj navedemo nekaj statističnih podatkov, ki orisujejo problematiko alkohola v Sloveniji.V letu 2005 je 499 oseb umrlo zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov. Ta delež predstavlja 2,65 % vseh smrti odraslih prebivalcev. Stopnja umrljivosti je bila 24,84 na 100 000 odraslih prebivalcev, pri čemer je bila stopnja umrljivosti moških precej višja, saj je bilo med umrlimi 77,6 % moških. Leta 2005 je prezgodaj umrlo 330 oseb, kar predstavlja 4025,5 izgubljenih let življenja. Med vzroki smrti prevladujejo alkoholne bolezni jeter in duševne ter vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (Šešek et. alt., 2005).
Izmed 31569 prometnih nesreč v letu 2006, jih je bilo kar 11,2 % povzročenih s strani alkoholiziranih povzročiteljev. Več kot tretjina (37,3 %) povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je pod vplivom alkohola. (Alkohol in alkoholna politika v Evropi, 2007). V povezavi s kršitvami javnega reda in miru, je bil alkohol zabeležen pri 17313 kršitvah zoper javni red in mir, kar predstavlja več kot tretjino (34,7 %) teh kršitev. Največ kršitev javnega reda in miru je bilo med mladimi, v starostni skupini 20-24 let (19,1 %). Prav tako je bilo največ mladih v tej starostni skupini med tistimi, ki so alkoholizirani kršili cestno prometne predpise (Alkohol in alkoholna politika v Evropi, 2007).
V	letu 2004 je bilo zaradi udeležbe alkohola obravnavanih 20 otrok in mladostnikov z vedenjskimi in osebnostnimi težavami, kar predstavlja 0,4 % vseh obravnavanih otrok in mladostnikov. Med odraslimi pa
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
je bil delež zaradi alkohola obravnavanih odraslih kar precejšen, in sicer 54,7 % vseh obravnavanih odraslih (Alkohol in alkoholna politika v Evropi, 2007).
Ekonomski stroški, ki so posledica alkoholu pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev so zelo visoki. V letu 2005 je bilo iz navedenih vzrokov 1587 primerov začasne odsotnosti z dela in zato izgubljenih 89509 koledarskih dni. Povprečno trajanje ene začasne odsotnosti iz navedenih vzrokov je bilo 56,4 dni, kar v okviru ocenjenih stroškov začasne odsotnosti z dela (ki temeljijo na bruto plači) znaša 3,4 milijone evrov. Ocenjeno je bilo tudi, da je v letu 2004 zaradi prezgodaj umrlih oseb kot posledica rabe alkohola izguba znašala 58,8 milijona evrov.
Vsi navedem podatki pričajo o tem, da so javnozdravstvene in ekonomske posledice rabe alkohola v Sloveniji zelo velike in zato so v zadnjih letih tudi prizadevanja usmerjena v zmanjševanje tovrstne škode (uvedbe in spremembe zakonov, posebne akcije za preprečevanje zlorabe alkohola idr.). Tovrstna prizadevanja se kažejo tudi na evropski ravni, saj je kot rečeno prav Evropa del sveta v katerem popijejo največ alkohola na svetu. Evropska komisija je zato v letu 2006 pripravila strategijo za reševanje problema alkoholizma po vsej Evropi rhttp://eur-!ex.europa.eu/LexUriServ/site/en/com/2006/com2006 0625en01.pdf) ter ustanovila evropski forum o alkoholu in zdravju, v katerega je vključenih 40 podjetij in nevladnih organizacij, za preprečevanje uživanja alkohola pri mladih, ozaveščanje o učinkih alkohola in spodbujanje odgovorne prodaje in oglaševanja alkohola.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
1.2. Razsežnosti porabe alkohola med mladimi v Sloveniji
Problematika zlorabe alkohola med mladimi zavzema pomemben prostor v znanstveno-raziskovalni in širši javnosti in zlasti v zadnjem desetletju predstavlja osrednji predmet številnih razprav, tako v Sloveniji kot v tujini. V Sloveniji je bilo opravljenih več raziskav na to temo, navadno v povezavi s širšo problematiko drog. Tako je bila ena prvih raziskav med mladimi opravljena že leta 1983, ko je bila izvedena raziskava o zlorabi drog med študenti ljubljanske univerze; obsežneje in bolj sistematično pa se je problematiko alkohola začelo preučevati z vključitvijo Slovenije v mednarodni projekt ESPAD. Splošen trend je, da z leti upada starost pri kateri mladostniki uživajo alkohol in vedno manj mladostnikov je abstinentov. Po podatkih Ministrstva za zdravje pa je približno četrtina vseh smrti pri mladih od 15. do 29. leta povezana z alkoholom (prometne nesreče, samomori) (Kerstin Petrič, Košir 2007)
Slovenija je tako večkrat (v letih 1995, 1999, 2003 in 2007) sodelovala v mednarodnem projektu ESPAD, katerega cilj je zbrati podatke o uporabi alkoholnih pijač, tobaka in drugih drog med populacijo dijakov v različnih državah. V letu 1995 je bila anketirana populacija 16-letnikov (letnik 1979), torej dijakov prvega letnika srednje šole. Med njimi je bilo 14 odstotkov takih, ki so dejali, da so v svojem življenju več kot 40 krat pili alkohol, 9 % takih, ki so več kot 20 krat pili alkohol v zadnjem letu in 5 % takih, ki so 10 krat ali več pili alkohol v zadnjem mesecu. V zadnjem mesecu jih je 21 % 3 ali večkrat pilo pivo, 12 % vino in 11% žgane pijače. V letu 1995 je 7 % dijakov dejalo, daje bilo v življenju več kot 20 krat pijanih, podoben odstotek jih je bil pijanih 3 ali večkrat v zadnjem mesecu. Približno 16 % jih je bilo pijanih pri starosti 13 ali manj. Pri vseh navedenih dejavnikih je moč zaznati razlike po spolu, saj je v vseh primerih alkoholne pijače pilo več fantov kot deklet.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Leta 1999 je bila raziskava ESPAD ponovljena in ponovno so bili anketirani dijaki prvih letnikov srednjih šol (letnik 1983, starost 16 let). V primeijavi z letom 1995 je med mladimi leta 1999 veČ takih, ki so poskušali alkohol (91,3 % v primeijavi s 86,9 %). Prav tako jih je več dejalo, da so v svojem življenju 40 ali večkrat pili alkohol. Takih je bilo 23 %, kar je skoraj desetina več kakor leta 1995. Precej več jih je tudi (17 % v primeijavi s 5 % v letu 1995) več kot 20x pilo alkohol v zadnjem letu. Med dijaki je bilo 8 % takih, ki so več kot 10 krat pili alkohol v zadnjem mesecu. V zadnjem mesecu so jih je 27 % 3 ali več krat pilo pivo, 22 % pivo in 22 % žgane pijače. Odstotki so precej višji kot v letu 1995. Podobno je pri opredeljevanju pijanosti - 13 %, kar je skoraj dvakrat več kot v letu 1995, jih je dejalo, da so bili v svojem življenju 20 krat ali več pijani. 17% dijakov je bilo pijanih pri starosti 13 ali manj. Ponovno lahko zaznamo razlike po spolu, saj je v vseh primerih delež dečkov občutno višji.
Rezultati ponovljene raziskave iz leta 2003 kažejo, daje bilo med mladimi 91,7 % takih, ki so v življenju že pili alkoholne pijače. Rezultati so primerljivi z ostalimi državami, ki so bile udeležene v raziskavi in kažejo, da delež šestnajstletnikov (letnik rojstva 1987), ki so v življenju že poskusili alkohol v Sloveniji iz leta v leto narašča (91,7 % leta 2003, 91,3 % leta 1999 in 86,9 % leta 1995). Četrtina dijakov je dejala, da je alkohol pila več kot 40 krat v življenju, 18 % jih je pilo alkohol 20 ali več krat v zadnjem letu, 7 % pa je bilo takih, ki so 10 ali večkrat pili alkohol v zadnjem mesecu. V zadnjem mesecu je 21 % mladih 3 ali večkrat pilo pivo, prav tolikšen odstotek jih je v zadnjem mesecu tri ali večkrat pil vino, 20 % pa žgane pijače. Med anketiranimi dijaki in dijakinjami jih je 15 % dejalo, da so v življenju bili pijani 20 ali večkrat. Delež dijakov/inj, ki so bili pijani pri starosti 13 ali manj, je v letu 2003 znašal 23%. Delež dečkov je pri vseh navedenih »aktivnostih« višji kot delež deklic.
Tabela 1: Porast pitja alkohola pri 16-Ietnikih v Sloveniji skozi čas
1995 1999 2003
Odstotek mladih, ki so že pili alkoholne pijače 86,9 91,3 91,7 Alkohol več kot 40 krat v življenju	14 23 25
Delež prvič pij anih pri starosti 13 ali manj	16 17 23
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Izsledki raziskav kažejo, da so razlogi, zaradi katerih mladi posegajo po alkoholnih pijačah, mnogoteri: uživanje alkoholnih pijač kot način zabave in sprostitve, večja komunikativnost, lažje navezovanje stikov, večja samozavest oziroma boljša samopodoba in podobno. Izpostaviti bi veljalo, da mladi pogosto navajajo, da ob pitju alkoholnih pijač pozabijo na probleme in težave. Podatek je lahko zaskrbljujoč. AU se mladi resnično soočajo s (pre)številnimi obremenilnimi situacijami v vsakdanjem življenju, ali pa gre večinoma le za navajanje stereotipnih izjav, povezanih z uživanjem alkoholnih pijač? Mladi se sicer zavedajo tudi škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač (prometne nesreče, prepiri, nasihio vedenje, zdravstveni problemi), vendar je obenem moč opaziti, da so v porastu tvegane oblike uporabe alkohola, kot je denimo t, im. »binge drinking« oziroma načrtno opijanjanje v čim krajšem času ali večdnevno popivanje.
1.3 Raba alkohola med mladimi v Sloveniji v evropski perspektivi
Raziskave kažejo (npr. Anderson in Baumnerg, 2006), da v splošnem med državami pri ravneh in vzorcih pitja alkohola sicer obstajajo očitne razlike, vendar so precej manjše kakor pred 40 leti in so si torej na določeni ravni države vse bolj podobne. Kako pa je s pitjem mladih v Sloveniji v primerjavi z evropskimi sovrstniki? Na evropski ravni se vsaka 4 leta opravlja mednarodna raziskava v okviru projekta ESPAD o uporabi alkohola in drugih drog med dijaki v različnih evropskih državah (prva raziskava je bila opravljena leta 1995). Po rezultatih raziskave ESPAD iz leta 2003 (raziskava je bile opravljena med 15 in 16 letniki v 35 evropskih državah) se mladi v Sloveniji po stopnji pitja alkohola uvrščajo v evropsko povprečje,
v
nekoliko nad povprečjem so le pripisu vina, podobno kot ostale značilno vinorodne dežele (Češka, Grčija, Italija in Malta).
V večini držav, ki so sodelovale v raziskavi ESPAD je velik delež anketiranih že poskusil alkoholne pijače (90%) vsaj enkrat v življenju, vendar so razlike med državami v pogostosti pitja še zmeraj precejšnje. Najpogosteje pijejo mladi iz Danske, Avstrije, Češke, Otoka Man in Velike Britanije, kjer je bil delež tistih mladih, ki so alkohol poskušali več kot 40 krat v življenju (kar pomeni, daje že razmeroma reden uživalec alkoholnih pijač) med 43 in 50 %; najmanj pa pijejo v Turčiji, kjer je ta delež 7 %, na Grenlandiji, Islandiji, na Norveškem in Portugalskem (kjer je delež med 13 in 15 %). V Sloveniji je delež mladih, ki so piU 40 krat in več v življenju 25 %. Pri tem je običajno več fantov kakor deklet, ki tako pogosto pijejo alkoholne pijače, izjeme so Otok Man, Finska in Norveška, kjer je porazdelitev glede na spol približno enaka.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Mladi so bili posebej povprašam o pogostosti pitja piva, vina in žganih pijač. Pitje piva je (tudi zaradi relativno nizke cene) zelo pogosto. Najpogosteje so anketirani dejali, da so pili pivo vsaj 3 krat v zadnjih 30ih dneh na Danskem, v Bolgariji, na Nizozemskem in Poljskem (40 - 44 %), najmanj pogosto pa na Norveškem in v Turčiji (10 % oziroma 14 %). Države, kjer manj kakor 20 % vprašanih pije pivo tako pogosto pa so Finska, Madžarska, Islandija in Portugalska. V večini držav fantje pogosteje pijejo pivo kakor dekleta, razen na Grenlandiji in Islandiji, kjer je delež deklet in delež fantov zelo podoben. Delež mladih v Sloveniji, ki so pili pivo 3 aH večkrat v zadnjih 30ih dneh je 21 %.
V	povprečju mladi v redkeje pijejo vino kakor pivo inje pogostost pitja vina 3 krat ali več v zadnjih 30 ih dneh običajno nižja od 20 %. Kot omenjeno pa je v Sloveniji v primeijavi z ostalimi državami ta delež nekoliko nadpovprečen (21 %), podobno kot v Avstriji, Grčiji, Italiji na Češkem in na Malti (kjer je delež še posebej visok - 35 %). Najmanj pogosto mladi pijejo vino na Finskem, na Islandiji na Norveškem in v Turčiji, kjer je delež pitja vina nižji od 5 %.
V	Sloveniji je v letu 2003 20 % mladih dejalo, da so pili žgane pijače 3 ali večkrat v zadnjih 30ih dneh kar jih umešča v evropsko povprečje oziroma nekoliko pod njega. Žgane pijače najpogosteje pijejo na Malti (43 %), na Farskih otokih, v Grčiji na Irskem, otok Man in v Veliki Britaniji, najredkeje pa v Turčiji (5 %), v Romuniji (6 %) in na Finskem (10 %). V približno polovici dežel fantje pogosteje pijejo žgane pijače kakor dekleta, v drugi polovici pa je pogostost pitja precej izenačena med spoloma. Samo v treh deželah pa dekleta pogosteje pijejo žgane pijače kakor fantje in sicer v vseh treh deželah, ki so del Britanskega otočja: Irska, otok Man in Velika Britanija.
Sklop vprašanj v raziskavi se je nanašal tudi na opijanje mladih. Države v katerih so bili anketiram mladi najpogosteje pijani so Danska, Irska, Otok Man, Velika Britanija, Estonija in Finska (26 %- 36 %). Nasprotno pa je v Turčiji le 1 % vprašanih dejal, daje bil pijan 20 krat ali več, medtem, ko je bil na Cipru, v Franciji, Grčiji in na Portugalskem ta delež približno 3 %. V Sloveniji je bil delež tistih, ki so bili pijani 20 krat ali več v življenju v letu 2003 15 %. V večini držav je več fantov kakor deklet, ki poročajo o tovrstni pogostosti opijanja, v nekaterih državah pa je delež fantov in deklet približno izenačen (Finska, Ferski otoki, Islandija, Irska, Otok Man, Norveška, Finska in Velika Britanija)
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 2: Primerjava stopnje pitja mladih v Sloveniji z evropskimi vrstniki
Pitje alkohola
40x in več v življenju
10x v in več v zadnjem mesecu
pivo 3x in več v zadnjem mesecu
vino 3 krat in več v zadnjih 3()ih dneh
zgane piace 3 krat in več v zadnjih 30ihdneh
Pijanost
pijan/a 20 X ali več v življenju
pijan/a 3 krat ali več v zadnjih 30ih dneh
Avstrija	48	21	36	22	30	21	17
Belgija	36/	.20 ■ ;	36	18	■ , ;29.' -		8
Bolgarija	27	9	43	14	25	10	10
Ciper	■V,	11		13	; - ^ ■	■ v-2"-:	■;. ■ ■■2-
Češka Republika	46	13	39	21	28	18	13
Danska	50	13	44	9	31	36	26
Estonija	32	6	25	15	24	26	17
Ferski otoki		/V 4 .	31	" "7 ,	■■■■ ■■37;":'		18
Finska	20	2	18	5	10	26	16
Francija				8	"" 19		' 3;'
Grčija	35	13	28	21	37	3	3
Grenlandija	13			6	26		/19
1 irvaška	27	13	28	19	17	9	8
Islandija	14 .	■ ■■■■	19	■ 5//V''	.13 f	16	10
Irska	39	16	36	10	38	30	26
Italija	/ 24 ,		34	■ "23 ■ ■■	, 25 ■		. 7
Latvija	26	6	32	12	12	14	8
Litva	38	8	28	■ ■ ^3;' "			. 12
Madžarska	21	6	17	19	22	11	9
Malta			29	35		4	
Nizozemska	45	25	40	11	34	6	7
Neinčija			30	■'■"' "■'17			10
Norveška	15	3	14	3	17	14	12
Otok Man	■V" 45	y'/'As.-,:.		18	38	29	23
Poljska	27	10	41	8	14	10	10
Portugalska	14	/ ■	18	6	26		" 3-
Romunija	18	5	33	13	6	3	3
Rusija	39	12	38				^/■//R
Slovaška	34	9	38	19	25	14	11
Slovenija			21	21	20	15	12
Švedska	17	1	20	8	18	17	9
Švica	.. ■-,27■■■		2S ■	10		/10	9
Turčija	7	4	10	4	5	1	1
(Jkrajina	,22	■ V.;.		17., ■	16/	18	■ 16
Velika Britanija	43	17	31	18	39	27	23
Vir: Espad, 2003 (Hibell et alt, 2004)
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Kakšna pa so sicer stališča mladih v Evropi in Sloveniji do alkohola? V letu 2008 je bila opravljena tudi evropska raziskava^ med mladimi v starosti med 15 in 24 let o stališčih do drog, med drugim do alkohola.
Povprečno je samo četrtina mladih v EU zaznala veliko tveganje za zdravje povezano z uporabo alkohola (24 %), pri čemer so fantje nekoliko bolj prepričani, da gre za manjše tveganje kakor dekleta. V Sloveniji je delež mladih, ki menijo, da predstavlja alkohol veliko tveganje za zdravje še nekoliko nižji -16 %, 63 % jüi meni, da predstavlja srednje tveganje in 19 % da predstavlja majhno tveganje.
Mladi Evropejci so bili povpr^ani tudi ali bi morali prodajo alkohola še naprej regulirati ali bi jo morali prepovedati, pri čemer se je za prepoved izreklo zgolj 9 % anketiranih, v Sloveniji pa le 7 % anketiranih.
Mladi v Evropi nimajo težav z dostopom do alkoholnih pijač, saj so skoraj vsi (97 %) dejali, daje zanje razmeroma lahko pridobiti alkoholne pijače. Velika večina mladih Evropejcev (približno 80 %) je dejalo celo, da zelo lahko dostopajo do alkoholnih pijač in le 3 % jih je dejalo, da bi bil dostop težek. V Sloveniji je delež mladih, ki so dejali, daje dostop do alkohola zelo lahek 84 %, le 1 % pa je dejal, daje dostop zelo težek (Young people and drugs among 15-24 years-olds, 2008).
2. Empirična raziskava med slovenskimi učenci In učenkami ter dijaki in dijakinjami
Med septembrom in decembrom 2007 je v okviru projekta »Zloraba alkohola med slovensko mladino« pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem potekala izvedba javnomnenjske raziskave na reprezentativnem vzorcu osnovnih in srednjih šol, ki gaje pripravil Statistični urad Republike Slovenije. V osnovnih šolah je bil anketiran 1 oddelek osmih razredov, v srednjih pa 1 oddelek tretjih letnikov. Skupno je bilo anketiranih 710 osnovnošolcev in osnovnošolk ter 634 srednješolcev in srednješolk, torej 1353 mladih. Populacija, ki smo jo proučevali in na katero se nanašajo naše ugotovitve, so tako učenci in učenke osmih razredov osnovnih šol ter dijaki in dijakinje tretjih letnikov srednjih šol. Na ta način se lahko primega razlike med dvema starostnima razredoma oziroma frekvenco pitja in stališča do alkoholnih pijač med mladimi, ki se šele pričenjajo spogledovati z alkoholom.
^ Raziskava je biia opravljena med več kot 12 000 mladimi v starostni skupini med 15 in 24 let v 27ih državah, članicah Evropske imije.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Javnomnenjska raziskava je bila zastavljena s ciljem celovite analize uporabe in zlorabe alkohola med slovensko mladino. V tem okviru je bil oblikovan anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila zasnovana na osnovi predhodno izvedene pilotne (preliminarne) raziskave, s katero smo testirali določena vprašanja, na osnovi rezultatov katere so bila določena vprašanja izločena, nekatera pa preoblikovana, nekaj vprašanj pa je bilo tudi dodanih.Vprašalnik je bil sestavljen iz 39-ili vprašanj vsebinskih vprašanj in 6 demografskih. Večina jih je bila zaprtega tipa, nekaj pa jih je bilo tudi odprtega tipa.
Vprašalnik je vseboval naslednje vsebinske sklope:
•	razširjenost uporabe alkohola med mladim
V	prvem sklopu nas je zanimalo predvsem kdaj so se mladi srečali z alkoholom, pogostost pitja alkohola, s katerimi osebami najpogosteje pijejo alkoholne pijače in s katerimi posledicami se soočajo.
•	zaznavanje in pogled na problematiko zlorabe alkohola
V	nadaljevanju smo mlade povprašali o mnenjih glede vzrokov pitja alkoholnih pijač, o njihovi percepciji pozitivnih in negativnih posledic pitja alkohola. Mladih torej nismo povpraševali zgolj o neposrednih izkušnjah, temveč tudi o stališčih ter pogledu na problematiko.
•	preživljanje prostega časa
Naslednji sklop je bil posvečen preživljanju prostega časa mladih, saj so raziskave (KATERE) pokazale na obstoj korekcije med kvaliteto preživljanja prostega časa mladih in pa rabo alkohola med mladimi.
•	splošna in demografska vprašanj a
V	zadnjem sklopu smo zbrali demografske značilnosti ankethane populacije
Potek vzorčenja: Osnovne šole:
Vzorčni okvir je seznam osmih razredov OŠ (šol.l. 2007/2008). Iz tega seznama izločimo oddelke (šole) z manj kot 11 učenci. Na prvi stopnji sistematično izbiramo OŠ. Na drugi stopnji pa znotraj vsake izbrane šole naključno izberemo po en oddelek.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Srednje šole:
Vzorčni okvir je seznam tretjih letnikov SŠ (šol.l. 2007/2008) v RS. Iz tega seznama izločimo oddelke z manj kot 11 učenci. Seznam sortiramo po programih (gimnazije, nižje poklicno in srednje izobraževanje, srednje strokovno in drugo tehniško izobraževanje) in regijah in nato na prvi stopnji sistematično izbiramo srednje šole in program, na drugi stopnji pa še oddelek znotraj posamezne šole (z izbranim programom). Korak izračunamo po formuli:
st=dij_sk/odd_sk; dij_sk je število vseh dijakov, odd_sk je število vseh oddelkov korak=round(800/st)
Po prejetju preliminarnih podatkov ankete smo v aprilu 2007 izvedli tudi dve fokusni skupini, eno med osnovnošolci in osnovnošolkami ter eno med srednješolci in srednješolkami, da bi pridobili dodatna, nekoliko bolj poglobljena mnenja in stališča v zvezi z rabo alkohola med mladimi.
2.1 Demografski podatid in splošna vprašanja
V nadaljevanju so predstavljeni osnovni demografski podatki, torej informacije o spolu, starosti, šoli, uspehu v zadnjem šolskem letu, izobrazbi staršev in podobno. Podatki so predstavljeni ločeno za osnovne in srednje šole.
Tabela 3: spo!
Osnovne šole
Srednje šole
Moški Ženske
Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
337 370 3
:710v
ODSTOTKI
47,5 52,V. A \100,0
FREKVENCE
391 239 4
634
ODSTOTKI
61,7 ^ -37,7 ,6 100,0
V osnovnih šolah je na anketo odgovagalo 47,5 % fantov in 52,1 % deklet, v srednjih pa 61,7 % fantov in pa 37,7 % deklet.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 4: leto rojstva
Osnovne šole
FREKVENCE ODSTOTKI
1991	1	,1
1992	1	:
1993	18	2,5
1994 :	643	90,6
1995	27	3,8
Skupaj	710 ;	100,0
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI
1985	1	,2
1986	V"', ■i^'"-	
1987	4	
1988	29	4.6
1989	85	13,4
1990		69,9
1991	52	8,2
1992	. 6	,9
Skupaj	634	100,0
Velika večina odgovagajočih v osnovnih šolah je bila rojenih leta 1994 (torej starih okoli 13 let), nekaj je mlajših (3,8 %), nekaj pa starejših (2,7 %).
Med srednješolci in srednješolkami je raznolikost glede na starost nekoliko večja. Največje bilo rojenih leta 1990 (17 let) , mlajših je 9,1 %, starejših pa 19 %.
Koper, september 2008 CRP - »Zioraba alkohola med slovensko mladino«	16 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 5: Najvišja dosežena izobrazba očeta
Osnovne šole
Srednje šole
Osnovna šola ali manj Poklicna šola Srednja šola
Višja, visolca, univerzitetna ali več (magisterij, doktorat) Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
43 148
266
, 204
49 710
ODSTOTKI
6,1 20,8 37,5
28,7
6,9 100,0
FltEKVENCE
75
179
215
;:144 :: 21
634 :
ODSTOTKI
11,8 28,2 33,9
3,3 100,0
Med osnovnošolci in osnovnošolkami ima večina očetov zaključeno srednjo šolo (37,5 %), približno enako je tudi pri srednješolcih in srednješolkah (33,9 %).
Tabela 6: Najvišja dosežena izobrazba matere
Osnovne šole
Srednje šole
Osnovna šola ali manj Poklicna šola Srednja šola
Višja, visoka, univerzitetna ali več (magisterij, doktorat) Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
49
136
240
251
34 710:
ODSTOTKI
6,9 19,2 33,8
4,8 : 100,0
FREKVENCE
76 131
229
182
16 .634
ODSTOTKI
12,0 : 20,7 : 36,1
28,7
2,5 100,0
V osnovnih šolah so najpogosteje odgovorili, da ima mati zaključeno višješolsko, visokošolsko, univerzitetno izobrazbo ali več (35,4 %), v srednjih šolah pa ima večina mater zaključeno srednjo šolo
(36,1 %).
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
17
Raziskava: »Miadi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 7: Ali bi svojo družino uvrstil med...
Osnovne šole
Srednje šole
Nižji sloj (revne) Srednji sloj (niti revne niti bogate)
Višji sloj (bogate) Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
12
606
66 26 710
ODSTOTKI
1,7
85,4 9,3
3,7 ; 100,0
FREKVENCE
23
544
48 19
634
ODSTOTKI
3,6
85,8
7,6 3,0 100,0
Velika večina anketiranih je svojo družina uvrstila v srednji sloj, le 1,7 % učencev/učenk in pa 3,6 % dijakov/dijakinj seje uvrstila med nižji sloj (revne).
Tabela 8: Tvoj uspeh v šoli v lanskem šolskem letu
Osnovne šole
Srednje šole
Nezadosten
Zadosten
Dober
Prav dober
Odličen
Brez odgovora
Skupaj
FREKVENCE
7 21 m
; . :249 \ 290 13 710
ODSTOTKI	FREKVENCE ODSTOTKI
1,0	8	1,3
3,0 ;	^ 127	:20ß
18,3	269	42,4
35,1	153	24,1
40,8	64	10,1
100,0	634	100,0
V	osnovnih šolah je bilo največ prav dobrih (35,1 %) in odličnih (40,8 %), v srednjih šolah pa dobrih (42, 4%) in prav dobrih (24,1 %).
2.2 Rezultati raziskave
V	nadaljevanju so predstavljeni rezultati raziskave o pitju alkohola med osnovnošolci in srednješolci po posameznih vpr^anjih. Ker so bile opravljene analize tudi povezav s posameznimi demografskimi dejavniki (spol, uspeh v šoli, vrsta šole idr.), je v primeru statistično značilne povezanosti med dejavniki, ob posamezni tabeli zapisana povezava med njimi.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
18®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
2.2.1 Prve alkoholne pijače
V prvem sklopu vprašanj nas je zanimalo predvsem kdaj so mladi prvič poskusili alkoholne pijače in katere pijače so to bile.Različne raziskave (WHO 2001, ESPAD) kažejo, da mladi pričenjajo piti alkoholne pijače vse bolj zgodaj, pri čemer nekatere raziskave nakazujejo tudi povezavo med zgodnjim pitjem alkoholnih pijač in kasnejšo alkoholno odvisnosljo oziroma s poškodbami, ki jih lahko pripišemo alkoholu. Podobno kot drugod se tudi v Sloveniji niža starost pri kateri mladi okusijo alkohol in pa starost pri kateri ga pričnejo uživati intenzivneje in se giblje okoli 13 let. (Kerstin Petrič, Košir 2007)
Mladi se prvega pitja alkohola z leti vse težje spomnijo, prav tako pa se spremeni tudi njihova definicija pitja (zelo mladi kot pitje pojmujejo že nekaj požirkov alkohola). Z leti število »pivcev« preseže število »ne-pivcev« in tudi v pričujoči raziskavi se kaže precejšnja razlika med osnovnošolci/osnovnošolkami in srednješolci/srednješolkami. Med osnovnošolci jih 64,2 % še ni bilo pijanih, 16,5 % pa jih nikoli ni poskusilo nobene alkohohie pijače, med srednješolci pa je takih, ki še niso bili pijani le še 12,5 % in takih, ki še niso poskusili alkoholnih pijač 4,4 %. O skokovitem porastu pitja alkoholnih pijač skozi razHčna starostna obdobja (najstniška leta) pričajo tudi podatki raziskave HBSC, v kateri so po pitju alkohola primerjali slovenske 11, 13 in 15-letnike. Med 11 letniki je tako manj od 3 % takih, ki pijejo vsaj enkrat tedensko, med 13-letniki jih je nekoliko manj kot desetina, med 15-letniki pa jih je že nekoliko več od 28 %. (Jeriček idr., 2007).
Tabela 9: Katera je bila prva alkoholna pijača, ki si jo kadarkoli poskusil/a?
Osnovne šole
Srednje šole
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače
Pivo (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami, npr. radier, diese!)
Vino (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami,
npr. miš maš, bambus)
Žgane pijače (npr. viski, vodka, žganje)
Drugo
Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTK
116	16,3	28	4,4
: ■ 382 ■	53,8		43,2
168	23,7	250	39,4
	4,9		11,0
8	1,1	1	,2
	0,1	V;. 11"/	
710	100,0	634	100,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Za mlade je bila najpogosteje prva alkoholna pijača, ki so jo kadarkoli poskusili pivo. Tako je namreč odgovorila dobra polovica osnovnošolcev (53,8 %) in 43,2 % srednješolcev. Odgovori "drugo" so predvsem odgovori tistih, ki so hkrati navajali več pijač (npr. vino, pivo ali pivo, vodka, šnops..), trije pa so navedli Bacardi breezer. Med osnovnošolci je v primeijavi s srednješolci več takih, ki nikoli niso poskusili alkoholnih pijač, sicer pa je več srednješolcev kot osnovnošolcev prvič poskusilo vino ali žgane pijače.
V nadaljevanju so bili mladi povprašam o priložnosti ob kateri so prvič poskusili alkohohio pijačo. Mladi običajno alkohol prvič poskusijo doma, v krogu družine - na zabavah ali drugih posebnih priložnostih, pa tudi ob delu, kije povezano s pridelavo alkohola.
Pri odprtem vprašanju o priložnosti ob kateri priložnosti so prvič poskusili alkoholno pijačo, so osnovnošolci navajali, da je bilo to najpogosteje doma. Najpogosteje so odgovorili, da so alkohol prvič poskusili na katerem od praznovanj v krogu družine in običajno jim ga je ponudil kdo od sorodnikov -mama, oČe, bratje in sestre, strici, stari starši (rojstni dnevi. Božič in novo leto, družinska praznovanja, poroke, birme), npr.: "ko je bila moja mami stara 38 let", "na kakšnem rojstnem dnevu ali poroki", "na atijevem rojstnem dnevu in na veselici", "ko smo kaj praznovali", "na rojstnem dnevu stare mame". Pogosto so alkohol poskusili doma, v prisotnosti staršev: npr. "doma - samo za probat - ob kosilu - en požirek", "doma mi je ati dal za poskusit", "doma s starši", "ko mi je mama prvič dovolila poskusiti". Nekaj odgovorov je bilo vezanih na delo, včasih na pridelavo alkohola npr. "ob trgatvi" , "ko smo kuhali žganje", včasih pa na druge dejavnosti: npr. "na kolinah". Včasih so odgovorili zgolj, daje bilo to doma, pogosto so izbrali tudi odgovor "«a morju" oz. "na počitnicah", ki se pri osnovnošolcih najpogosteje odvijajo še v krogu družine. Nekaj osnovnošolcev pa je alkohol prvič poskusilo doma, ko staršev ni bilo, včasih pa so navedli, da so alkohol prvič poskusili v gostilni, v družbi staršev. Nekaj jih je navedlo tudi, da so alkohol prvič poskusili na zabavi oz> veselici ("na gasilski veselici", "soboški dnevi") ali pa v družbi prijateljev: "po pouku, s prijateljicami", "pri prijateljici na zabavi". Manjši del osnovnošolcev je odgovoril, da so alkohol poskusili prvič kar tako, iz radovednosti ali da so ga sami vzeli
Srednješolci so navajali podobne odgovore kot osnovnošolci in so prav tako najpogosteje poskusili alkohol kar doma, ponovno najpogosteje v okviru praznovanj: "doma - bratova fantovščina", "doma na mamini rojstnodnevni zabavi", "doma za božič". Ponovno je precejšen del odgovoril, da so alkohol poskusili doma, v prisotnosti staršev, npr. ob kosilu, del pa, da so alkohol prvič poskusili ob delu ("ko smo sadili trte", "ko
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
je oče kletaril, v času trgatve"). Pogosti odgovori so bili tudi na zabavi (prijateljevi, lastni), v lokalu oz, gostilni (kar je odgovorilo precej manj osnovnošolcev), na morju (s prijatelji), pa tudi po koncu osnovne šole.
Tabela 10: kdo ti je ponudil alkohol, ko si ga prvič poskusil?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Neka oseba	346	48,7	240 ^	37,9^
Nihče mi ga ni ponudil, sam sem ga vzel	235	33,1	364	57,4
Brez odgovora	13	1,8		
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Osnovnošolci so najpogosteje (48,7 %) odgovorili, da jim je ob prvem zaužitju alkohola, le - tega ponudila neka oseba, srednješolci pa da jim ga ni nihče ponudil, temveč, da so ga vzeli sami (57,4 %).
Tiste, ki so odgovorili, da jim je alkohol ponudila neka oseba (slaba polovica osnovnošolcev in osnovnošolk ter dobra tretjina srednješolcev in srednješolk), smo povprašali kdo je to bil. Odgovori so zbrani v spodnji tabeli:
Tabela 11: Kdo ti je prvič ponudil alkohol?
Osnovne šole
Srednje šole
FREKVENCE FREKVENCE
Oče
Oče in mama oz. starši
Prijatelj/ica
Mama
Stric
Dedek
Ikat
Sosed/a
106
42 20 17 11 10 6
38 41'' 78
/s:
7 12
3 -h
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Teta	6	
Sestrična		1
Sestra	4	
Starejša generacija, starejša		" - .3
Oseba		
Bratranec	4	1
Ime (Janez, .Ture, Klemen...)	" : : 3 " ;	
Babica	2	2
Babica in dedek (stari starši)		/2.
Družinski prijatelj	2	
Gostilničar. Natakar		10
Sorodniki	2	8
Sošolec/ka	2",	4
Oče, mama, teta, stric	1	
Oče, mama, babica, dedek		
Brat in bratranec	1	
Brat in starši	1	
Odrasli	1	
Prodajalka		
Varuška	1	
Znanci	1	
Slavij enec/ka		5
Osnovnošolcem in osnovnošolkam je alkohol najpogosteje ponudil oče, sledijo starši, prijatelji/ce in mama; srednješolcem in srednješolcem pa so ga najpogosteje ponudili prijatelji, nato starši in oče. Mladi alkohol torej pogosto poskušajo prvič v krogu družine oziroma prijateljev, kar kot omenjeno, v družbi, kjer je alkohol razmeroma sprejeta in široko razšiijena dobrina, ni nepričakovano.
Študije kažejo tudi, da mladi pogosto pričenjajo piti alkohol zaradi »pritiska« vrstnikov ali pa iz radovednosti, na pogostejše (torej bolj problemaično) pitje alkohola pa vpliva vrsta dejavnikov, poleg uživanja v okusu in posledicah, ki jih prinaša alkohol še vrsta socialnih, kulturnih, ekonomskih in psiholoških dejavnikov (Plant in Plant, 2001).
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
V nadaljevanju nas je zanimala starost pri kateri so mladostniki prvič poskusili pivo, vino in pa žgane pijače. Pričakovano je bilo, da bodo vino in pivo poskusili nekoliko prej kakor žgane pijače.
Tabela 12: Koliko si bi!/a star/a, ko si prvič poskusil/a pivo (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOl
Nikoli nisem poskusil piva	158	22,3	38	6
9 ali manj	' 153v-	. 21,5'	99	; ; 15,6:
10-11	202	28,4	116	18,2
12-13 ■	126	17,7	i3o;	20^5
14-15	0	0	157	24,7
16 ali več	0		' ^^ 32"	5,0
Brez odgovora	71	10	62	9,8
Skupaj	: : 710:	100,0		^ 100,0
Med učenci in učenkami jih je veliko, ki so dejali, da so pivo prvič poskusili, ko so bili stari 9 ali manj (22,3 %). Med temi je precejšen delež takih, ki so alkohol dejansko zgolj »poskusili«, niso ga pa pili, saj so bile navedene tudi predšolske starosti. Najpogosteje so ga poskusili v starosti 10 oz.l 1 let (28,4 %), sledi pa 12 oz. 13 let. Med srednješolci in srednješolkami je 15,6 % takih, ki so dejali, da so prvič poskusih pivo pri starosti 9 ali manj, največ pa jih je alkohol poskusilo pri starosti 14-15 (24,7 %), torej konec osnovne šole oziroma v prvih letnikih srednje šole.
Primerjava glede na spol pokaže, da osnovnošolci poskusijo pivo nekoliko prej kot osnovnošolke, v srednjih šolah pa glede na spol ni razlik.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 13: Koliko si bil/a star/a, ko si prvič poskusil/a vino (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil vina 186		26,2	43	6,8
9 ali manj				
	12	18,1	95	15,
10-11	151	21,26	95	15
12-13		■ 17,7		
14-15	1	0,1	160	25,2
16 ali več			'^34:,,:	■ r "- : 5,4:
Brez odgovora	117	16,5	78	12,3
Skupaj	710: .	100,0	634	100,0
Podobno kakor za pivo, tudi za vino velja, da so ga tisti osnovnošolci, ki so ga že poskusili, poskusili v				
starosti 10-11 let, oziroma prej. V starosti 12-13 let gaje poskusilo 17,7 % osnovnošolcev. Četrtina				
srednješolcev, 25,2 % je	prvič poskusila vino v	starosti 14-15 let, 20,3 % pa v starosti 12-13 let. Med fanti		
in dekleti ni velikih razlik v starosti, ko so prvič poskusili alkohol.				
Tabela 14: Koliko si bil/a star/a, ko si prvič poskusil/a zgane pijače (tudi mešano z brezalkoholnimi				
pijačami)?				
	Osnovne šole		Srednje šole	
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	331	46,6	56	8,8
žganih pijač				
9 ali manj	29	4,1	30	
10-11	90	12,7	47	7,4
'12-13	96	13,5	86	
14-15	1	0,1	224	35,1
16 ali več	■ '0.	0,0		16,3
Brez odgovora	163	23	92	14,4
Skupaj	■ ' 710;	100,0	.....:'634; ■■■	:10p,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Žgane pijače mladi v povprečju poskusijo redkeje in kasneje kot vino in pivo, največ osnovnošolcev pri starosti 12-13 let (13,5 %), največ srednješolcev pa v starosti 14 in 15 (35,1 %), precej pa jih ni odgovorilo na vprašanje. Primeijava glede na spol pokaže, da fantje poskusijo žgane pijače nekoliko prej kot dekleta.
Ključne ugotovitve
Po podatkih naše raziskavi mladi alkohol poskusijo zelo zgodaj, pojavljali so se celo odgovori, da mladi alkohol poizkušajo v predšolski dobi, saj jim ga ponudijo starši, kar zagotovo priča o široki sprejetpsti alkohola v slovenski družbi, ki po nekaterih razvrstitvah sodi med t.i. »mokre družbe«. Prve vtise o alkoholu dobivajo otroci preko opazovanja staršev in drugih odraslih s katerimi prihajajo v stik, že v obdobju socializacije (Plant and Plant, 2001), torej bi se bilo pri načrtovanju sprememb povezanih s pitjem alkohola pomembno usmeriti na spremembe tovrstnih vzorcev. Mladi v Sloveniji tako najpogosteje prvo alkoholno pijačo popijejo doma, ob razhčnih praznovanjih pogosto jo starši mladostniku/cl tudi ponudijo. Prva pijača s katero se mladi v Sloveniji najpogosteje soočajo je pivo, podobno kakor števikii evropski sovrstniki, zaradi precejšnje razširjenosti in pa dostopnosti le-tega, v približno enaki starosti prvič okusijo tudi vino, nazadnje pa okušajo žgane pijače.
2.2.2 Frekvenca pitja alkoholnih pijač
Sodobni mladostniki v primeijavi z vrstniki pred desetletji pijejo več in pogosteje. Osnovnošolci in osnovnošolke v primeijavi z dijaki in dijakinjami pijejo manj in sprva predvsem na družinskih zabavah in praznovanjih. Tudi v pogovorih v okviru fokusnih skupin med mladimi se je izkazalo, da zlasti prve alkohobie pijače poskusijo v krogu družine, kasneje pa predvsem s prijatelji in za zabavo.
Čeravno se starostna meja poskušanja alkohola nekoliko še nekoliko niža, naj navedemo kako Newbum in Shiner (2001) opisujeta spreminjanje pri pitju alkohola v Veliki Britaniji skozi starostna obdobja mladostnikov:
12-13 - letniki pričnejo eksperimentirati z alkoholom, prvič ga običajno izkusijo v družinskem okolju 14 - 15 - letniki pijejo izven družinskega okolja, se skrivajo pred starši in preizkušajo meje pri pitju 16 - 17-letniki prehajajo od eksperimentiranja k bolj odgovornemu pitju alkohola
Zanimalo nas je tudi katere so trenutno najbolj priljubljene pijače med mladimi. Na odprto vprašanje: "Naštej tri znamke alkoholnih pijač, ki so trenutno najbolj popularne med tvojimi vrstniki", smo najpogosteje dobili naslednje odgovore:
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Osnovnošolci:
1.	Bandidos
2.	Laško
3.	Union Srednješolci:
1.	Bandidos
2.	Laško
3.	Jegermaister
Bandidos, ki je tako pri osnovnošolcih in srednješolcih najbolj popularna alkoholna pijača uvrščamo v t.i. alkopop (trendovske alkoholne pijače, namenjene mladim) pijače za katere je Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2001 ugotovila, da z izgledom, recepti in podobno naslavljajo prav mlade in da so poleg cenovno dostopnih in relativno razštijenih alkoholnih pijač (kot je npr. pivo) med mladimi zelo razšiijene (Jemigan, 2001).
Tabela 15: Kolikokrat si v zadnjem mesecu pil pivo (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole	Srednje šole
	Fl^KVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli		48,5	190	■ X - : 30,0 ;
1-2 krat	177	24,9	173	27,3
3-5 krat	45	6,3	125	19,7
6-9 krat	13	1,8	47	7,4
10-19 krat			31'v	4.9
20 in večkrat	6	,8	40	6,3
Skupaj			634	; : : i00;0;
Med mladimi je 35,2 % osnovnošolcev in skoraj dvakrat več srednješolcev, 65,2 %, ki so v zadnjem mesecu pili pivo. Največji delež je pivo pil do 5 krat; 10 in večkrat pa je v zadnjem mesecu pivo pilo 2,1 % osnovnošolcev in pa 11,2 % srednješolcev. Pri tem se izkaže, da so fantje tako v osnovnih kot v srednjih šolah pogostejši pivci piva. Pogostost pitja piva v zadnjem mesecu narašča z nižanjem uspeha v osnovni šoli. Tako je v zadnjem mesecu vsaj enkrat pilo pivo 56,4 % osnovnošolcev in osnovnošolk z uspehom, ki
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
je dober ali slabšim, 41,6 % učencev in učenk s prav dobrim uspehom in le 32,9 % učenk in učencev z odličnim uspehom. Podobno je v srednji šoli, kjer je v zadnjem mesecu pivo pilo 78,1 % tistih z nezadostnim m zadostnim uspehom, 68,3 % z dobrim uspehom in 62,8 % s prav dobrim ali odličnim uspehom.
Tabela 16: Kolikokrat si v zadnjem mesecu pil vino (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	417	58,7	241	38,0
1-2 krat	131	18,5	180	28,4
3-5 krat		4,8	91	"...14,4C; "-;.
6-9 krat	8	1,1	47	7,4
10-19krat			■ 25	3,9
20 in večkrat	2	,3	22	3,5
Skupaj	■:710	100,a	634	100,0 r
V primeijavi s pivom je delež tistih, ki so v zadnjem mesecu pili vino nekoliko (le malo) manjši. Do 5 krat je v zadnjem mesecu pilo vino 23,3 % osnovnošolcev in pa 42,8 % srednješolcev, nad 10 krat pa le 0,6 % osnovnošolcev in 7,4 % srednješolcev. V srednjih šolah so fantje v povprečju nekoliko pogosteje pili vino kot dekleta.
Tabela 17: Kolikokrat si v zadnjem mesecu pil žgane pijače (tudi mešane z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	508	V:;		36,6
1-2 krat	58	8,2	180	28,4
3-5krat -■	16	T:;.	110	
6-9 krat	6	,8	36	5,7
10-19 krat	■■V'.V			
20 in večkrat	3	,4	23	3,6
Skupaj		: 100,0 -	634	100,0:.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Mladi še nekoliko redkeje kot vino in pivo pijejo žgane pijače, predvsem delež osnovnošolcev je precej nižji. V zadnjem mesecu je tako pilo žgane pijače 12,1 % osnovnošolcev in pa 59 % srednješolcev. Do 5 krat je v zadnjem mesecu pilo žgane pijače 10,5 % osnovnošolcev in 45,8 % srednješolcev, nad 10 krat pa 0,8 % osnovnošolcev in 7,5 % srednješolcev. Srednješolci so žgane pijače v zadnjem letu pili nekoliko pogosteje kot srednješolke, med tem, ko pri osnovnih šolah ni razlik v pitju med spoloma. Pogosteje kot ostali, čeprav vseeno ne zelo pogosto (19,5 %), so žgane pijače pili osnovnošolci in osnovnošolke z nezadostnim, zadostnim ali dobrim uspehom.
Tabela 18: Kolikokrat si v zadnjem letu pil pivo (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli	161		82	12,9
1-2 krat	165	23,2	56	8,8
3-5 krat	106 -	14,9	60	9,5
6-9 krat	65	9,2	61	9,6
10-19 krat		6,1	80	12,6
20-29 krat	27	3,8	69	10,9
30-39 krat	r	A A "	36	
40 krat in več	17	2,4	162	25,6
Skupaj		100,0	634	/■100,0
V zadnjem letuje pilo pivo 61 % osnovnošolcev in 82,7 % srednješolcev. Največ osnovnošolcev je pivo pilo do 5 krat v enem letu, največ srednješolcev pa nad 20 krat (42,2 %). Med srednješolci so fanlje v primerjavi z dekleti v zadnjem letu pogosteje pili, med osnovnošolci pa ni razlik med spoloma. Glede na uspeh v šoli pri osnovnošolcih ni razlik, med srednješolci pa z naraščanjem uspeha upada pogostost pitja piva v enem letu, zlasti za tiste, ki so dejali, da pivo pijejo nad 30 krat v letu.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 19: Kolikokrat si v zadnjem letu pil vino (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole
Srednje šole
	fi«:kvence odstotki		frekvence	odstotki
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli	239	33,7	113	17,8;
1-2 krat	189	26,6	84	13,2
3-5 krat	82	11,5	75 /	11,8
6-9 krat	40	5,6	62	9,8
10-19 krat	15		7r //	: na ,
20-29 krat	14	2ß	65	10,3
30-39krat	6	ß	29	; 4,6
40 krat in več	9	1,3	107	16,9
Skupaj	: 710	100,0	634	: 100,0 ,
Med osnovnošolci je 50,0 % takih, ki so v		zadnjem letu piU vino, med srednješolci pa 78,2 %. Do 5 krat je		
vino pilo 38,1 % osnovnošolcev in 25 % srednješolcev, nad 20 krat pa zgolj 4,1 % osnovnošolcev (nad 40				
krat zgolj 1,4 %) in pa kar 31,1	? % srednješolcev (nad 40 krat kar 16,9 %). V zadnjem letu so srednješolci			
nekoliko pogosteje pili vino v primeqavi s srednješolkami, pri osnovnošolcih pa ni				razlik med fanti in
dekleti. Glede na uspeh v šoli pri osnovnošolcih ni razlik, med srednješolci pa z naročanjem uspeha upada				
pogostost pitja piva v enem letu, zlasti za tiste, ki so dejali, da pijejo			vino pogosteje od 30 krat v letu.	
Tabela 20: Kolikokrat si v zadnjem letu pil žgane pijače (tudi mešane z brezalkoholnimi pijačami)?				
		Osnovne šole	Srednje šole	
	frek\tence odstotki		frekvence	odstotki
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli	401	56,5	112	
1-2 krat	108	15,2	75	11,8
: 3-5 krat		6,3	56	8,8
6-9 krat	20	2,8	79	12,5
10-19 krat	8		88	13,9
20-29 krat	2	,3	67	10,6
30-39 krat				6,6
40 krat in več	6	,8	87	13,7
Skupaj		: ; ; > ; : 100,0/	V ■■ 634 ; ;	100,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkolioia med slovensko mladino«
29®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Žgane pijače je v zadnjem letu v primerjavi s pivom in vinom pilo precej manj osnovnošolcev. Osnovnošolci so ga najpogosteje pili do 5 krat, srednješolci pa nad 20 krat. Pri pitju žganih pijač v zadnjem letu ni razlik med spoloma.
Tabela 21: Kolikokrat si pil pivo v tvojem dosedanjem življenju (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOl
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli	76 ;	10,7	38 :	6,0
1-2 krat	114	16.1	33	5,2
3-5 krat :	; 111	15,6	; 34'	5,4
6-9 krat	90	12,7	56	8.8
	61	8,6	48	7Ä:
20-29 krat	40	5,6	51	8,0
30-39 krat		4,6	55'v	■ 8,7
40 krat in več	53	7,5	282	44,5
Brez odgovora	16/'	.■2,3::-	9	1,4
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Pri vprašanjih, ki se nanašajo na pitje alkohola se pričakovano kažejo velike razlike med osnovnošolci in srednješolci. Med osnovnošolci je 70,7 % takih, ki so v dosedanjem življenju že pili pivo, med srednješolci pa 88,2 %. Največ osnovnošolcev gaje pilo do 5 krat, največ srednješolcev pa nad 20 krat. Fantje so v primeijavi z dekleti v njihovem dosedanjem življenju pogosteje pili pivo tako v osnovnih kot srednjih šolah.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 22: Kolikokrat si pil vino v tvojem dosedanjem življenju (tudi mešano z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole	Srednje šole
	Fl^KVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli	148	20,8	58	9,1
1-2 krat	135	19,0	39	6,2
3-5 krat	107^ .	15,1 :	41	
6-9 krat	62	8,7	46	7,3
10-19 krat	-V;"	8,2	69	10.9
20-29 krat	24	3,4	66	10,4
30-39 krat	21	3,0	36	.5,T".
40 krat in več	30	4,2	234	36,9
Brez odgovora	9	: . 1,3	17	2,7:; '
Skupaj	710	100,0	634	100,0
V njihovem dosedanjem življenju je vino pilo 61,6 % osnovnošolcev in pa 83,5 % srednješolcev. Največ srednješolcev je vino pilo do 5 krat (34,1 %), srednješolcev pa nad 40 krat (36,9 %). Med 6 in 20 krat je vino pilo 16,9 % osnovnošolcev in pa 18,2 % srednješolcev, nad 20 krat pa 10,6 % osnovnošolcev in kar 53 % srednješolcev. Fantje v osnovnih in srednjih šolah so v njihovem dosedanjem življenju pogosteje pili vino kot dekleta. Primeijava glede na uspeh pokaže, da so srednješolci in srednješolke s prav dobrim in odličnim uspehom najmanj pogosto dejali, da so v svojem dosedanjem življenju več kot 30 krat pili pivo.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 23: Kolikokrat si pil žgane pijače v tvojem dosedanjem življenju (tudi mešane z brezalkoholnimi pijačami)?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	346	48,7	79	12,5
1-2 krat	87	12,3	35	5,5
3-5 krat	: 50			8,4
6-9 krat	39	5,5	33	5,2
lÖ-19krat	' 25	/ ■ " 3,5' V	64	
20-29 krat	6	,8	70	11,0
30-39:krat	10	1,4	45	: 7,1
40 krat in več	17	2,4	216	34,1
Brez odgovora	13	2,0 :	11	v
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Do večjih razlik med osnovnošolci in srednješolci prihaja pri pitju žganih pijač, saj je le-te je pilo zgolj 33 % osnovnošolcev in pa kar 81,4 % srednješolcev. Do 5 krat v življenju je žgane pijače pilo 19,3 % osnovnošolcev in 18 % srednješolcev, nad 20 krat pa 4,6 % osnovnošolcev in kar 52,2 % srednješolcev. Pri pitju žganih pijač ni razlik med spoloma in so jih torej enako pogosto pili fantje in dekleta.
V naslednjih dveh vprašanjih smo mlade povprašali o pogostosti opijanja in pogostosti uporabe dveh substanc (alkohol in npr. marihuana), t.i.mešanja snovi, saj tudi navedeno sodi med tvegano rabo alkoholnih pijač.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 24: Kolikokrat si že bil/a pijan/a?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkohokie pijače				
Nikoli	456	64,2	19	■■ 12,5' ■
1-2 krat	97	13,7	104	16,4
3-5:krat	20,	2,8	80	12,6
6-9 krat	8	1,1	66	10,4
10-19 krat	6	0,8	■ . "74:"' .	11,7 :
20 in večkrat	5	0,7	197	31,1
Brez odgovora	- i:',	0,1	6	,9
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Med osnovnošolci jih 64,2 % še ni bilo pijanih, 16,5 % pa jih nikoli ni poskusilo nobene alkoholne pijače, med srednješolci pa je takih, ki še niso bili pijani le 12,5 % in takih, ki še niso poskusili alkoholnih pijač 4,4 %. Največ osnovnošolcev, ki so že bili pijani, je odgovorilo, daje bilo to 1-2 krat (13,7 %), med srednješolci pa jih je bilo največ v skupini, kije odgovorila, daje bila pijana 20 in večkrat (31,1 %). Fantje so bili pogosteje pijani kot dekleta. Tako v osnovnih kot srednjih šolah z uspehom upada pogostost opijanja.
Tabela 25: Koliko si bil/a star/a, ko si bil/a prvič pijan/a?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a alkoholnih pijač	116	16,3	28	4,4
Nikoli še nisem bil/a pijan/s	i 456	64,2	80	12,6
9 ali manj	12	1,7	21	3,3
lO-ll -	. .. 45 .	6,3	■	
12-13	76	10,7	87	13,7
14-15	0	■ : 0,0 'v	259 ■ ■	40,9
16 aH več	0	0,0	120	18,9
Brez odgovora		0,4	12	1,9
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
33
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Večina osnovnošolcev še ni bila pijanih (80,5 % vključno s tistimi, ki še nikoli niso pili alkohola), medtem, ko je večina srednješolcev pijanost že občutila (83 %). Največ srednješolcev (40,9 %) je bilo pijanih v starosti med 14 in 15, med osnovnošolci pa jih je največji delež, ki pa je še zmeraj majhen (10,7 %) v starosti med 12 in 13 let, pri čemer so vselej fantje nekoliko prej izkusili pijanost kot dekleta.
Tabela 26: Kako pogosto uporabljaš skupaj alkohol in tobak, cigarete?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREK^NCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	541;	76,2	.. 323 :- . ^	50,9 :
Občasno	34	4,8	116	18,3
Pogosto	■ '4	,6		■ ^' 5,5,
Vedno	1	,1	117	18,5
Brez odgovora		: :2,o:	V 15 V-	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina osnovnošolcev in približno polovica srednješolcev nikoli ne uporablja alkohola ter tobaka in cigaret, skupaj ju uporablja le 5,5 % osnovnošolcev in pa 42,3 % srednješolcev, pri tem pa ni razlik med spoloma. Nižji uspeh ko imajo srednješolci in srednješolke, pogosteje uporabljajo skupaj alkohol in tobak, cigarete.
Tabela 27: Kako pogosto uporabljaš skupaj alkohol in zdravila?
Osnovne šole
Srednje šole
	Fl^KVENCC	: ODSTOTKI	FREKVENCE	OPSTOI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
	523.""		494	77,9
Občasno	35	4,9	44	6,9
Pogosto			6	
Vedno	5	J	4	,6
Brez odgovora	26		58	9,1
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Ne osnovnošolci in ne srednješolci običajno ne uporabljajo skupaj alkohola in zdravil. Skupaj ju uporablja le 6,1 % osnovnošolcev in pa 8,6 % srednješolcev, najpogosteje občasno (4,9 % osnovnošolcev in 6,9 % srednješolcev), pri čemer ni razlik med spoloma.
Tabela 28: Kako pogosto uporabljaš skupaj alkohol in marihuano?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli;;	561	: 79		; 71,3
Občasno	4	,6	76	12,0
Pogosto	■■1 ■	J	■ 21-	
Vedno	1	/1	16	2,5
Brez odgovora	■■■■■ 27,	3,8	41	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Med osnovnošolci skoraj ni takih, ki bi skupaj uporabljali alkohol in marihuano (le 0,9 %), med srednješolci pa je delež večji -17,8 %. Večina srednješolcev, ki uporablja skupaj marihuano in alkohol, ju uporablja občasno (12 %), sledi odgovor pogosto (3,3 %) in pa vedno (2,5 %). Med srednješolci ju fantje pogosteje uporabljajo skupaj kot dekleta, med osnovnošolci pa ni razlik po spolu. Srednješolci z nižjim uspehom pogosteje skupaj uporabljajo alkohol in marihuano kakor tisti s prav dobrim in odličnim uspehom.
Tabela 29: Kako pogosto uporabljaš skupaj alkohol in ostale droge?
Osnovne šole
Srednje šole
	Fl^KVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače	116	16,3	28	4,4
Nikoli	564			■
Občasno	1	,1	24	3,8
Pogosto	. ■ 1			
Vedno	0	0	3	,5
Brez odgovora	28 :	3,9	56	8,8
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Med mladimi iz osnovne šole je delež tistih, ki uporabljajo skupaj alkohol in ostale droge izjemno majhen (0,4 %), med mladimi iz srednje šole pa je le nekoliko višji (4,5 %), pri tem ni razlik med spoloma. Na
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	35 ©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
vprašanje 3,9 % osnovnošolcev in pa 8,8 % srednješolcev ni odgovorilo. Srednješolci in srednješolke s prav dobrim in odličnim uspehom redkeje uporabljajo alkohol z ostalimi drogami kakor srednješolci z nižjim uspehom.
Ključne ugotovitve
Frekvenca pitja akoholnili pijač je zlasti v zadnjih letih po podatkih mednarodnih raziskav (HBSC, ESPAD) vse bolj zaskrbljujoča, predvsem pa so v porastu t.i. tvegane oblike pitja, kot je npr. načrtno opijanje, pri čemer jih mladi običajno ne zaznavajo kot tvegane oblike pitja.
V	pričujoči raziskavi se kaže očitna razlika v frekvenci pitja alkoholnih pijač med srednješolci in srednješolkami, saj pijejo bistveno pogosteje kakor osnovnošolci in osnovnošolke. V dosedanjem življenju je nad 20 krat pilo pivo 17,7 % osnovnošolcev in osnovnošolk in 61,2 % srednješolcev in srednješolk; vino je pilo nad 20 krat v življenju 10, 6 % osnovnošolcev m osnovnošolk in 53 % srednješolcev in srednješolk, žgane pijače pa 4,6 % osnovnošolcev in osnovnošolk ter 52,2 % srednješolcev in srednješolk.
V	osnovnih šolah je bilo pijanih 35,8 % mladostnikov, v srednjih pa kar 87 %, pri čemer se fantje pogosteje opijajo kakor dekleta. Starost pri kateri se prvič opijejo sega v pozna osnovnošolska oziroma zgodnja srednješolska leta (med 13 in 15 let).
Alkohol mladi redko mešajo z drugimi substancami, pogosteje to počno srednješolci v primeijavi z osnovnošolci, najpogosteje pa je to tobak (5,5 % osnovnošolci in 42,3 % srednješolci) oziroma marihuana (0,9 % osnovnošolci in 17,8 % srednješolci).
Šolski uspeh se pojavlja kot pomemben dejavnik pri frekvenci pitja alkoholnih pijač in opijanja, saj tisti z nižjim uspehom pogosto pijejo pogosteje v primeijavi s tistimi z najboljšim uspehom. Dekleta običajno pijejo in se opijajo manj v primeijavi s sovrstniki.
Plant in Plant (2001) navajata, daje tovrstno pitje med mladimi pogosto zgolj del sicer bolj živahnega in »tveganega« načina življenja (ukvarjanje z adrenalinskimi športi, vožnja z motorjem itd.) Med mladimi je poleg piva najbolj popularna znamka alkoholnih pijač Bandidos. Naj ob tem omenimo, da je tudi v Sloveniji precej problematično medijsko oglašanje alkopop pijač, (kamor se Bandidos uvršča) saj
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
kljub vsem do sedaj uvedenim zakonskim omejitvam posredno ali neposredno naslavlja prav mlade in povezuje mladost, veselje in zabavo s pitjem teh pijač. Alkopop pijače so tudi sicer v Evropi med najbolj priljubljenimi in razšujenimi, zato se tudi v okviru EU to pričenja oblikovati ukrepe, ki usmerjajo tovrstno oglaševanje.
2.2.3 Ob katerih priložnostih in s kom mladi najpogosteje uživajo alkohol
V nadaljevanju nas je zanimalo s kom in ob katerih priložnostih mladi najpogosteje uživajo alkoholne pijače, saj je vendarle raba alkohola najpogosteje socialna dejavnost, povezana z druženjem, s praznovanji, z zabavo.
Tabela 30: Kako pogosto uživaš alkohol pred, med ali takoj po pouku?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI 1	FREKVENCE	: ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	518		380	59,9
Občasno	14	2,0	143	22,6
Pogosto		0,4	17-;, .	
Vedno	0	0	6	0,9
Brez odgovora	. 59-:	8,3	60	9,5
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina osnovnošolcev (73 %) in srednješolcev (59,9) nikoli ne uživa alkoholnih pijač pred, med ali takoj po pouku, vseeno pa se kažejo razlike med enimi in drugimi, tako lahko izpostavimo relativno visok delež (22 %) srednješolcev, ki ob omenjenih terminih občasno uživajo tovrstne pijače. Med slednjimi je več fantov kot deklet.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 31: Kako pogosto uživaš alkohol na družinskih praznovanjih?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI 1	PREKVENCE	: ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	119	16,8	101	15,9
Občasno	362	51,0	329	51,9
Pogosto		: 8,7 v/		^ 13,7
Vedno	29	4,1	46	7,3
Brez odgovora	".■■22- ^ .v	.■■■■ ■■"'3,1, ■v:"/^	43	6,8
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Na družinskih praznovanjih vedno oz. pogosto uživa alkoholne pijače 12,8 % osnovnošolcev, medtem ko jih več kot polovica (51 %) to počne občasno, pri čemer ni razlik med fanti in dekleti. Med srednješolci je delež tistih, ki na družinskih praznovanjih vedno oz. pogosto uživajo alkoholne pijače skoraj enkrat višji (21 %), je pa med njimi več deklet kakor fantov. Deleža tistih, ki tega nikoli ne počnejo sta pri obeh skupinah skoraj enaka.
Tabela 32: Kako pogosto uživaš alkohol, ko greš čez teden ven s prijatelji?
Osnovne šole	Srednje šole
	Fl^KVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli		59,3	191	:3 0,1
Občasno	88	12,4	232	36,6
Pogosto			.^90,	; : 14,2:
Vedno	8	1,1	60	9,5
Brez odgovora	58		■ .■ -BB;- - '	^5,2-
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Več kot polovica (59,3 %) osnovnošolcev nikoli ne uživa alkoholnih pijač, ko gredo med tednom ven s prijatelji, med srednješolci je ta delež opazno nižji in sicer znaša 30,1 %. V naspro^u z relativno nizkim deležem osnovnošolcev (1,1 %) med tednom s prijatelji vedno pije alkoholne pijače kar 9,5 % srednješolcev. Ob tem pa ne gre zanemariti dokaj visokega deleža osnovnošolcev (12,4 %), ki tovrstno dejavnost prakticira občasno, med srednješolci pa je takih kar za trikrat več in sicer 36,6 %. Fantje med tednom s prijatelji pogosteje uživajo alkohol kakor dekleta.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	38 ©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 33: Kako pogosto uživaš alkohol, ko greš med vikendom ven s prijatelji?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkohohie pijače				
Nikoli	361	50,8	49	, 7/1 " ■
Občasno	144	20,3	165	26,0
Pogosto	31		162	/25,6 ■ ■
Vedno	16	2,3	216	34,1
Brez odgovora	42	5,9	14	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Ob koncu tedna s prijatelji nikoli ne uživa alkoholnih pijač polovica (50,8 %) osnovnošolcev, za srednješolce pa velja ravno nasprotno in sicer jih to občasno oz. pogosto počne dobra polovica (51,6 %). Pri tem ob vikendih fantje pogosteje pijejo alkohol kakor dekleta.
Tabela 34: Kako pogosto uživaš alkohol, ko si sam?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
pcpr J		63,2	406	64,0
Občasno		11,7	133	21,0
Pogosto				v;
Vedno	3	0,4	6	0,9
Brez odgovora	: v53'v-	v ■		6,8
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Iz zgornje tabele je razvidno, da se uživanje alkohola uvršča med bolj sociable dejavnosti, kajti velika večina tako osnovnošolcev (63,2 %), kot tudi srednješolcev (64 %) alkohola ne uživa, ko niso v družbi. Zanimiv pa je tudi podatek, daje med srednješolci kar 21 % takšnih, ki to počnejo občasno (precej več kot osnovnošolcev), pri čemer je takih več fantov kot deklet.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 35: Kako pogosto uživaš alkohol s fantom, punco?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	: ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	459	64,6	399	62,9
Občasno	82	11,5	161	25,4
Pogosto	8	U	9	
Vedno	2	0,3	4	,6
Brez odgovora		: : 6,1 ;		
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Med osnovnošolci je 1,4 % takšnih, ki vedno oz. pogosto uživajo alkoholne pijače, ko so sami, medtem, ko med srednješolci to občasno počne relativno velik delež (25,4 %) posameznikov, pri čemer to počnejo pogosteje fantje kot dekleta. Po drugi strani pa pri obeh skupinah delež posameznikov, ki nikoli ne uživajo alkohobiih pijač, ko so sami, presega 60 %. Razlike glede na uspeh osnovnošolcev kažejo, da odličnjaki veliko redkeje sami uživajo alkohol kakor ostali.
Tabela 36: Kako pogosto uživaš alkohol s prijatelji?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCI	: ODSTOTKI	Fl^KVENCE	OpSTOl
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	35	5,5
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	316			
Občasno	185	26,1	207	32,6
Pogosto	" '^■42;■^■■		: 177;"	■27,9-
Vedno		3,0	35	5,5
Nimam		0,6		
Brez odgovora	26	3,7	12	1,9
Skupaj		; IvÄO A	634	:: >100,0
Med osnovnošolci večina (44,5 %) vprašanih nikoli ne uživa alkoholnih pijač s prijatelji, občasno pa jih to počne 26,1 %. Po drugi strani je med srednješolci takšnih, ki tega ne počno precej manj, največji delež jih s prijatelji tovrstno dejavnost prakticira pogosto (32,6 %), sledijo (27,9 %) jim posamezniki za katere je pilje alkoholnih pijač s prijatelji stalna praksa. Fantje pogosteje uživajo alkoholne pijače s prijatelji kakor dekleta, pogostost pitja alkohola s prijatelji pa narašča tudi z nižanjem šolskega uspeha.
Koper, september 2008 CRP - »Zioraba alkohola med slovensko mladino«
41 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 37: Kako pogosto uživaš alkohol s fantom, punco?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE ODSTOTKI	
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	441	62,1	179	28,2
Občasno	55	7,7	204	32,2
Pogosto		/1,5 ,.....	M	9,9
Vedno	5	0,7	29	4,6
Nimam	: : 40 ■	5,6	99	15,6
Brez odgovora	42	5,9	32	5,0
Skupaj	710	; l00,0;	634	V 100,0
Večina (62,1 %) osnovnošolcev ne pije alkoholnih pijač, ko je s			partnerjem (Tukaj velja izpostaviti, da	
najbrž precejšen delež tudi	nima partneija/ke), pri čemer ni razlik med spoloma. Med srednješolci pa je			
največji delež (32,2 %) takšnih, ki tovrstno dejavnost prakticirajo občasno. Osnovnošolci in osnovnošolke z				
nižjim učnim uspehom (nezadosten, zadosten, dober) pogosteje uživajo alkohol				s fantom ali punco kakor
ostali.				
Tabela 38: Kako pogosto uživaš alkohol z bratom/sestro?				
	Osnovne šole			Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE ODSTOTKI	
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli		62,5.:	298	-47,0
Občasno	90	12,7	190	30,0
Pogosto	8	IJ		6,8
Vedno	0	0	15	2,4
Nimam				
Brez odgovora	38	5,4	33	5,2
Skupaj			■ ■ ^34	
Večina (62,5 %) osnovnošolcev nikoli ne konzumira alkoholnih pijač z bratom ali sestro, pri tem pa tudi ni razlik med spoloma. Opazen pa je delež (12, 7 %) takšnih, ki to počno občasno. Podobno velja tudi za srednješolce izmed katerih 47 % nikoli ne uživa alkoholnih pijač z bratom ali sestro, delež posameznikov, ki to počno občasno pa je relativno visok in sicer 30 %. Med vsemi osnovnošolci jih je 2 % dejalo, da so brez brata oz. sestre, med srednješolci pa je takšnih 4,3 %.
Koper, september 2008 CRP - »Zioraba alkohola med slovensko mladino«	41 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 10528: Kako pogosto uživaš alkohol s fantom, punco?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKr	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	217	30,6	240	V 37,9 ;
Občasno	313	44,1	305	48,1
Pogosto			":22--	; ■ ■ :-3,5'
Vedno	4	0,6	4	0,6
Nimam	Z'; V	■0,3		
Brez odgovora	26	3,7	33	5,2
Skupaj	710	100,0	28	■ .. 4,4 ■■
Pri tem vprašanju ni velikih razlik med osnovnošolci in srednješolci, prav tako ne po spolu. Največji delež osnovnošolcev (44,1 %) alkoholne pijače uživa s straši občasno. Sledijo jim tisti, ki tovrstnih pijač nikoli ne uživajo skupaj s starši (30,6 %). Podobno velja tudi za srednješolce in sicer jih s starši večina (48,1 %) občasno uživa alkohohie pijače, nikoli pa 37,9 %. Z naročanjem uspeha se manjša delež tistih dijakov in dijakinj, ki so dejali, da nikoli ne uživajo alkohola s starši ter veča delež tistih, ki alkohol z njimi uživajo občasno.
Tabela 40: Kako pogosto uživaš alkohol z neznanci?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	524	73,8 ; .	371"	58,5
Občasno	20	2,8	155	24,4
Pogosto	0	0	V	5,8
Vedno	1	0,1	11	1,7
Brez odgo vora		6,9		
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina (73,8 %) osnovnošolcev nikoli ne uživa alkoholnih pijač z neznanci medtem, ko je delež takšnih med srednješolci nekoliko nižji (58,5 %) vendar kljub temu nad polovico. Med srednješolci je skoraj četrtina (24,4 %) posameznikov, ki z neznanci občasno konzumira alkoholne pijače, pri čemer to počne več fantov kot deklet.
Koper, september 2008 CRP - »Zioraba alkohola med slovensko mladino«
41 ®
Tabela 41: Kako pogosto uživaš alkohol z drugimi sorodniki?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOl
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	273 "'	38,5	: 173	/ 27,3
Občasno	246	34,8	336	53,0
Pogosto	37		"" . 53: -	8,4
Vedno	6	0,8	13	2,1
Nimam		0,3	1	0,2
Brez odgovora	29	4,1	30	4,7
Skupaj	: 710	100,0 - ;		■■ 100,0
Med osnovnošolci je največji delež (38,5 %) takšnih, ki nikoli ne uživajo alkoholnih pijač z drugimi sorodniki, medtem, ko jih tovrstne pijače z drugimi sorodniki uživa pogosto 5,2 % vprašanih osnovnošolcev. Med srednješolci jih kar polovica (53 %) občasno uživa alkoholne pijače z drugimi sorodniki, pri čemer to počne več fantov kot deklet.
Mladi raje kakor v lokalih, kjer je alkohol drag, alkohol pijejo pri prijateljih. Kakor navaja respondentka v okviru fokusne skupine srednješolcev:
Mi ponavadi, ko gremo ven oz. se zmenijo sošolke, da se da neka količina denarja. Npr. vsak da 5 evrov ali kaj takega, mogoče kaj manj, mogoče 2 in pol Toliko kot se zbere, toliko pijače se kupi in potem preden se gre v diskoteko se spije.
Ključne ugotovitve
Pitje alkohohiih pijač se uvršča med socialne dejavnosti, zato mladi odgovaijajo, da najpogosteje uživajo alkohol, ko gredo med vikendom s prijatelji ven; velja pa omeniti tudi, da 12,4 % osnovnošolcev in 36,6 % srednješolcev to počne občasno tudi med tednom.
Precejšen delež (22 %) srednješolcev uživa alkohohie pijače pred, med ali po pouku, medtem, ko za osnovnošolce to ni toliko značilno.
Zaradi splošne kulturne sprejetosti alkohola v Sloveniji ne preseneča, da polovica mladih občasno uživa alkohol na družmskih praznovanjih, 12,8 % osnovnošolcev in 21 % srednješolcev pa pogosto ali vedno.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
43®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
S kom mladi pijejo alkoholne pijače? Najpogosteje so to starši (občasno 44,1 % osnovnošolcev in 48,1 srednješolcev) prijatelji, sorodniki, med srednješolci tudi fant oz. dekle.
Seveda pa velja omeniti, da so vzorci pitja mladih predvidoma drugačni, ko občasno uživajo alkohol s starši in najbrž ne gre za pretirano opijanje, saj kot ugotavljata Plant in Plant (2001) je pitje pogosto podrejeno trenutni situaciji in okolju. Tako bo mladoletnik lahko popil zgolj kozarec vma na družinskem praznovanju, na zabavi s prijatelji pa bo pil do zastrupitve.
2.2.4 Dostopnost alkoholnih pijač
Podobno kot ostali mladi Evropejci, Slovenci poročajo, daje zanje dostop do alkohokiih pijač razmeroma ali pa celo zelo enostaven (Young people and drugs among 15-24 years-olds, 2008). Zanimalo nas je, kje najpogosteje dobijo alkoholne pijače in pa tudi ali so že doživeli zavrnitev nakupa alkoholnih pijač zaradi svoje mladoletnosti.
Tabela 42: Kje osnovnošolci najpogosteje dobijo alkoholne pijače?
FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli nisem	116	16,3
poskusil/a nobene		
alkoholne pijače		
V trgovini	96	13,5
V baru, gostilni,	69	■ V 9,7:
restavraciji		
V disku, klubu	17	2,4
Drugje	298	42,0:
Ne pijem alkoholnih	95	13,4
pijač		
Brez odgovora	19	
Skupaj	710	100,0
Osnovnošolci najpogosteje (42,0 %) dobijo alkoholne pijače drugje, sledi trgovina (13,5 %) ter bar oz. gostilna (9,7 %) in na zadnjem mestu je disko oz. klub (2,4 %). Tiste, ki so odgovorili, da alkoholne pijače najpogosteje dobijo drugje smo povprašali kje. Odgovori so zbrani v spodnji tabeli:
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 43: Kje osnovnošolci še dobijo alkoholne pijače?
Osnovne šole
FREKVENCE ODSTOTKI
Doma	200	67
Družinska praznovanja,	50	16,9
izleti, zabave
Prijatelji	27	9
Drugo	13	4,4
Sorodniki	8	2,7
Skupaj	298	100
Osnovnošolci najpogosteje pridejo do alkoholnih pijač doma, sledijo družinska praznovanja, izleti ter zabave. Pomemben vir alkohohiih pijač so tudi prijatelji in sorodniki. Osnovnošolci in osnovnošolke z nižjim učnim uspehom pogosteje dobijo alkohol v trgovini kakor tisti z višjim uspehom.
Tabela 44: Kje srednješolci dobijo alkoholne pijače?
FREKVENCE ODSTOTKI
V trgovini	193	30,4
V baru, gostilni	274	43,2
V disku, klubu	160	'25,2
Drugje	58	9,1
Ne pijem		3,6
alkoholnih		
pijač		
Skupaj	634	100
Pri zgornjem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Srednješolci najpogosteje dobijo alkoholne pijače v baru oz. gostihii (43,2 %), sledi trgovina (30,4 %), disko oz. klub (25,2 %) in na zadnjem mestu je možnost drugje (9,1%). Tiste, ki so odgovorili, da alkohohie pijače najpogosteje dobijo drugje smo povprašali kje. Odgovori so zbrani v spodnji tabeli:
Koper, september 2008 CRP - »Zioraba alkohola med slovensko mladino«	45 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 45: Kje srednješolci še dobijo alkoholne pijače?
FREKVENCE ODSTOTKI
Doma	34	58,6
Drugo	9	15,5
Družinska	8	13,8
praznovanja, izleti, zabave
Prijatelji	6	10,3
Sorodniki	1	1,7
Skupaj	58	100
Srednješolci med drugim najpogosteje pridejo do alkoholnih pijač doma, pomemben vir so še družinska praznovanja, izleti ter zabave.
Zagotovo velja izpostaviti problematično dejstvo, da mladi kljub obstoječemu zakonu, ki prepoveduje prodajo alkohola mlajšim od 18 let, alkohol lahko dobijo v trgovinah in v gostilnah na kar kaže tudi pogovor z osnovnošolci v okviru fokusne skupine.
Torej, dejali ste, da pijte alkohol, kje ga pa recimo dobite?
-	Kjer hočemo.
Tudi če greste v trgovino? ^Ja.
Vam ga dajo? -Ja.
Čeprav zakon ne dovoljuje. Vas ne vprašajo po starosti?
-	Vprašajo, ja. In vseeno ti dajo. -ja.
Kaj pa drugi, Ige dobite?
-	Jaz ne kupujem, jaz samo tako na feštah, drugače, da bi šla sama kupit, ne. Ma vem da prodajajo, ker sem videla druge.
-	Jaz pa bi vprašal nonota. Pa ti da?
-	Ma, tako, če imam kakšno žurko, rojstni dan...na, ti dam kakšno boco črnega.
Kaj pa mislite...zakon, ki prepoveduje porabo alkohola mladim do 18. leta, bi se ga morali bolj držati? Bi to pomagalo, da bi mladi manj pili?
-	Jaz mislim, da tega zakona se ne bo noben držal, ker recimo v eni gostilni je pol zaslužka samo zaradi mladoletnih. Na primer, od alkohola. Potem, kdo bo to upošteval, potem vse gostilne bi zaprli.
-	Pride enkrat recimo trije, štirje, takoj zasluži 50€. Sej res.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohoia med slovensko mladino«	46 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 46: Ali so ti v baru, trgovini, disku kdaj zavrnili nakup alkoholnih pijač?
Osnovne šole	Srednje šole
Nikoli nisem poskusil/a nobene alkoholne pijače Da
Ne
Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
116
149 334 111 710
ODSTOTKI
16,3
21,0 47,0 15,6 100,0
FREKVENCE
28
314 286 6
634
ODSTOTKI
4,4
49,5 45,1 =9 100,0
Skoraj polovici vprašanih niso nikoli zavrnili nakupa alkoholne pijače v baru, trgovini ali disku medtem, ko so jo že zavrnili 21 % osnovnošolcem in kar 49,5 % srednješolcem. To se je pogosteje zgodilo fantom kot dekletom. Pomembno je tudi poudariti, da 15,6 % od skupno vprašanih na to vprašanje ni želelo odgovoriti. Z nižanjem uspeha osnovnošolcev in osnovnošolk narašča delež tistih, ki so jim že kdaj zavrnili nakup alkoholnih pijač. Tiste osnovnošolce in srednješolce, ki so jim že zavrnili nakup alkohohiih pijač smo z odprtim vprašanjem vprašali kolikokrat se jim je to zgodilo. Najpogostejši so naslednji odgovori: Osnovnošolci:
1 krat do 4 krat
-	5 krat in več
-	Ne vem Srednješolci:
1 krat do 5 krat
-	6 krat in več
-	Ne vem
Zanimali so nas tudi vzroki zavrnitve alkohohiih pijač. Kot najpogostejši vzroki so se izkazali naslednji: Osnovnošolci:
-	premlad, da bi po zakonu lahko kupil pijače, ki vsebujejo alkohol;
-	zaradi tega, ker je naključni kupec posegel vmes in prodajalki rekel, da tega ne sme narediti. Srednješolci:
-	premlad, da bi po zakonu lahko kupil pijače, ki vsebujejo alkohol;
-	s seboj ni imel dokumenta s katerim bi dokazal polnoletnost;
-	zaradi vinjenosti.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Ključne ugotovitve:
Dostop mladih do alkoholnih pijač je razmeroma enostaven, o čemer pričajo tudi raziskave na evropski ravni (Yoimg people and drugs among 15-24 years-olds, 2008). Zagotovo bi veljalo razmisliti o ukrepih, ki bi že sprejete zakone in akcije dejansko bolje uveljavljali v praksi, saj se nekateri sedaj obstoječi zakoni slabo izvajajo in predvsem se njihovo izvajanje v praksi ne nadzoruje/kaznuje kar vodi v številne kršitve le-teh.
Osnovnošolci večinoma dobijo alkohol kar doma, na praznovanjih, izletih in zabavah (kjer jih predvidoma nakupi kdo drug), kljub vsemu pa jih je 13,5 % dejalo, da ga dobijo v trgovini in slabih 10 % v baru oziroma gostilni. Srednješolci so dejali, da najpogosteje dobijo alkoholne pijače v baru ali gostibii (43,2 %), v trgovini (30,4 %), disku ali klubu (25,2 %), seveda pa tudi doma in na družinskih praznovanjih.
Polovica srednješolcev in pa 21 % osnovnošolcem so v baru, disku ali trgovini že zavrnili nakup alkoholnih pijač, zaradi mladoletnosti. Kljub navedenemu pa so večini mladih alkoholne pijače precej dostopne.
2.2.5 Vzroki pitja alkoholnih pijač
Po vzrokih pitja alkoholnih pijač s mladi v Sloveniji ne razlikujejo bistveno od Britanskih vrstnikov. Ključni vzroki pitja alkohohiih pijač predvsem v tem, da jim je všeč njegov okus, predvsem pa učinki, ki jih ima alkohol. Mladi se po pi^u počutijo bolj sproščene, bolj družabne, se zabavajo, se počutijo odrasle in oziroma pozabijo na različne težave. Mladi, najstniki in mladi odrasli tako običajno dojemajo pitje alkohola kot pozitivno oziroma znamenje odraslosti in/ali družabnosti. (Plant in Plant, 2001).
Na odprto vprašanje v katerem smo spraševali po njihovem mnenju za vzrok pitja alkoholnih pijač mladostnikov {Zakaj meniš, da mladi pijejo alkoholne pijače?) smo dobili naslednje odgovore:
Osnovnošolci:
da se počutijo frajeije oz., bolj odrasle;
-	da pobegnejo od različnih težav (starši, šola, osebne težave ipd.);
-	da se bolje zabavajo oz. da so v družbi bolj sproščeni.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Srednješolci:
-	da se sprostijo oz. boljše zabavajo;
-	da pozabijo na različne težave (starši, šola, osebne težave ipd.);
-	da se lažje vklopijo v družbo (lažje spoznavajo nove ljudi).
Na odprto vprašanje v katerem so nas zanimali osebni vzroki za pitje alkoholnih pijač {Zakaj ti piješ
alkoholne pijače (če jih)?) smo dobili naslednje odgovore:
Osnovnošolci:
-	pijem jih doma ob posebnih priložnostih (npr. družinska slavja, novo leto ipd.);
-	pijem jih, ker imajo dober okus;
-	pijem jih, ker se z njihovo pomočjo sprostim oz. zaradi užitka;
-	jih želim poizkusiti;
-	pijem jih, ko grem s prijatelji ven - zaradi družbe. Srednješolci:
-	pijem jih, ker se z njihovo pomočjo sprostim, mi pomagajo, da sem bolj komunikativen, se dobro počutim oz. zaradi zabave;
-	pijem, da pozabim;
-	pijem, ko grem ven s prijatelji - zaradi družbe.
V okviru fokusnih skupin, seje kot pomemben dejavnik pitja po mnenju mladih izkazal občutek odraslosti, superiornosti
»... in potem pač pijejo in potem tudi če kadijo mislijo, da so nekaj več. Kot, da se čutijo malo starejše ob tem. Mislijo, da lahko nadzirajo druge in da so oni nad drugimi. Mogoče bi tudi, če jim sploh ni do alkohola na zabavi vedno spraševali hje je pijača. Ige je pijača. Ravno zato, da bi se vedelo, da so oni nekaj več.«
Pa tudi občutek sproščenosti in družabnosti, pa tudi drznosti. (Zakaj mladi pijejo alkoholne pijače?)
»Mogoče ker mislijo, da ne morejo drugače žurat in se napijejo, da se lahko sprostijo in da lahko počnejo tisto kar si drugače, ko so trezni ne bi upali.«
Ali pod vplivom alkohola lažje spoznavate fante, punce?
»Odvisno od osebe. Jaz sem pač taka oseba, da se mi ni težko spoznati z nekom. Nekateri pa ja...ko malo bolj spijejo, se potem tudi malo bolj odprejo in lažje pristopijo.«
Ker so starši najpogosteje zgled otrokom, nas je zanimalo tudi ali pijejo alkoholne pijače in ali so katerega od staršev videli pijanega.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladijio«	49 ©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 47: Ali tvoji starši pijejo alkoholne pijače?
Osnovne šole
Da Ne,. ' Ne vem Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
522 138 31 19 710
ODSTOTKI
73,5 19,4 4,4 2,7 100,0
Srednje šole
FREKVENCE
472 137 21 4
634
ODSTOTKI
74,4 21,6 3,3 0,6 100,0
Pri tem vprašanju se ni pokazalo bistvenih razlik med obema skupinama vprašanih. Večina osnovnošolcev (73,5%) in srednješolcev (74,4%) je odgovorila, da njihovi starši pijejo alkohohie pijače. Z naraščanjem učnega uspeha narašča delež tistih, ki so dejali, da njihovi starši pijejo alkoholne pijače.
Tabela 48: Si že videl koga od staršev pijanega?
Osnovne šole
Srednje šole
Da Ne-'
Brez odgovora Skupaj
FREKVENCE
235
;: -::->454 ^"'V-V 21
710:
ODSTOTKI
33,1 63,9 3,0 100,0
FREKVENCE
330 : 303:; 1
. 634
ODSTOTKI
52,1 47,8 : 0,2 100,0
Na vprašanje ali so že kdaj videli koga izmed staršem pijanega je pritrdilno odgovorilo 33 % osnovnošolcev in nekaj več kot polovica (52,1%) srednješolcev. Z naraščanjem učnega uspeha upada delež tistih, ki so dejali, da so že videli koga od staršev pijanega.
Tabela 49: Si že daj zavrnil/a alkoholno pijačo, ki so ti jo ponudili vrstniki?
Ne Da
Brez odgovora Skupaj
Osnovne šole
FREKVENCE
199 469
42
710 V ;
ODSTOTKI
28,0 66,1 5,9 100,0
Srednje šole
FREKVENCE
117 513 4
634
ODSTOTKI
18,5 80,9 .6 100,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
50®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Osnovnošolci so v večini (66,1 %) odgovorili, da so alkoholno pijačo, ki jim jo je ponudil vrstnik že zavrnili; podobno le v nekoliko večjem deležu (80,9 %) so se izrekli tudi srednješolci, pri čemer tudi ni razlik med fanti in dekleti.
V nadaljevanju smo jim postavili odprto vprašanje v katerem nas je zanimalo zakaj so zavrnili alkoholno pijačo, ki jim jo je ponudil vrstnik in kako so se ob tem počutili. Najpogostejši vzroki so naslednji: Osnovnošolci:
okus mi ni všeč;
-	nisem hotel;
se mi ne zdi prav;
-	ni zdravo. Srednješolci:
-	mi ni prijalo, nisem čutil potrebe; zaradi zdravstvenih težav;
-	ne zaupam, bojim se, da ni primešana kakšna druga substanca;
-	je brez veze.
Najpogostejši občutki ob zavrnitvi alkoholne pijače, ki so jim jo ponudili vrstniki pa so naslednji: Osnovnošolci:
-	nič posebnega;
-	manjvredno, krivo, nelagodno;
-	da sem ravnal prav;
-	ponosen sem bil nase. Srednješolci:
-	da sem ravnal prav;
-	nič posebnega;
-	manjvredno, krivo, nelagodno;
-	izobčenega.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«	26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Ključne ugotovitve:
Kot ugotavljata Plant in Plant (2001) ljudje običajno pijemo, ker nam pitje alkohola in njegovi učinki prinašajo določene užitke, zadovoljstvo in tudi svežino, pa tudi, da se skladamo s skupino v kateri smo, zlasti če, gre za t.i. referenčno skupino. Mladi v naši raziskavi navajajo podobne razloge za pitje alkohola kot večina: zaradi zabave, ker se po njih sprostijo, ker so bolj komunikativni, jim dajo občutek odraslosti, ker jim je všeč okus, pa tudi zaradi družbe.
Nekatera občutja mladih, ko so zavrnili alkohohie pijače, kot so nelagodje, občutek manjvrednosti in izobčenosti kažejo tudi na pomen, ki ga ima lahko skupina pri vplivu na pitje. Osnovnošolci pogosto navajajo tudi, da pijejo predvsem ob posebnih priložnostih, slavjih in podobno, medtem, ko v srednješolskih letih to ni bil več eden pomembnejših vzrokov pitja alkohola. Zanimivo je, da v naši raziskavi z naraščanjem učnega uspeha upada delež tistih, ki so dejali, da njihovi starši pijejo alkohohie pijače, upada pa delež tistih, ki so dejali, da so videli že koga od staršev pijanega. 2.2.6 Učinki pitja alkoholnih pijač
Mladi pijejo alkoholne pijače tudi zaradi nekaterih pozitivnih učinkov, kijih prinaša, prinaša pa tudi nekatere negativne učinke.
Tabela 50: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da pozabiš na težave v šoli in doma?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkohohie pijače				
Nikoli		: .66,2 ;	; 208	32,8
Občasno	62	8,7	204	32,2
Pogosto	16		; ; ;100 ; ;	15,8
Vedno	16	2,3	70	11,0
Brez odgovora				3,8
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina osnovnošolcev je dejala, da ob pitju alkohola ne pozabi na težave v šoli in doma, medtem, ko je takih približno trećina srednješolcev. Druga tretjina srednješolcev je dejala, da se jim to zgodi občasno (32,2 %), zadnja pa pogosto ali vedno. Pri tem ni razlik med spoloma.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med sloveiisko itiladino«
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 51: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da imaš mačka?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENO	; ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTÖ1
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	507	71,4	■224' ■"	35,3
Občasno	43	6,1	256	40,4
Pogosto		1,0	85	13,4
Vedno	9	1,3	24	3,8
Bre/ odgovora	28	3,9	■ "^■■17-r	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Razlike med osnovno in srednjo šolo so očitne, saj po pi^u alkoholnih pijač večina (71,4 %) osnovnošolcev nima mačka, med srednješolci pa je takšnih 35,3 %. Srednješolci so najpogosteje dejali, da imajo mačka občasno (40,4 %), pri čemer imajo fantje mačka pogosteje kot dekleta. Osnovnošolci in osnovnošolke z višjim učnim uspehom imajo redkeje mačka kakor tisti z višjim učnim uspehom.
Tabela 52: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da se počutiš sproščen/a?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli		53,9	85	13,4
Občasno	132	18,6	167	26,3
Pogosto	.■"24:':		189	29,8
Vedno	23	3,2	146	23,0
Brez odgovora		^-.'.4,5/	19	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Da se po pitju alkohola nikoli ne počuti sproščeno je izjavila polovica (53,9 %) osnovnošolcev, delež takšnih, ki se občasno počuti sproščene pa znaša 18,6 %. Med srednješolci pa je največji delež (29,8 %) takšnih, ki se pogosto počutijo sproščene po pitju alkoholnih pijač, s 26,3 % pa jim sledijo posamezniki, ki se ob tovrstnem početju počutijo sproščene občasno. Glede sproščenosti ni razlik med spoloma.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
38 ©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 53: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da spoznavaš nove ljudi?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	463	65,2	101	15,9
Občasno	75	10,6	209	33,0
Pogosto	14	; ";2,o ^ -";.	191	30,1
Vedno	8	1,1	89	14,0
Brez odgovora	"" 34; 0 ■■■	4,8	16	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Da ob pitju alkohola nikoli ne spoznava novih ljudi je izjavilo 65,2 % osnovnošolcev. Največ srednješolcem (ne glede na spol) pa se to dogaja občasno (33 %) ali pa pogosto (30,1 %).
Tabela 54: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da se poškoduješ?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	534	: 75,2- :	■ 435V--V/^'	68,6
Občasno	19	2,7	135	21,3
Pogosto	4	0,6		
Vedno	3	0,4	1	0,2
Brez odgovora		4,8	21	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina osnovnošolcev (75,2 %) in srednješolcev (68,6 %) je izjavila, da se jim ob/po pitju alkohola nikoli ne zgodi, da se poškodujejo, pri čemer tudi ni razlik med fanti in dekleti. Ob tem pa ne gre zanemariti relativno visokega (21,3 %) deleža srednješolcev, ki se jim to zgodi občasno.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 55: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da narediš kaj, kar kasneje obžaluješ?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	500	.70,4	316	49,8
Občasno	51	7,2	212	33,4
Pogosto	6	0,8	■■ 5% \	8,0
Vedno		0,4	8	1,3
Brez odgovora		4,8	19	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina (70,4 %) osnovnošolcev in polovica (49,8 %) srednješolcev ne glede na spol ob/po pitju alkoholnih pijač nikoli ne naredi ničesar, kar bi kasneje obžalovala. Med srednješolci pa je vseeno opazen delež (33,4 %) posameznikov, ki se jim občasno zgodi, da ob/po pitju alkoholnih pijač naredijo nekaj, kar kasneje obžalujejo. Učenci in učenke z nižjim učnim uspehom pogosteje ob ali po pitju alkohola naredijo nekaj kar kasneje obžalujejo.
Tabela 56: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da se zabavaš?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCI	: ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOl
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	289			6,8
Občasno	182	25,6	98	15,5
Pogosto			177 :	; 27,9:
Vedno	54	7,6	271	42,7
Brez odgovora	18		17	:
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Pri tem vprašanju je prišlo do večjih razlik med osnovnošolci in srednješolci, saj se ob pitju alkoholnih pijač nikoli ne zabava 40,7 % osnovnošolcev, nasprotno pa se vedno zabava kar 42,7 % srednješolcev. Hkrati je četrtina (27,9 %) srednješolcev izjavila, da se ob tem pogosto zabava medtem, ko je skoraj enak delež (25,6 %) osnovnošolcev izjavil, da se jim to dogaja občasno. Medtem, ko so srednješolke nekoliko pogosteje dejale, da ob pitju alkohola nikoli ne zabavajo ali da se zabavajo občasno, je več srednješolcev
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
26®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
dejalo, da se zabavajo pogosto ali vedno. Z nižanjem učnega uspeha narašča delež tistih, ki se ob ali po pitju alkohola zabavajo.
Tabela 57: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da se ne spominjaš, kaj si počel?
Osnovne šole	Srednje šole
ODSTOTKI
4,4
47,6
33,9
■ ■■
2,2 ■■ ■ -3,5 100,0
Več kot polovici (69,9 %) osnovnošolcev se ob/po pitju alkohola nikoli ne zgodi, da se ne spominja, kaj so počeli, enako velja skoraj za polovico (47,6 %) srednješolcev, pri čemer ni opaznih razlik med spoloma. Vseeno pa je za razliko od osnovnošolcev tudi precejšen delež (33,9 %) srednješolcev, ki so izjavili, da se jim to občasno dogaja.
	FREKVENCE	ODSTOTKI	^UEKVENCE
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28
nobene alkoholne pijače			
Nikoli	496	69,9	302: ;
Občasno	46	6,5	215
Pogosto	10	M	■ 53 ■■■
Vedno	8	1,1	14
Brez odgovora	34	4,8	: " -22. ^ ; ■
Skupaj	710	100,0	634
Tabela 58: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da bruhaš?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCI	: ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOl
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli	528	74,4^ ^	304	47,9
Občasno	24	3,4	248	39,1
Pogosto		0,4	. TI:	: 4,3:
Vedno	1	0,1	6	0,9
Brez odgovora	38		21	
Skupaj	710	m,o	634	100,0
Veliki večini (74,4 %) osnovnošolcev in pa skoraj polovici srednješolcev (47,9 %) se ni še nikoli zgodilo, da bi ob/po pitju alkohola bruhali; med tistimi, ki pa se jim je to že zgodilo, je več fantov kakor deklet. Vseeno pa je kar precejšen delež srednješolcev dejal, da ob/po pitju alkohola občasno bruha (39,1 %). Med
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
osnovnošolci z nižjim učnim uspehom je več takih, ki so dejali, da se jim ob pitju alkohola občasno zgodi da bruhajo kakor med tistimi z višjim učnim uspehom.
Tabela 59: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da si bolj komunikativen/na?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli;	; ;4oo :	56,3		12,9
Občasno	113	15,9	153	24,1
Pogosto			171	: 27,0
Vedno	29	4,1	176	27,8
Brez odgovora	29	; 4,1	24	3,8
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Pri tem vprašanju so se pojavile večje razlike med osnovnošolci in srednješolci, saj se ob pitju alkoholnih pijač več kot polovici (56,3 %) osnovnošolcev nikoli ne zdi, da bi bili bolj komunikativni medtem, ko je med srednješolci delež takšnih posameznikov 12,9 %. Po drugi strani pa je med srednješolci takih, ki se jim to dogaja vedno 27,8 % oz. pogosto 27,0 %, kar skupaj znaša več kot polovico vprašanih. Pri odgovorih ni velikih razlik med spoloma.
Tabela 60: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da se zapleteš v prepir?
Osnovne šole	Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENC	E ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
Nikoli ;		/ 72,8 V	413	65,1
Občasno	36	5,1	129	20,3
Pogosto	v	0,6		
Vedno	3	0,4	7	1,1
Brez odgovora		4,8		
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Večina vprašanih osnovnošolcev (72,8 %) in srednješolcev (65,1%) se ni ob/po pitju alkoholnih pijač še nikoli zapletla v prepir, občasno se to dogaja 20,3 % srednješolcem in 5,1 % osnovnošolcem. Med srednješolci, ki se zapletejo v prepir je več fantov kot deklet.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 61: Kako pogosto se ti ob/po pitju alkohola zgodi, da imaš težave doma oz. s starši?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Nikoli nisem poskusil/a	116	16,3	28	4,4
nobene alkoholne pijače				
NikoU	517	72,8	432. :	68,1
Občasno	31	4,4	126	19,9
Pogosto	11	1,5		2,7
Vedno	2	0,3	10	1,6
Brez odgovora	v ■33""--	4,6	-■■■	3,3
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Med osnovnošolci (72,8	%) in srednješolci (68,1	%) je največji delež takšnih, ki		se jim ob/po pitju
alkoholnih pijač nikoli ne zgodi, da bi imeli težave doma oz. s starši. Takšnih, ki imajo vedno težave s starši, je med osnovnošolci 0,3 %, med srednješolci pa 1,6 %, pri čemer ni razlik med fanti in dekleti.
Anketirani so bili nato pozvani, naj naštejejo tri pozitivne posledice pitja alkoholnih pijač. Sloje torej za vprašanje odprtega tipa, zato v nadaljevanju navajamo zgolj najpogostejše odgovore. Učenke in učenci osmih razredov devetletke so kot pozitivne posledice pitja alkoholnih pijač največkrat navajali boljšo komunikativnost, lažje sklepanje novih znanstev, večjo samozavest, večjo sproščenost, boljšo zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanja okolice, začasno pozabo problemov. Nekateri so navajali, da je pitje alkoholnih pijač v zmernih količinah dobro za zdravje (npr. kozarec rdečega vina je dober za kri). Precejšen delež mladih, ki sami še niso poskusili alkoholnih pijač, je v odgovorih navajal izkušnje prijateljev in znancev. Približno desetina odgovaijajočih je navedla, da ni pozitivnih posledic pitja alkoholnih pijač.
Dijakinje in dijaki tretjih letnikov srednjih šol so kot pozitivne posledice pitja alkoholnih pijač večinoma navajali podobne ugotovitve, kot osnovnošolke in osnovnošolci: boljša komunikativnost, večja sproščenost, večja samozavest, lažje sklepanje novih znanstev, boljša zabava, dobra volja, veselje, pozaba težav. Med dijakinjami in dijaki tretjih letnikov srednjih šol je manj kot desetina takih, ki menijo, da pitje alkoholnih pijač nima nikakršnih pozitivnih posledic.
Izpostaviti bi veljalo razmeroma visok delež odgovaijajočih, ki navaja, da ob pitju alkoholnih pijač pozabijo na probleme in težave v vsakdanjem življenju. Podatek je lahko zaskrbljujoč. Ali se mladi resnično soočajo s (pre)števihiimi obremenilnimi situacijami v vsakdanjem življenju, ali pa gre večinoma le za navajanje stereotipnih izjav, povezanih z uživanjem alkoholnih pijač?
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Nato so anketirani navajali tri negativne posledice pitja alkoholnih pijač. Tako osnovnošolci/ke kot dijaki/nje so navajali enake odgovore: slabost, bruhanje, maček, agresivnost, pretepi, prepiri, glavoboli, poškodbe, moralni maček, nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem, izguba spomina, problemi v družini in ločitve.
Ključne ugotovitve
Mladi v pitju alkohola zaznavajo precej pozitivnih učinkov, ki omogočajo boljšo zabavo komunikativnost, lažje sklepanje novih znanstev, večjo samozavest, večjo sproščenost, boljšo zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanja okolice, pa tudi učinki, kijih ima alkohol na težave začasno pozabo problemov. Nekateri so navajali, daje pitje alkoholnih pijač v zmernih količinah dobro za zdravje.
Kot negativne učinke pa navajajo predvsem posledice prekomernega pitja, kot je npr. slabost, bruhanje, maček, moralni maček, glavoboli in vpliva na zdravje nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem, izguba spomina oziroma družbene posledice problemi v družini in ločitve.
V naši raziskavi seje izkazalo, da so bodisi »pozitivnih« bodisi negativnih posledic pi^a alkohola deležni predvsem srednješolci, ki pijejo pogosteje od svojih osnovnošolskih vrstnikov in vrstnic. Med pozitivnimi posledicami prevladujeta sproščenost in zabava, med negativnimi pa maček in ne spominjanje svojega početja.
»Pozitivne« posledice	Negativne posledice
Pozaba težav v šoli in doma 13,3 % osnovnošolcev in 59 % srednješolcev^	Maček 8,4 % osnovnošolcev in 57,6 % srednješolcev
Sproščenost 25,3 % osnovnošolcev in 79,2 % srednješolcev	Poškodbe 3,7 % osnovnošolcev in 23,7 % srednješolcev
Spoznavanje novih ljudi 13,7 % osnovnošolcev in 77,2 % srednješolcev	Narediti nekaj kar obžaluješ 8,5 % osnovnošolcev in 42,8 % srednješolcev
Zabava 40,5 % osnovnošolcev in 86,2 % srednješolcev	Ne spominjati se kaj si počel 9 % osnovnošolcev in 44,5 % srednješolcev
Komunikativnost	Bruhanje
^ Ta delež je delež izned vseh anketiranih osnovnošolcev/srednješolcev, torej vključujoč tudi tiste, ki so dejali, da alkohola še niso pili, ki so dejali, daje učinek občasen, pogost ali se jim zgodi vedno.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
23,3 % osnovnošolcev in 78,9 % srednješolcev	3,9 % osnovnošolcev in 44,3 % srednješolcev
	Prepir 6,1 % osnovnošolcev in 27 % srednješolcev
	Težave s starši 6,3 % osnovnošolcev in 24,2 % srednješolcev
2.2.7 Stališča mladih do alkoholnih pijač
Anketirani so nato z ocenami od 1 do 5 (pri čemer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma
se strinjam) ocenjevali stopnjo strinjanja z navedenimi trditvami, ki se nanašajo na alkoholne pijače. Zanimalo nas je predvsem kakšna mnenja imajo o posameznih vzrokih in posledicah pitja alkoholnih pijač.
Tabela 62: Zabava je boljša z alkoholnimi pijačami, kot brez njih
Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Niti/niti Se strinjam
Popolnoma se strinjam Brez odgovora Skupaj
Osnovne šole
FREKVENCE	ODSTOTKI
317 r	: ^^ -
163	23,0
99	13,9
41	5,8
62	8,7
28	3,9
; 710	loo
Srednješole
FREKVENCE	ODSTOTKI
109	17,2
81	12,8
143	22,6
117	18,5
165	26,0
19	3,0
634	100
Razlike v odgovarjanju osnovnošolcev in srednješolcev so opazne. Medtem, ko se večina vpr^anih osnovnošolcev ne strinja s trditvijo, daje zabava boljša z alkoholnimi pijačami, kot brez njih, se večina srednješolcev strinja, daje zabava z alkoholom boljša. Pri slednjih bi nemara veljalo izpostaviti relativno visok delež (22,6 %) neopredeljenih. Fantje se z izjavo v povprečju bolj strinjajo kakor dekleta. Osnovnošolci in srednješolci s slabšim učnim uspehom se v primegavi s tistimi z najboljšim učnim uspehom bolj strinjajo, daje zabava boljša z alkoholnimi pijačami kot brez njih. Z izjavo se v povprečju bolj strinjajo tisti osnovnošolci, ki so že poskusili alkohol v primeijavi s tistimi, ki še niso.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 63: Alkoholne pijače pijejo ljudje, ki imajo različne probleme
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam	114	16,1	165	26,0
Se ne strinjam	148	20,8	147	23,2
Niti/niti	185	26,1	155	24,4
Se strinjam	106	14,9	78	12,3
Popolnoma se strinjam	129	18,2	71 :	11,2
Brez odgovora	28	3,9	18	2,8
Skupaj	710	100	634 ^	; vlOO :
Tudi pri tem je moč opaziti razlike	v odgovaijanju med osnovnošolci		in srednješolci. Med slednjimi se jih	
približno polovica (49,2 %) ne strinja z navedeno trditvijo, med osnovnošolci pa je takih dobra tretjina				
(36,9 %). Z izjavo se osnovnošolci v povprečju bolj strinjajo kakor osnovnošolke.				
Tabela 64: S pitjem alkoholnih pijač je človek bolj sproščen				
	Osnovne šole		Srednje šole	
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE				ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam	i9i	:^27,2 .	35"^	
Se ne strinjam	156	22,0	81	12,8
Niti/niti	133	18,7	120	18,9
Se strinjam	89	12,5	172	27,1
Popolnoma se strinjam	92	13,0	206 ::	
Brez odgovora	47	6,6	20	.....3,2
Skupaj	710^	v/lOO".	634 ^	100
Ponovno je moč opaziti bistvene razlike		v stališčih osnovnošolcev	in srednješolcev. Medtem, ko pri	
srednješolcih stopnja strinjanja z	izjavo	narašča, pa med osnovnošolci stopnja strinjanja pada. Med		
srednješolci je torej največ tistih, ki	se z izjavo popolnoma strinjajo (32,5 %), med osnovnošolci pa največ			
tistih, ki se z izjavo sploh ne strinjajo (27,2 %). Med srednješolci se fantje v povprečju bolj strinjajo z				
izjavo kakor dekleta. Z izjavo pa se bolj strinjajo tudi tisti osnovnošolci, ki so že poskusili alkohol kakor				
tisti, ki ga še niso.				
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 65: Občasno pitje alkoholnih pijač (nekajkrat na mesec) sploh ni škodljivo
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE	ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam 139	19,6	57 9,0
Se ne strinjam 171	24,1	117 18,5
Niti/niti 131	18,5	123 ^ 19,4
Se strinjam 104	14,6	133 21,0
Popolnoma se strinjam 146	20,6	194 30,6
Brez odgovora 19	2,7	10 1,6
Skup^- ; ; ^ 7 :	; 100	634 ■ ; ; 7
Razlike v mnenjih med osnovnošolci in srednješolci so opaznejše predvsem v deležih tistih, ki se z izjavo sploh ne strinjajo. Med temi je slaba petina (19,6 %) osnovnošolcev in le slaba desetina srednješolcev (9 %). Obenem je med srednješolci več takih, ki se z izjavo popohioma strinjajo (30,6 %), v primeijavi z osnovnošolci, kjer ta delež znaša 20,6 %. Fantje se v povprečju bolj strinjajo z mnenjem, da občasno pitje alkoholnih pijač sploh ni škodljivo kakor dekleta. Osnovnošolci, ki so že poskusili alkohol se bolj strinjajo z igavo, da občasno pitje alkoholnih pijač ni škodljivo kakor tisti, ki ga še niso poskusili.
Tabela 66: S pitjem alkoholnih pijač je človek bolj odprt, komunikativen
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI	FREKVENCE ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam 181 25,5	33 5,2
Se ne strinjam 126 17,7	48 7,6
Se strinjam	106	14,9	188	29,7
Popolnoma se strinjam	129	18,2	249	39,3
Brez odgovora	25	3,5	12	1,9
Skupaj	710	100	634	100
Razlike v odgovaijanju med osnovnošolci in srednješolci kažejo, da se slednji večinoma strinjajo s trditvijo, da pitje alkoholnih pijač pomaga pri lažji komunikativnosti, saj tako menita približno dve treljini (69 %) anketiranih. Med osnovnošolci je delež tistih, ki se s trditvijo (popolnoma) strinjajo, pol manjši, kot med srednješolci, hkrati pa je četrtina (25,5%) osnovnošolcev izjavila, da se s trditvijo sploh ne strinja. Pri odgovorih ni razlik glede na spol, se pa osnovnošolci, ki so že poskusili alkohol v povprečju bolj strinjajo z izjavo kakor tisti, ki ga niso.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 67: Mladi pijejo alkoholne pijače, ker so v šoli in doma preobremenjeni
Osnovne šole	Srednje šoJe
FKEKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam	;227	32,0 V	160	25,2
Se ne strinjam	146	20,6	141	22,2
Niti/niti	149	21,0	153	24,1
Se strinjam	96	13,5	96	15,1
Popolnoma se strinjam	69	9,7	70	Ufi
Bre/ odgovora	23	3,2	14	2,2
Skupaj	710 ;	100 :	634	100
V pričujočem primeru razlike v odgovaijanju med osnovnošolci in srednješolci niso izrazite, saj jih večina meni, da preobremenjenost mladih ni vzrok pitja alkohola med mladimi (52,6 % osnovnošolci in 47,4 % srednješolci), vendar je med osnovnošolci nekaj več tistih, ki pitja alkoholnih pijač ne povezujejo s preobremenjenos^o mladih. Tabela 68: Pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju
Osnovnešole	Srednješole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Sploti se ne strinjam	29	4,1	28	
Se ne strinjam	50	7,0	66	10,4
Niti/niti		8,5	119	18,8
Se strinjam	102	14,4	129	20,3
Popolnoma se strinjam		■ ; 63,4;:	■ ■279;::,	
Brez odgovora	19	2,7	13	2,1
Skupaj			634	; 100
Stališča osnovnošolcev in srednješolcev o škodljivosti alkoholnih pijač so podobna. Večina je mnenja, da alkoholne pijače škodijo zdravju (tako meni tri četrtine osnovnošolcev in dve tretjini srednješolcev). Delež neodločenih je med srednješolci nekoliko večji kot med osnovnošolci. Dekleta se bolj strinjajo z mnenjem, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju kakor fantje, prav tako pa se z mnenjem bolj strinjajo tisti osnovnošolci, ki še niso poskusili alkohola.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 69: Mladi pijejo alkoholne pijače, ker mislijo, da so "frajerji"
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam 65 9,2	117	18,5
Se ne strinjam 44 6,2	102	16,1
Niti/niti 72 10,1	115	18,1
Se strinjam 139 19,6	141	22,2
Popolnoma se strinjam 367 51,7	148	23,3
Brez odgovora 23 3,1	1 1	1,7
Skupaj:; ; 710 .100	634;	100: ' V
Med osnovnošolci je skoraj tri četrtine (70,3 %) takih, ki se (popolnoma) strinjajo z navedeno izjavo, medtem ko delež med srednješolci manjši od polovice (45,5 %). Dekleta se bolj kakor fantje strinjajo z mnenjem, da mladi pijejo alkoholne pijače, ker mislijo, da so frajeiji. Učenci in učenke ter dijaki in dijakinje z najboljšim učnim uspehom se bolj strinjajo z izjavo v primerjavi s tistimi, ki imajo (naj)nižji učni uspeh. Z izjavo se v povprečju bolj strinjajo tisti osnovnošolci in osnovnošolke, ki še niso poskusili alkohola.
Tabela 70: Zabava brez alkoholnih pijač je dolgočasna
Osnovnešole	Srednješole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh se ne strinjam 374	52,7	211	33,3
Se ne strinjam i 11	15,6	92	14,5
Niti/niti 100	14,1	132	19,4
Se strinjam 52	7,3	95	15,0
Popolnoma se strinjam 54	7,6	101	15,9
Brez odgovora 19	2,7	12	1,9
Skupaj 710	100	634	100
Razlike v odgovorih med osnovnošolci in srednješolci so opazne in pričakovane: medtem ko je med osnovnošolci več kot polovica takih, ki se ne strinjajo z igavo, daje zabava brez alkohola dolgočasna, med srednješolci delež pade na tretjino. Obenem je med srednješolci delež tistih, ki se popohioma strinjajo z navedeno izjavo, dva krat večji, kot med osnovnošolci. Tako v srednjih kot osnovnih šolah pa se fantje bolj kakor dekleta strinjajo z mnenjem, da je zabava brez alkohola dolgočasna. Tisti z najboljšim učnim uspehom se v primerjavi z ostalimi manj strinjajo, da je zabava brez alkoholnih pijač dolgočasna. Tudi
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
osnovnošolci in osnovnošolke, ki so že poskusili alkohol se v povprečju bolj strinjajo s tovrstnim mnenjem kakor tisti, ki ga še niso.
Tabela 71: Pitje alkoholnih pijač je pogost vzrok nasilja v družini
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE	ODSTOTKI FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh se nc strinjam 63	8,9	70	11,0
Se ne strinjam 72	lOJ	87	13,7
Niti/niti 127	17,9	141	22,2
Se strinjam 160	22,5	152	24,0
Popolnoma se strinjam 269	37,9	171	27,0
Brez odgovora 19	2,7 13	2,1
Skupaj 710	100	634	100
Osnovnošolci in srednješolci o navedeni trditvi nimajo bistveno različnih mnenj; delež tistih, ki se s trditvijo (popolnoma) strinjajo, se v obeh primerih giblje okoli polovice vseh odgovaijajočih. Pri odgovorih osnovnošolcev ni razlik v stališčih glede na spol, med tem, ko so srednješolke bolj prepričane, daje pitje alkoholnih pijač pogost vzrok nasilja v družini kakor srednješolci. Osnovnošolci in dijaki s slabšim učnim uspehom se manj strinjajo, da je pitje alkoholnih pijač pogost vzrok nasilja v družini. Tisti učenci in učenke, ki še niso poskusili alkohola se v povprečju bolj strinjajo, daje pitje alkohohiih pijač pogost vzrok nasilja v družini.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Ključne ugotovitve:
Pri stališčih do alkohola se zelo kažejo razlike med mlajšimi in starejšimi mladoletniki. Če so osnovnošolci še nekoliko bolj prepričani v negativne vplive alkoholnih pijač, je delež pri starejših mladoletnikih že nekoliko nižji. Rezultati kažejo, tudi, da se vrednotenje alkoholnih pijač skozi leta precej spremeni, saj starejši mladoletniki vidijo precej več pozitivnih vidikov pitja alkoholnih pijač, v primeijavi z mlajšimi. Izrazita razlika med osnovnošolci in srednješolci se kaže v trditvi, da mladi pijejo alkoholne pijače, ker
Vpliv alkoholnih pijač na zdravje in negativni družbeni učinki
Pilje alkoholnih pijač škoduje zdravju
Se strinja ali popolnoma strinja 77,4 % osnovnošolcev in 64,3 % srednješolcev.
Občasno pi^e alkoholnih pijač sploh ni škodljivo
Se strinja ali popolnoma strinja 35,2 % osnovnošolcev in 51.66 % srednješolcev.
Pitje alkoholnih pijač je pogost vzrok nasilja v dridini
Se strinja ali popolnoma strinja 60,4 % osnovnošolcev in 51 % srednješolcev.
Vpliv alkoholnih pijač na zabavo, sproščenost
Zabava brez alkoholnih pijač je dolgočasna
Se strinja ali popolnoma strinja 14,9 % osnovnošolcev in 30,9 % srednješolcev.
S pitjem alkoholnih pijač je človek bolj sproščen
Se strinja ali popolnoma strinja 33,1 % osnovnošolcev in 23,5 % srednješolcev.
S pitjem alkoholnih pijačje človek bolj odprt, komunikativen
Se strinja ali popolnoma strinja 33,1 % osnovnošolcev in 69 % srednješolcev.
Zabava je boljša z alkoholnimi pijačami kot brez njih
Se strinja ali popolnoma strinja 14,5 % osnovnošolcev in 44,5 % srednješolcev.
Vzroki za pitje alkoholnih pijač
Alkoholne pijače pijejo ljudje, ki imajo različne probleme
Se strinja ali popolnoma strinja 33,1 % osnovnošolcev in 23,5 % srednješolcev.
Mladi pijejo alkoholne pijače, ker so v šoli in doma preobremenjeni Se strinja ali popolnoma strinja 23,2 % osnovnošolcev in 26,1 % srednješolcev
Mladi pijejo alkoholne pijače, ker mislijo, da so »frajerji«
Se strinja ali popolnoma strinja 71,3 % osnovnošolcev in 45,5 % srednješolcv.
mislijo, da so firajeiji, kjer se veliko manj srednješolcev strinja z izjavo.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji« 2.2.8 Mladi in preživljanje prostega časa
V nadaljevanju nas je zanimalo, koliko prostega časa dnevno imajo mladi in na kakšne načine preživljajo svoj prosti čas. Način preživljanja prostega časa (zlasti fizična aktivnost) seje izkazal kot zelo pomemben dejavnik pri uporabi alkohola med mladimi, saj običajno tisti mladi, ki aktivneje preživljajo prosti čas, redkeje pijejo alkohol v primeijavi z ostalimi. (Cragg in Cameron, 2006). Dejavno preživljanje prostega časa pozitivno vpliva na samopodobo in pa zdravje.
Tabela 72: Koliko prostega časa na dan imaš?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nič	6	0,8	11	U7
Do pol ure	14	2,0	16	2,5
Od pol do ene ure	58	8,2	37 ■■	5,8
Eno do dve uri	185	26,1	98	15,5
Dve do tri ure		"34^4	.132	20;8
Tri do štiri ure	88	12,4	104	16,4
Štiri do pet ur	108		104	16,4
Pet ur in več	7	1,0	124	19,6
Brez odgovora	.. 0		8	1,3
Skupaj	710	100	634	100
Tako osnovnošolci kot srednješolci imajo v povprečju dve do tri ure prostega časa dnevno, med tistimi, ki ga imajo več, pa je nekoliko več srednješolcev. Pri osnovnošolcih ni večjih razlik po spolu, pri srednješolcih pa je nekoliko več deklet kot fantov dejalo, da imajo do dve uri časa in več fantov kot deklet, da imajo nad pet ur prostega časa. Odličnjaki v osnovni šoli so nekoliko manj pogosto kot ostali dejali, da imajo nad tri ure prostega časa dnevno. Med srednješolci pa s šolskim uspehom upada delež tistih, ki imajo nad tri ure prostega časa na dan. Toliko prostega časa ima namreč 67,6 % tistih z nezadostnim ali zadostnim uspehom, 51,3 % z dobrim in 45,4 % s prav dobrim ali odličnim uspehom.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	101 ©
38		/ lis	17,8
55	7,7	95	15,0
72	10,1	95	15,0
119	16,8	95	15,0
249	35,1	145	22,9
165	23,2	80	12,6
12;	1,7	11	1,7
710	100	634	100
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 73: Kako pogosto v prostem času igraš računalniške igre?
Osnovne šole	Srednje šole
Fl^KVKNCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli
Nekajkrat letno 1-2 krat na mesec T krat na teden Večkrat tedensko Vsak dan Brez odgovora Skupaj
Osnovnošolci v prostem času igrajo račimalniške igre bolj pogosto kot srednješolci, obenem je delež tistih, ki nikoli ne igrajo računalniških iger bistveno višji med srednješolci, kot med osnovnošolci. Prav tako jih igrajo fantje precej pogosteje kakor dekleta. Osnovnošolci in osnovnošolke z odUčnim učnim uspehom so v primerjavi z ostalimi redkeje dejali, da igrajo računalniške igre večkrat tedensko ali vsak dan, z uspehom srednješolk in srednješolcev pa prav tako upada delež tistih, ki v prostem času igrajo računalniške igre vsak dan ali večkrat tedensko.
Tabela 74: Kako pogosto se v prostem času ukvarjaš s športom?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli
Nekajkrat letno 1-2 krat na mesec 1 krat na teden Večkrat tedensko Vsak dan Brez odgovora Skupaj
Osnovnošolci in osnovnošolke se v prostem času ukvaijajo s športom nekoliko pogosteje kot srednješolci. Prav tako se fantje pogosteje ukvaijajo s športom kakor dekleta.
S		28	4,4
29	4,1	44	6,9
	5,6		MA
112	15,8	143	22,6
286	40,3	231	36,4
209	29,4	102	16,1
16	^ -2,3 v'/' /	! . 14;/ -	
710	100	634	100
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 75: Kako pogosto v prostem času bereš knjige?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli	96	13,5	217	: 34,2
Nekajkrat letno	146	20,6	199	31,4
1-2 krat na mesec	133	18,7	107	16,9
1 krat na teden	119	16,8	39	6,2
Večkrat tedensko	126	17,7	36	^""■5,7
Vsak dan	71	10,0	19	3,0
Brez odgovora	19		17 :	
Skupaj	710	100	634	100
Razlike v odgovaranju med osnovnošolci in srednješolci so precejšnje, saj slednji berejo bistveno manj, kot osnovnošolci. Posebej bi veljalo izpostaviti podatek, da največji delež odgovarjajočih srednješolcev (dobra tretjina) sploh ne bere knjig, ali pa to počnejo zelo redko (slaba tretjina). Glede na spol pa dekleta pogosteje berejo v prostem času kakor fantje. Osnovnošolci in srednješolci z odličnim učnim uspehom so v primerjavi z ostalimi pogosteje dejali, da v prostem času berejo knjige večkrat tedensko ali vsak dan.
Tabela 76: Kako pogosto v prostem času uporabljaš internet za zabavo (forumi, klepetalnice)?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli	106		41 j.	6,5
Nekajkrat letno	47	6,6	33	5,2
1-2 krat na mesec		8,3	.. 41 . .	6,5
1 krat na teden	104	14,6	64	10,1
Večkrat tedensko	197	; 27,7 ;	186	29,3
Vsak dan	191	26,9	257	40,5
Brez odgovora	6.	0,8	12	1,9
Skupaj	710	100	634	100
Več kot polovica osnovnošolcev (54,6 %) in pa kar 69,8 % srednješolcev uporablja internet vsak dan ali večkrat tedensko. Razlike v odgovaijanju med osnovnošolci in srednješolci niso izrazite, vendar srednješolci internet uporabljajo nekoliko pogosteje, kot osnovnošolci. Pri osnovnošolcih ni razlik med spoloma, pri srednješolcih pa fantje le nekoliko pogosteje uporabljajo internet za zabavo kakor dekleta. Osnovnošolci in osnovnošolke, ki so že poskusili alkohol so v primeijavi s tistimi, ki ga še niso poskusili pogosteje dejali, da uporabljajo internet za zabavo večkrat tedensko ali vsak dan.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
400 \	56,3	294	46,4
97	13,7	80	12,6
54	7,6	50	
54	7,6	50	7,9
60	8,5	93	: :14,7
36	5,1	57	9,0
9	1,3	10	1,6
710	100	634	100
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 77: Kako pogosto v prostem času voziš motor za zabavo?
Osnovne šole	Srednje šole
FltKKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli
Nekajkrat letno 1-2 krat na mesec 1 krat na teden Večkrat tedensko Vsak dan Brez odgovora Skupaj
V	prostem času se mladi večinoma ne vozijo z motogem za zabavo (56,3 % osnovnošolci in 46,4 % srednješolci). Razlike v odgovaijanju med osnovnošolci in srednješolci so pričakovane, saj je med srednješolci več takih, ki se v prostem času za zabavo vozijo z motoijem; med obojimi pa prevladujejo fantje. Med osnovnošolci z nezadostnim, zadostnim ali dobrim učnim uspehom je več takih, ki se vozijo z motoijem kot med ostalimi. Osnovnošolci, ki še niso poskusili alkohola so pogosteje dejali, da v prostem času nikoli ne vozijo motoga za zabavo (74,6 %), v primeijavi s tistimi, ki so ga že poskusili (53,6 %).
Tabela 78: Kako pogosto v prostem času gledaš televizijo?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli
Nekajkrat letno 1-2 krat na mesec ] krat na teden Večkrat tedensko Vsak dan Brez odgovora Skupaj
V	prostem času vsak dan gleda televizijo 60,4 % anketiranih učencev in učenk osmih razredov osnovnih sol in 49,2 % dijakinj in dijakov tretjih letnikov srednjih šol. Med osnovnošolci in srednješolci ni izrazitejših razlik v odgovaijanju; osnovnošolci v prostem času gledajo televizijo nekoliko pogosteje, kot srednješolci.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
8	■■	13	: 2,1:
2	0,3	13	2,1
14	2,0	27	4,3
36	5 J	70	11,0
213	30,0	186	29,3
429	60,4	312	49,2
8	1,1		M
710	100	634	100
Raziskava: »Mladi m alkohol v Sloveniji«
Tabela 79: Kako pogosto se v prostem času družiš s prijatelji?
Osnovne šole	Srednje šole
FilEKVKNCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli	11	1,5	■ 5	0,8
Nekajkrat letno	23	3,2	6	0,9
1-2 krat na mesec	28	3,9	13	2,1
1 krat na teden	77	10,8	66	10,4
Večkrat tedensko	268	37,7	260	: 41,0
Vsak dan	291	41,0	269	42,2
Brez odgovora	12		15	■■ ■ ."2,4
Skupaj	710	100	634	100
Večina anketiranih je dejala, da se s prijatelji druži vsak dan. Tako se v prostem času se vsak dan druži s prijatelji 41 % anketiranih učencev in učenk osmih razredov osnovnih šol ter 42,2 % anketiranih dijakinj in dijakov tretjih letnikov srednjih šol. Med osnovnošolci in srednješolci ni bistvenih razlik v odgovaranju; čeprav je med osnovnošolci nekoliko večji delež tistih, ki se v prostem času le redko družijo s prijatelji; prav tako ni pomembnih razlik pri odgovorih glede na spol.
Tabela 80: Kako pogosto se v prostem času ukvarjaš z umetnostjo?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli		28,9	: 237 ;	:;37,4
Nekajkrat letno	76	10,7	104	16.4
1-2 krat na mesec	58	8,2	51	8,0
1 krat na teden	107	15,1	75	li,8
Večkrat tedensko	.127	17,9	81	12,8
Vsak dan	127	17,9	76	12,0
Brez odgovora	10	1,4	10	1,6
Skupaj	710	100	634	100
V prostem času se vsak dan ali nekajkrat na teden ukvaija z umetnostjo 17,9 % anketiranih učencev in učenk osmih razredov osnovnih šol, med dijakinjami in dijaki tretjih letnikov srednjih pa je takih, ki se vsak dan ukvaijajo z umetnostjo 12 % anketiranih, večkrat tedensko pa 12,8 %. V prostem času se z umetnostjo ukvaija nekoliko več osnovnošolcev kot srednješolcev, prav tako je delež tistih, ki se nikoli ne ukvarjajo z umetnostjo, nekoliko višji med srednješolci. Vidne so tudi razlike glede na spol, saj se z
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladiiio«	71 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
umetnostjo ukvagajo v večji meri dekleta. Učenci in učenke ter dijaki in dijakinje z boljšim učnim uspehom se pogosteje ukvaijajo z umetnosljo kakor ostali.
Tabela 81: Kako pogosto greš v prostem času v lokal na pijačo?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nikoli	44Ö; ^	62,0	50	7,9
Nekajkrat letno	101	14,2	42	6,6
1-2 krat na mesec	69		94	14,8
1 krat na teden	57		190	30,3
Večkrat tedensko	28	3,9	202	31,9
Vsak dan	7	1,0	44	6,9
Brez odgovora	8	1,1		
Skupaj	710	100	634	100
Razlike v odgovaijanju med osnovnošolci in srednješolci so izrazite in pričakovane. Večina (dve tretjini) osnovnošolcev v prostem času ne zahaja v lokale, medtem ko večina srednješolcev hodi v lokale na pijačo vsaj enkrat tedensko, pri tem pa ni razlik glede na spol anketiranih. Učenci in učenke osmih razredov s slabšim učnim uspehom pogosteje hodijo v prostem času v lokale na pijačo kakor ostali. Srednješolci in srednješolke z najboljšim učnim uspehom zahajajo v lokale redkeje kot ostali. Osnovnošolci in osnovnošolke, ki so že poskusili alkohol pričakovano v prostem času pogosteje hodijo v lokale na pijačo
Nato so bili sodelujoči v anketi naprošeni, naj navedejo, kaj bi si še želeli početi v prostem času, pa tega zaradi različnih vzrokov ne morejo. Šlo je torej za vprašanje odprtega tipa, zato v nadaljevanju povzemamo zgolj najpogostejše odgovore. Učenke in učenci osmih razredov devetletke so najpogosteje navajali, da bi si želeli več časa za zgoraj omenjene prostočasne aktivnosti (več časa za druženje s prijatelji, bolj pogosto ukvarjanje s športom, plesom, branjem, različnimi hobiji, želeli bi voziti motor), poleg tega so pogosto navajali tudi, da bi potrebovali več časa zgolj zase ter da bi želeli več časa preživeti z ostalimi družinskimi člani. Manjši delež osnovnošolcev je izjavil tudi, da nimajo drugih želja oziroma da lahko počnejo, kar želijo.
Dijakinje in dijaki tretjih letnikov srednjih šol so navajali podobne želje, kot osnovnošolci - predvsem bi želeli več časa za zgoraj omenjene dejavnosti, poleg tega pa so izpostavljali predvsem, da bi želeli več časa preživeti s svojimi fanti oziroma puncami^ potovati v tujino, nakupovati, več časa preživeti z družino
Koper, september 2008 CRP - »Zioraba alkohola med slovensko mladino«	72 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
ali več časa preživeti sami. Tudi med srednješolci je manjši delež odgovoril, da lahko počnejo vse, kar si želijo.
V nadaljevanju smo anketirance prosili, naj pojasnijo, zakaj v prostem času ne morejo početi tistih stvari, ki sijih želijo. Osnovnošolci in srednješolci so navajali podobne odgovore:
zaradi pomanjkanja prostega časa oziroma velikega števila drugih obšolskih obveznosti, zaradi pomanjkanja denarja, zaradi preobremenjenosti z delom za šolo, ker v njihovi bližnji okolici ni aktivnosti, ki bi se jih želeli udejstvovati, zaradi pomoči pri domačih opravilih ali zaradi neodobravanja staršev.
Tabela 82: Koliko časa na dan povprečno gledaš TV in filme na računalniku?
Osnovne šole	vSrednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nie . ■■ Do pol ure Od pol do ene ure Eno do dve uri Dve do tri ure Tri do štiri ure Štiri do pet ur Pet ur in veČ Brez odgovora Skupaj
Učenci in učenke gledajo televizijo zelo pogosto, tako jih kar 70,1 % pred televizijo preživi vsaj uro dnevno, kar 14,1 % pa več kot tri ure; nekoliko manj dijakov in dijakinj, vendar vseeno precej (59,6 %) gleda televizijo ali filme vsaj uro dnevno, od tega 11 % več kot tri ure. Osnovnošolci in osnovnošolke z odličnim uspehom so manj pogosto dejali, da gledajo televizijo ali fihne na računalniku več kot tri ure na dan.
		31	; : 4,9
55	7,7	83	13,1
		0 133 '	;\;21,0
251	35,4	189	29,8
146	20,6	119 ;	18,8
54	7,6	44	6,9
20	U	16	
26	3,7	10	1,6
	1.0	9	1,4
710	100	634	100
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
40	5,6	. 40 :	6,3:
140	19,7	92	14,5
165	23,2	115	18,1
186	26,2	161	25,4
91	12,8	101	15,9
49	6,9	52	8,2
		28	
20	2,8	36	5,7
8	1,1	9	
710	100	634	100
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 83: Koliko Časa na dan povprečno preživiš pred računalnikom?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Nič ■■ Do pol ure Od pol do ene ure Eno do dve uri Dve do tri ure Tri do štiri ure Štiri do pet ur Pet ur in več Brez odgovora Skupaj
Skoraj vsi mladi dnevno uporabljajo računalnik, največ jih je dejalo, da uporabljajo dnevno računalnik 1 do 2 uri (26,2 % osnovnošolci in 25,4 % srednješolci), pri čemer je med fanti več takih, ki preživijo pred računakiikom nad dve uri kot med dekleti. Osnovnošolci in osnovnošolke z odličnim učnim uspehom dnevno preživijo pred računalnikom nekoliko manj časa kakor ostali.
Tabela 84: Kako pogosto se ukvarjaš s športom?
Osnovncšole	Srednješole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE ODSTOTKI
Se ne ukvarjam Nekajkrat letno 1-3 krat na mesec 1-2 krat na teden 3-5 krat na teden Vsak dan Brez odgovora Skupaj
Primegave med osnovnošolci m srednješolci kažejo, da se oboji iikvaijajo s športom povprečno do dvakrat na teden; med srednješolci je nekoliko več tistih, ki se s športom sploh ne ukvaijajo, med tistimi pa, ki se s športom ukvaijajo vsak dan, je skoraj dvakrat več osnovnošolcev. Razlike med fanti in dekleti kažejo, da se tako v osnovnih kot v srednjih šolah fantje pogosteje ukvaijajo s športom kakor dekleta.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
M':	2,8		
23	3,2	34	5,4
	J V.		12,5
206	29,0	238	37,5
196 ; ■		/-■.142	22,4;
205	28,9	99	15,6
8		7 '	1,1
710	100	634	100
FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
298	42,0	412	58,0	260	41,0	374	59,0
225	31,7	485	68,3	227	35,8	407	64,2
	36,6	450	: 63,4	277; ■	'"^.43,7^		56,3
387	54,5	323	45,5	343	54,1	291	45,9
408	57,5 ;;	302;	\:42,5 \ .	296	46,7	338: ;	53,3
45	6,3	665	93,7	33	5,2	601	94,8
: 74	10,4	636	89,6	56	8,8	578	91,2
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 85: Zakaj se ukvarjaš s športom
Osnovne šole	Srednje šole
Da	Ne	Da	Ne
Da se družim s prijatelji Si oblikujem postavo/shujšam Ker se po vadbi dobro počutim Da se sprostim Šport imam rad/a
Ker so mi tako svetovali starši/učitelj/zdravnik Ker se moji vrstniki tudi ukvaijajo s športom
Na vprašanje zakaj se ukvaijajo s športom so tako osnovnošolci kot srednješolci najpogosteje odgovorili, daje to zato, ker imajo šport radi (57,5 % osnovnošolcev in 46,7 % srednješolcev), in zaradi sprostitve (54,5 % osnovnošolcev in 54,1 % srednješolcev). Nekoliko več srednješolcev kot osnovnošolcev je dejalo, da se po vadbi počuti dobro (43,7 % srednješolcev in 36,6 % osnovnošolcev). Mladi se športom ukvaijajo tudi zato, da se družijo s prijatelji (42 % osnovnošolcev in 41 % srednješolcev). Precejšen odstotek mladih je tudi dejal, da se s športom ukvaijajo zato, da si oblikujejo postavo (31,7 % osnovnošolcev in 35,8 % srednješolcev). Najmanj pogosto se s športom ukvaijajo zato, ker se tudi vrstniki ukvaijajo s športom ali ker so jim tako svetovali starši, učitelji oz. zdravniki. Nekaj mladih je izbralo tudi odgovor drugo (13,1 % osnovnošolcev in pa 9,1 % srednješolcev). Z uspehom osnovnošolcev narašča tudi delež tistih, ki so dejali, da se s športom ukvarjajo ker se po vadbi dobro počutijo in upada (čeprav je zelo velik) delež tistih, ki se s športom ukvaijajo ker se tudi njihovi vrstniki. Z uspehom srednješolcev narašča delež tistih, ki se s športom ukvaijajo, ker se dobro počutijo in da se sprostijo.
13,1 % osnovnošolcev in 9,1 % srednješolcev je izbralo možnost drugo. Izmed teh se večina s športom ukvarja predvsem zato, da se zabava oz. se ne dolgočasi. Manjši delež anketirancev se s športom ukvaija zaradi samozavesti in zato, ker je ukvaijanje s športom zdravo, nekaj pa se s športom sploh ne ukvaija, razen takrat, ko je to obvezno (v šoli).
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Primeijava med spoloma pokaže, da je nekoliko več fantov kot deklet dejalo, da se s športom ukvaija zaradi druženja s prijatelji, ker se njihovi vrstniki ukvaijajo s športom in ker imajo šport radi. Dekleta pa se pogosteje kot fantje ukvaijajo s športom, da si oblikujejo postavo ali shujšajo, ker se po vadbi do čutijo in da se sprostijo.
Tabela 86: Ali meniš, da si dovolj gibalno aktiven za svoj razvoj in zdravje
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE ODSTOTKI FREKVENCE	ODSTOTKI
Da, dovolj 483	68,0	355	56,0
Ne, premalo 186	26,2	251	39,6
Ne, preveč 26	3,7	21	3,3
Brezodgovora 15	2,1	7	1,1
Skupaj 710	100,0	634	100,0
Večina osnovnošolcev je mnenja, da so za svoj razvoj in zdravje dovolj gibalno aktivni (68 %). Prav tako večina srednješolcev (56 %), čeprav je delež pri njih nekoliko manjši. Precejšen delež srednješolcev pa nasprotno (39,6 %) meni, da so za svoje zdravje premalo gibalno aktivni; ta delež je pri osnovnošolcih nekoliko nižji (26,2 %). Dekleta so v večji meri kakor fantje mnenja, da so za svoj razvoj in zdravje premalo aktivna.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 87: Kako se najpogosteje ukvarjaš s športom?
Osnovne šole
Srednje šole
Sem člam/ica športnega društva/kluba v kraju bivanja
Sem član/ica športnega društva, kije organiziran v okviru krožkov na šoli Treniram pod individualnim vodstvom ti"enerja
Ukvarjam se sam/a
Ukvarjam se s prijatelji Ukvarjam se s starši, brati, sestrami, sorodniki
Da
FREKVKNCK ODSrOTKl
Ne
Da
Ne
224
RKKVKNCT- ODSrorKI IRKKVI^NCK ODSIOIKI lUKKVENCK DDSrOTKt
31,5
486
68,5
149
23,5
485
76,5
75	10,6	635	89,4	14	2,2	620	97,8
103:	14,5	60T:	85,5	34	5,4	600	94,6
294	41,4	416	58,6	330	52,1	304	47,9
262	36,9	448	63,1	306	.;48,3 ^	328	51,7
157	22,1	553	77,9	98	15,5	536	84,5
Na vprašanje kako se najpogosteje ukvaijajo s športom jih je večina odgovorila, da se ukvaijajo sami (41,4 % osnovnošolcev in 52,1 % srednješolcev) oz. s prijatelji (36,9 % osnovnošolcev in 48,3 % srednješolcev). Med osnovnošolci je 31,5 % članov/ic športnega društva/kluba v kraju bivanja, med srednješolci pa je ta odstotek nižji, in sicer 23,5. Mladi se ukvaijajo s športom tudi s svojimi sorodniki (22,1 % osnovnošolcev in 15,5 % srednješolcev), pod individualnim vodstvom treneija pa trenira 14,5 % osnovnošolcev in 5,4 % srednješolcev. Delež mladih, ki se vključeni v športna društva, organizirana v okviru krožkov na šoli, je precej nizek (10,6 osnovnošolcev in 2,2 % srednješolcev).
Glede na spol je več fantov kakor deklet članov kluba ali društva,prav tako nekoliko več srednješolcev kot srednješolk trenira pod individualnim vodstvom treneija in se s športom ukvaija s prijatelji; več deklet kot fantov pa se s športom ukvaija sam/a ali s starši, brati, sestrami, sorodniki. Z uspehom osnovnošolcev narašča delež tistih, ki se s športom ukvaijajo v okviru društva ali kluba. Z uspehom srednješolcev narašča delež tistih, ki se s športom ukvaqajo s starši, brati in sestrami.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
80©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 88: Katera je tvoja najljubša športna panoga? (odprto vprašanje)
Osnovne šole
Fl^KVFNCE
Srednje šole
FREKVENCE
Nogomet	190	Nogomet	174
Košarka	154	Košarka	101
Odbojka	118	Odbojka	93
Tek	85	Kolesarjenje	89
Kolesarjenje	84	Tek	89
Plavanje	/53 V-	Plavanje	50
Ples	49	Fitnes	42
Rolanje	46	Ples	39
Rokomet	36	Rolanje	37
Atletika	30	Hoja	30
Tako med osnovnošolci kot srednješolci so najbolj priljubljene športne panoge nogomet, košarka, odbojka, tek in kolesarjenje. Sledijo plavanje, ples, rolanje, med osnovnošolci še rokomet in atletika, med srednješolci pa fitnes in hoja. Večjih razlik med osnovnošolci in srednješolci ni.
Tabela 89; S katero športno panogo se ukvarjaš največ v prostem času? (odprto vprašanje)
Osnovne šole
FREKVENCE
Srednje šole
FREKVENCE
Nogomet	154	Nogomet	142
Košarka	137	Kolesarjenje	: 87^
Tek	97	Tek	77
Kolesarjenje	80	Košarka	16
Odbojka	80	Fitnes	46
Hoja,		Odbojka	41
planinarjenje		Hoja	39
Ples	42	Rolanje	
Rolanje		Ples	26
Tenis	19	Motokros	12
Badminton	13		
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tako osnovnošolci kot srednješolci se v prostem času večinoma ukvarjajo z nogometom, košarko in rokometom. Med osnovnošolci so poleg naštetih priljubljeni še kolesaijenje, odbojka, hoja, ples, rolanje, tenis in badminton, med srednješolci pa predvsem košarka, fitnes, odbojka, hoja, rolanje, ples in motokros.
Tabela 90: Ali meniš, da imaš dovolj možnosti za gibalno in športno udejstvovanje v prostem času?
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Da 578	81,4	482	76,0
iNev ;	14,6	: 140	22,1
Brez odgovora 28	3,9	12	1,9
[SkUp^ 710 ■	100,0	" 634	100,0
Večina osnovnošolcev in srednješolcev je mnenja, da ima dovolj možnosti za gibahio in športno udejstvovanje v prostem času, saj je tako odgovorilo 81,4 % osnovnošolcev in pa 76 % srednješolcev. Med tistimi, ki so mnenja, da nimajo dovolj možnosti za gibalno udejstvovanje je več deklet kot fantov. Z uspehom upada delež tistih osnovnošolcev in srednješolcev , ki menijo, da imajo dovolj možnosti za gibalno in aktivno športno udejstvovanje v prostem času.
Učence in dijake, ki so na vprašanje odgovorili z ne, smo vprašali, kakšen je razlog, da nimajo dovolj možnosti za gibalno in športno udejstvovanje najpogosteje pojavi. Večina je odgovorila, da za gibahio športne aktivnosti nima dovolj časa (predvsem zaradi šolskih obveznosti), med odgovori pa so se pojavljali še: oddaljenost, problemi s prevozom, delovne obveznosti, finančni problemi ter pomanjkanje športnih objektov.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 91: Oceni, kako pomemben je za tebe šport:
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Življenjskega pomena	123	17,3	91	14,4
Zelo pomemben	: 212	29,9	174	■ 27,4
Pomemben	200	28,2	170	26,8
Srednje pomemben	125	17,6	152-.' /:■ ■ ^	. 24,0
Nepomemben	18	2,5	24	3,8
Povsem odveč	■ 9. ■	V-.'V ^	8	
Brez odgovora	23	3,2	15	2,4
Skupaj	710	100,0	634	; 100,0
Tako večini osnovnošolcev kot srednješolcev je šport pomemben ali zelo pomemben (58,1 % osnovnošolcev in 54,2 % srednješolcev), precejšen delež jih je dejal, da jim je srednje pomemben (17,6% osnovnošolcev in 24 % srednješolcev). Zelo majhen delež mladih meni, daje šport nepomemben oziroma, da jim je povsem odveč. Nasprotno pa je šport življenjskega pomena 17,3 % osnovnošolcem in 14,4 % srednješolcem. Med tistimi, ki so ocenili, daje šport življenjskega pomena ali zelo pomemben je več fantov kot deklet.
Ključne ugotovitve:
Mladi precejšen delež svojega prostega časa preživljajo pasivno, saj predstavlja precejšen delež njihovega prostega čas gledanje televizije ter uporaba intemeta za zabavo.
Mladi imajo dve do tri ure prostega časa dnevno, pri čemer imajo uspešnejši v šoli nekoliko manj prostega časa na dan kakor tisti, ki so manj uspešni. V primerjavi z osnovnošolci, srednješolci pogosteje zahajajo v lokale, se družijo s prijatelji in uporabljajo internet za zabavo. Osnovnošolci pa več berejo, se ukvarjajo z umetnos^o in športom, igrajo pa tudi več računalniških iger.
Želje, ki jih imajo mladi v zvezi s prostim časom so, da bi imeli več časa za različne prostočasne aktivnosti, da bi potrebovali več časa zgolj zase ter, da bi želeli več časa preživeti z ostalimi družinskimi člani, zlasti srednješolci pa tudi, da bi več časa preživeli s svojimi fanti oziroma puncami.
Graf: Preživljanje prostega časa mladih
(deleži tistih, ki so dejali, da to počnejo večkrat tedensko ali vsak dan)
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
80©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Zahajanje v lokale
Ukvaijanje z umetnostjo Druženje s prijatelji Gledanje televizije Vožnja z mototjem za zabavo Uporaba Interneta za zabaxo Branje knjig igranje računalniških iger UkxQfjanje s športom
5,8

69,8
58,3

69,7
O 20 40 60 80 100
■ osnovnošolci ^srednješolci
Ukvarjanje s športom z leti upada, tako se s športom pogosteje ukvaijajo osnovnošolci kakor srednješolci, prav tako pa se pogosteje s športom ukvarjajo fantje kakor dekleta. S športom se ukvaijajo zato, ker ga imajo radi, zaradi sprostitve, ker se dobro počutijo in zaradi druženja s prijatelji. Večina jih meni, da so gibalno dovolj aktivni, vseeno pa je 39,6 % srednješolcev, ki menijo, da so za svoj razvoj in svoje zdravje premalo aktivni. Prav tako menijo, da imajo na voljo dovolj možnosti za gibalno in aktivno športno udejstvovanje v prostem času.
2.2.9 Zadovoljstvo mladih
Tabela 92: Oceni, kako si v splošnem zadovoljen s sabo..
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh nisem zadovoljen	19	2,7	15	2,4
Nisem zadovoljen	60	8,5	39	6,2
Nisem niti nezadovoljen niti	114	16,1	145	22,9
zadovoljen				
Sem zadovoljen	■ ■ ■■ 243 .			; ; r ' 41.0
Popolnoma sem zadovoljen	247	34,8	160	25,2
Brez odgovora		3,8		
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Mladi so s sabo v povprečju kar zadovoljni. Zadovoljnih ali popolnoma zadovoljnih je 69,6 % osnovnošolcev in pa 66,5 % srednješolcev, nezadovoljnih pa 11,2 % osnovnošolcev in pa 8,6 % srednješolcev, pri čemer so fantje v povprečju bolj zadovoljni sami s sabo kot dekleta. Osnovnošolci in osnovnošolke, ki še niso poskusili alkoholnih pijač so v povprečju bolj zadovoljni s sabo kakor tisti, ki so jih že poskusili.
Tabela 93: Oceni, kako si zadovoijen s svojim zdravjem.
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh nisem zadovoljen	7	1,0	12	1,9
Nisem zadovoljen	■ .33	4,6	^ 29 ;	:4,6
Nisem niti nezadovoljen niti	78	11,0	125	19,7
zadovoljen				
Sem zadovoljen	'226;.,."	; 31,8 >		
Popolnoma sem zadovoljen	341	48,0	186	29,3
Brez odgovora			il	vi,?:;".'
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Mladi so s svojim zdravjem večinoma zadovoljni, med osnovnošolci in srednješolci pa je nekaj razlik. Med osnovnošolci jih je skoraj polovica popolnoma zadovoljnih (48 %), medtem, ko jih je med srednješolci le slaba tretjina (29,3 %). Delež nezadovoljnih s svojim zdravjem med mladimi pa je okoli 6 %. Pri osnovnošolcih ni razlik po spolu, med srednješolci pa so fantje z njim bolj zadovoljni kakor dekleta. Prav tako so s svojim zdravjem bolj zadovoljni tisti osnovnošolci in osnovnošolke, ki še niso poskusili alkoholnih pijač.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 94: Oceni, kako si zadovoljen s finančno situacijo tvoje družine.
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh nisem zadovoljen	15	2,1	21	3,3
Nisem zadovoljen	34	4,8	67	10,6
Nisem niti nezadovoljen niti	87	12,3	149	23,5
zadovoljen				
Sem zadovoljen	: 199	28,0	230	■ V
Popolnoma sem zadovoljen	345	48,6	155	24,4
Brez odgovora	30"	;;4,2- ■	;i2	
Skupaj	710	100,0	634	100,0
Precej več osnovnošolcev (48,6 %) kot srednješolcev (24,4 %) je popolnoma zadovoljnih s finančno situacijo svoje družine. Nasprotno pa je med srednješolci nekoliko več takih, ki s finančno situacijo niso ali sploh niso zadovoljni (13,9 % srednješolcev v primeijavi s 6,9 % osnovnošolcev). Fantje so s finančno situacijo družme bolj zadovoljni kakor dekleta, prav tako pa so učenci in učenke z nizkim učnim uspehom v povprečju manj zadovoljni s finančno situacijo svoje družine kakor ostali. S finančno situacijo svoje družine so tudi bolj zadovoljni tisti učenci in učenke, ki še nikoli niso poskusili alkoholnih pijač.
Tabela 95: Oceni, kako si zadovoljen z življenjem na splošno...
Osnovne šole	Srednje šole
FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
14	2,0	13	2,1
■ ■26 r;-^:""		38	6,o;
80	11,3	128	20,2
	■ 33,0 :	■ ; 264 ]	41,6 ■
322	45,4	178	28,1
		■■■■■■13 ■	
710	100,0	634	100,0
Sploh nisem zadovoljen Nisem zadovoljen Nisem niti nezadovoljen niti zadovoljen ; Sem zadovoljen Popolnoma sem zadovoljen Brez odgovora Skupaj
Večina mladih je na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Med osnovnošolci (45,4 %) je v primeijavi s srednješolci nekoliko več takih, ki so popolnoma zadovoljni s svojim življenjem (28,1 %), večina srednješolcev pa izjavlja, da so z življenjem zadovoljni (42,6 %). Več srednješolcev kot osnovnošolcev je niti nezadovoljnih niti zadovoljnih, pa tudi nezadovoljnih oz. zelo nezadovoljnih (5,7 % osnovnošolcev in
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
80©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
8,1 % srednješolcev). V povprečju so fantje bolj zadovoljni s svojim življenjem kot dekleta, prav tako so z njim bolj zadovoljni učenci in učenke, ki še niso poskusili alkoholnih pijač.
Tabela 96: Oceni, kako si zadovoljen z odnosom, ki ga imaš s prijatelji..
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOl
Sploh nisem zadovoljen	6	,8	5	,8
Nisem zadovoljen	■ -24 " ■ "		10	
Nisem niti nezadovoljen niti	62	8,7	71	11,2
zadovoljen				
Sem zadovoljen	185	26,1	";225r ■	:;v-35,5\
Popolnoma sem zadovoljen	400	56,3	309	48,7
Nimam		1,0	^ :i ■	
Brez odgovora	26	3,7	13	2,1
Skupaj	■ 710	100,0	634 .	v 100,0
Večina mladih je zadovoljnih ali popolnoma zadovoljnih z odnosom, ki ga imajo s prijatelji (82,4 % osnovnošolcev in 84,2 % srednješolcev), le manjši delež ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih oziroma ni zadovoljnih.
Tabela 97: Oceni, kako si zadovoljen z odnosom, ki ga imaš s staršem/a...
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh nisem zadovoljen	6	,8	12	1,9
Nisem zadovoljen	; . 20	2,8	32;: V."	5,0" ;;
Nisem niti nezadovoljen niti zadovoljen	59	8,3	95	15,0
Sem zadovoljen		25,8		
Popolnoma sem zadovoljen	411	57,9	270	42,6
Nimam				
Brez odgovora	27	3,8	20	3,2
Skupaj	710 -	100,0	634	100,0
V primerjavi s srednješolci so osnovnošolci pogosteje popolnoma zadovoljni z odnosom, ki ga imajo s staršem/a (57,9 % v primeijavi z 42,6 %). Zelo malo je nezadovoljnih oziroma sploh ni zadovoljnih (3,6 %
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
osnovnošolcev in pa 6,9 % srednješolcev). Fantje so v povprečju bolj zadovoljni z odnosom, ki ga imajo s starši kakor dekleta. Učence in učenci, ki še niso poskusili alkohola so v povprečju bolj zadovoljni z odnosom, ki ga imajo s starši kakor tisti, ki alkohola še niso poskusili.
Tabela 98: Oceni, kako si zadovoljen z odnosom, ki ga imaš z brat-om/i, sestr-o/ami,..
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODwSTOTKT	FREKVENCE	ODSTOTKI
Sploh nisem zadovoljen	28	3,9	10	1,6
Nisem zadovoljen	31	■ 4,4 ■ ■ '	42	6,6
Nisem niti nezadovoljen niti	75	10,6	90	14,2
zadovoljen				
Sem zadovoljen	179	■ '25,2"	183	; : 28,9
Popolnoma sem zadovoljen	284	40,0	239	37,7
Nimam	84	11,8	56	8,8
Brez odgovora	29	4,1	14	2,2
Skupaj	710 : :	;; 100,0 :	634	::: 100,0
Oboji, tako osnovnošolci kot srednješolci so v povprečju zadovoljni z odnosom, ki ga imajo z brati in sestrami (65,2 % osnovnošolcev in 66,6 % srednješolcev). Le 8,3 % osnovnošolcev in 8,2 % srednješolcev z odnosom ni zadovoljnih. Med osnovnošolci ni razlik po spolu, med srednješolci pa so fantje bolj zadovoljni z odnosom, ki ga imajo z brati in sestrami kakor dekleta. Osnovnošolci in osnovnošolke z najslabšim učnim uspehom so v primerjavi s tistimi z najboljšim manj zadovoljni z odnosom, ki ga imajo z brati in sestrami.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 99: Oceni, kako si zadovoljen s svojim izgledom, zunanjostjo?
Osnovne šole
Srednje šole
FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
34	4,8	21	3,3
49	6,9	61	9,6
119	16,8	148	23,3
248	::34,9 -	: 244	38,5
237	33,4	146	23,0
" ,23' ■■■		14	■2,2^ ■
710	100,0	634	100,0
Sploh nisem zadovoljen Nisem zadovoljen Nisem niti nezadovoljen niti zadovoljen Sem zadovoljen Popolnoma sem zadovoljen Brez odgovora Skupaj
Delež zadovoljnih in popohioma zadovoljnih s svojo zunanjostjo je pri osnovnošolcih 68,3 %, pri srednješolcih pa 61,5 %, nezadovoljnih ali popolnoma nezadovoljnih je 11,7 % osnovnošolcev in pa 12,9 % srednješolcev. Fantje so v povprečju bolj zadovoljni s svojo zunanjostjo kakor dekleta, prav tako so bolj zadovoljni tisti osnovnošolci in osnovnošolke, ki še niso poskusili alkohola.
Tabela 100: Ali bi za vašo družino rekel/a, da je srečna?
Osnovne šole
Srednje šole
	FREKVENCE	ODSTOTKI	FREKVENCE	ODSTOTKI
Da, zelo srečna	273	38,5	143	22,6
Da, srečna	304	^^■■42,8	299	;47,2
Niti srečna, niti nesrečna, nekaj vmes	96	13,5	150	23,7
Ne, ni srečna		: :: u	■ " V- 23^ "	3,6
Ne, sploh ni srečna	6	,8	3	,5
Drugo	. 1 ■	1,0	8	; U3
Brez odgovora	12	1,7	8	1,3
Po mnenju večine mladih so njihove družine srečne oziroma zelo srečne, saj je tako odgovorilo skupno 81,3 % osnovnošolcev in pa 69,8 % srednješolcev. Le 2,5 % osnovnošolcev in 4,1 % srednješolcev meni, da niso srečne ali pa sploh niso srečne. Odgovori drugo so bili najpogosteje, da sta starša ločena (6), pojavljali pa so se še odgovori: kakor kdaj, ne vem, odvisno od dneva, težijo zaradi drog in trenutno kriza. Učenci in učenke, ki še niso poskusili alkohola so pogosteje dejali, daje njihova družina srečna kakor tisti, ki so ga že poskusili.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
80©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Ključne ugotovitve:
Mladi so precej zadovoljni z odnosom, ki ga imajo s starši, s prijatelji, zadovoljni pa so tudi z življenjem na splošno. Nekoliko manj so zadovoljni s seboj, s svojim izgledom/zunanjosljo, srednješolci pa tudi s finančno situacijo svoje družine.
V splošnem so osnovnošolci z vsemi vidiki življenja bolj zadovoljni v primegavi s srednješolci.
Graf 2: Zadovoljstvo z različnimi dejavniki pri mladih (delež odgovorov sem zadovoljen/a in popolnoma sem zadovoIjen/a)
Zadovoljstvo 2 izgledorrVzunanjostjo
Zadvoljstvo z odnosom s starserrVa

83,7

Zadovoljstvo z odnosom S prijatelji Zadovoljstvo z življenjem na splošno

Zadovoljsto s finančno situacijo družine Zadovoljstvo z zdravjem Zadovoljstvo s sabo

ip.76.6 79,8
.__..

20
40
60
80
100
{osnovnošolci [srednješolci
2.2.10 Ključne razlike glede na spol in uspeh v šoli
Razlike pri pitju glede na spol, ki smo jih zaznali tudi med mladimi, ki so sodelovali v pričujoči raziskavi, so običajne tudi v drugih državah. Po navedbah nekaterih (plant in Plant, 2001) naj bi bile razlike v pitju alkohola značilne za večino držav, pri čemer običajno moški popijejo več od žensk. Tudi raziskave o mladostnikih v Evropi kažejo, da fantje pijejo več od deklet, vendar se ponekod te razlike zelo zmanjšujejo oz. celo izenačujejo. Naj navedemo nekatere ključne razlike (vse razlike so se izkazale kot statistično značilne) glede na spol iz naše raziskave:
•	Med dekleti več takih, ki še niso poskusila alkohola v primerjavi s fanti.
•	Fantje poskusijo žgane pijače nekoliko prej kot dekleta
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
•	Pri srednješolcih in srednješolkah se kažejo razlike v pogostosti pitja alkoholnih pijač, zlasti pri pitju piva in vina, pri čemer jih fantje pogosteje pijejo kakor dekleta.
•	Fantje, zlasti srednješolci so bili pogosteje pijani kakor dekleta Tabela 101: Kolikokrat si že bil/a pijan/a?
Osnovne šole	Srednje šole
FANTJE
DEKLETA
FANTJE
DEKLETA
	IRFKVKNCK	ODS'i'OrKl	1RKKVKNCK	ODSiOlKl	TRICKVENCli:	ODSIOIKI	l'KKKVKN( E	ODSTC
Nikoli	208 :		247 ;	82,6	. ■ 37'- ■	io,i:	48	13,1
1-2 krat	56	19,6	41	13,7	43	18,6	54	23,^
3-5 krat	14	4,8		1,7	40	10,9	39	16,5
6-9 krat	6	2,1	2	0,7	43	11,7	23	10,C
10-19 krat	■.3.V"-;.	: 1,0	3' "	1,0	38	10,4	\ .:35';	15,2
20 in večkrat	4	1,4	1	0,3	160	43,7	37	16
Skupaj	291:	100 ■	299	100 :	366	- 100 ■ : ;	231	100
• Medtem, ko pri osnovnošolcih in osnovnošolkah ni razlik med spoloma, srednješolci pogosteje uporabljajo skupaj alkohol in marihuano kakor srednješolke Tabela 102: Kako pogosto uporabljaš skupaj alkohol in marihuano?
Osnovne šole	Srednje šole
FANTJE
DEKLETA
FANTJE
DEKLETA
	FREKVEN	ODSTOTK	FREKVEN	ODSTOTK	FREKVEN	ODSTOTK	FREKVEN	OĐSTO
	CE	I	CE	I	CE	I	CE	I
Nikoli	^ 270	98,9	288	99,0 :	.\254 ^ ■	>74,7 : ■	196	88,3
Občasno	2	0,7	2	0,7	55	16,2	21	9,5
Pogosto	Q-	^ 0,0 >	1	0,3	16	: 4,7	^ ^ ■	2,3
Vedno	1	0,4	0	0,0	15	4,4	0	0,0
Skupaj	273 ;	; ;100 ,	; 291y-:	100	340	100 ;		100
Fantje (srednješolci) pogosteje kakor dekleta uživajo alkohol pred, med ali takoj po pouku Tako osnovnošolci kot srednješolci pogosteje uživajo alkohol s prijatelji med tednom pa tudi med vikendi, kakor dekleta
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Tabela 103: Kako pogosto uživaš alkohol, ko greš ven s prijatelji - čez vikend?
Osnovne šoie	Srednje šole
FANTJE
DEKLETA
FANTJE
DEKT.ETA
	i'ia:Kvi!:NCi':	OOSIOTKI	iRllKVnNCK	OOS 101 KI	frlkvi:n<:k	ODSIOTKI	IfKKKVKNCI	: ODSIO'
Nikoli	169	63,5	191	67,3	26 :	. ■ ■7,2 ■	' 23"'	m
Občasno	69	25,9	74	26,1	79	21,9	86	37,1
Pogosto	19	7,1	12	4,2	104	28,8	57 :	25',
Vedno	9	3,4	7	2,5	152	42 J	62	27,2
Skupaj	266	100	284	100	361	100	228	100
Fantje pogosteje kakor dekleta uživajo alkohol sami
Medtem, ko pri osnovnošolcih in osnovnošolkah ni razlik med spoloma, srednješolci
pogosteje uživajo alkohol z neznanci kakor dekleta, pa tudi z drugimi sorodniki
Fantom so pogosteje kakor dekletom zavrnili nakup alkoholnih pijač v baru, trgovini ali
disku
Srednješolci so pogosteje kakor srednješolke dejali, da imajo ob/po pitju alkohola mačka, pa tudi, da se zapletejo v prepir
Več fantom kakor dekletom se dogaja da ob/po pitju alkohola bruhajo Fantje se bolj kakor dekleta strinjajo s trditvijo, daje zabava boljša z alkoholnimi pijačami kakor brez njih, prav tako se bolj strinjajo, da je s pitjem alkoholnih pijač človek bolj sproščen, daje zabava brez alkohola dolgočasna in da občasno pitje alkohohiih pijač sploh ni škodljivo
Dekleta se bolj kakor fantje strinjajo, da pitje alkohohiih pijač škoduje zdravju ter da mladi pijejo alkoholne pijače ker mislijo, da so frajeiji
Fantje se v prostem času pogosteje kot dekleta ukvaijajo s športom; dekleta pa v prostem času pogosteje berejo knjige in se ukvarjajo z umetnostjo
Nekoliko več fantov kot deklet je dejalo, da se s športom ukvaija zaradi druženja s prijatelji, ker se njihovi vrstniki ukvaijajo s športom in ker imajo šport radi. Dekleta pa se pogosteje kot fan^e ukvaijajo s športom, da si oblikujejo postavo ali shujšajo, ker se po vadbi do čutijo in da se sprostijo.
Dekleta so v večji meri kakor fantje mnenja, da so za svoj razvoj in zdravje premalo aktivna Fantje so pogosteje dejali, daje šport zanje življenjskega pomena
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Fantje so bolj kakor dekleta zadovoljni sami s sabo, s finančno situacijo svoje družine, z odnosom, ki ga imajo s staršem/a, s svojim zunanjim izgledom in s svojim življenjem na splošno; srednješolci pa bolj kakor srednješolke s svojim zdravjem in z odnosom, ki ga imajo z brati in sestrami
Uspeh v šoli prav tako igra pomembno vlogo pri pitju alkohola, pri čemer je nižji uspeh pogosto povezan s pogostejšim pitjem alkohola. V raziskavi so se kot statistično znaČihie izkazale naslednje povezave:
Med osnovnošolci in osnovnošolkami z višanjem uspeha upada pogostost pitja piva v zadnjem mesecu
Osnovnošolci z nižjim uspehom so v zadnjem mesecu pogosteje pili pivo in žgane kakor tisti s prav dobrim in odličnim učnim uspehom
Med srednješolci z naraščanjem uspeha upada pogostost pitja piva v enem letu, zlasti za tiste, ki so dejali, da pivo pijejo nad 30 krat v letu.
Srednješolci in srednješolke s prav dobrim in odličnim uspehom so najmanj pogosto dejali, da so v svojem dosedanjem življenju več kot 30 krat pili pivo. Tako v osnovnih kot srednjih šolah z uspehom upada pogostost opijanja Nižji uspeh, ko imajo srednješolci in srednješolke, pogosteje uporabljajo skupaj alkohol in tobak, cigarete
Srednješolci z nigim uspehom pogosteje skupaj uporabljajo alkohol in marihuano kakor tisti s prav dobrim in odličnim uspehom
Srednješolci in srednješolke s prav dobrim in odličnim uspehom redkeje uporabljajo alkohol z ostalimi drogami kakor srednješolci z nižjim uspehom
V	osnovnih šolah z uspehom upada pogostost uživanja alkohola s prijatelji Osnovnošolci in osnovnošolke z nižjim učnim uspehom pogosteje uživajo alkohol s fantom/punco kakor tisti z višjim učnim uspehom
Z naraščanjem uspeha se manjša delež tistih dijakov in dijakinj, ki so dejali, da nikoli ne uživajo alkohola s starši ter veča delež tistih, ki alkohol z njimi uživajo občasno. Osnovnošolci in osnovnošolke z nižjim učnim uspehom pogosteje dobijo alkohol v trgovini kakor tisti z višjim uspehom
V	osnovnih šolah z višanjem uspeha upada delež tistih, ki so dejali, da so jim zavrnili nakup alkoholnih pijač
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola jiied slovensko mladino«	90 ©
MAČEK
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Osnovnošolci in osnovnošolke z višjim učnim uspehom imajo redkeje mačka kakor tisti z višjim učnim uspehom
Osnovne šole
Nikoli
Občasno
Pogosto
Vedno
Skupaj
NEZADOSTEN, ZADOSTEN, DOBER
FREKVENCE	ODSTOTKI
102	83,6
12	9,8
PRAV DOBER
4; 4 122
3,3
100
FREKVENCE
178
19
199
ODSTOTKI
89,4 9,5
0,5;
0,5 100
ODLIČEN
FREKVENCE ODSTOTK
220 11 2 ■ 4
237
92,8
4.6 0,8
1.7 100
ZABAVA
Z uspehom osnovnošolcev upada delež tistih, ki so dejali, da se jim ob/po pitju alkohola zgodi kaj kar kasneje obžalujejo
Z uspehom osnovnošolcev upada delež tistih,ki so dejali, da se ob/po po pitju alkohola zabavajo
Osnovne šole
NEZADOSTEN, ZADOSTEN, DOBER
PRAV DOBER
ODLIČEN
	I<RI:KVI',NC:K	ODSTOTKI	Utr.KVMNCF.	ODSIOIKI	FREKVlCNCi:	ODSrOlKI
Nikoli	51	40,5	98	: 48,5;:	138	
Občasno	41	32,5	68	33,7	68	28,5
Pogosto	;16:;r-/C			: 8,4 : \		
Vedno	18	14,3	!9	9,4	16	6,7
Skupaj	; 126	100; :	202	100	239	100
Z uspehom osnovnošolcev upada delež tistih, ki so dejali, da se ob/po pitju alkohola ne spominjajo kaj so počeli
Med učenci in učenkami z nižjim učnim uspehom je več takih, ki so dejali, da se jim ob pitju alkohola občasno zgodi, da bruhajo kakor med tistimi z višjim učnim uspehom Zanimivo je, da med osnovnošolci z uspehom narašča delež tistih, ki so dejali, da njihovi starši pijejo alkoholne pijače, upada pa delež tistih, ki so dejali, da so že videli starše pijane Osnovnošolci in srednješolci s slabšim učnim uspehom se v primerjavi s tistimi z najboljšim učnim uspehom bolj strinjajo, daje zabava boljša z alkoholnimi pijačami kot brez njih.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«
103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Učenci in dijaki z najboljšim učnim uspehom se bolj strinjajo, da »Mladi pijejo alkoholne pijače, ker mislijo, da so frajeiji« v primegavi s tistimi, ki imajo najnižji učni uspeh Tisti z najboljšim učnim uspehom se v prhneijavi z ostalimi manj strinjajo, da je zabava brez alkoholnih pijač dolgočasna
Osnovnošolci in srednješolci s slabšim učnim uspehom se manj strinjajo, da je pitje alkoholnih pijač pogost vzrok nasilja v družini
Odličnjaki v osnovni šoli so manj pogosto kot ostali dejali, da imajo nad tri ure prostega časa dnevno. Med srednješolci pa z uspehom upada delež tistih, ki rniajo nad tri ure prostega časa na dan.
Osnovnošolci in osnovnošolke z odličnim učnim uspehom so v primerjavi z ostalimi redkeje dejali, da igrajo računalniške igre večkrat tedensko ali vsak dan, z uspehom srednješolk in srednješolcev pa prav tako upada delež tistih, ki v prostem Času igrajo račimalniške igre vsak dan ali večkrat tedensko
Osnovnošolci in srednješolci z odličnim učnim uspehom so v primeijavi z ostalimi pogosteje dejali, da v prostem času berejo knjige večkrat tedensko ali vsak dan. Med osnovnošolci z nezadostnim, zadostnim ali dobrim učnim uspehom je več takih, ki se vozijo z motorjem kot med ostalimi.
Učenci in učenke ter dijaki in dijakinje z boljšim učnim uspehom se pogosteje ukvarjajo z umetnostjo kakor ostali.
Srednješolci in srednješolke z najboljšim učnim uspehom zahajajo v lokale redkeje kot ostali.
Osnovnošolci in osnovnošolke z odličnim uspehom so manj pogosto dejali, da gledajo televizijo ali filme na računahiiku več kot tri ure na dan.
Osnovnošolci in osnovnošolke z odličnim učnim uspehom dnevno preživijo pred računalnikom nekoliko manj časa kakor ostali.
Z uspehom osnovnošolcev narašča tudi delež tistih, ki so dejali, da se s športom ukvaijajo ker se po vadbi dobro počutijo in upada (čeprav je zelo velik) delež tistih, ki se s športom ukvarjajo ker se tudi njihovi vrstniki. Z uspehom srednješolcev narašča delež tistih, ki se s športom ukvaijajo, ker se dobro počutijo in da se sprostijo.
Z uspehom upada delež tistih osnovnošolcev in srednješolcev , ki menijo, da imajo dovolj možnosti za gibalno in aktivno športno udejstvovanje v prostem času.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	92 ©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Z uspehom osnovnošolcev narašča delež tistih, ki se s športom ukvaijajo v okviru društva ali kluba. Z uspehom srednješolcev narašča delež tistih, ki se s športom ukvaijajo s starši, brati in sestrami.
Osnovnošolci in osnovnošolke z najslabšim učnim uspehom so v primeijavi s tistimi z najboljšim manj zadovoljni z odnosom, ki ga imajo z brati in sestrami.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
3. Alkoholne politike in ukrepi
3.1 Alkoholne politike in ukrepi na evropski ravni
V	zadnjem desetletju je biio na ravni EU uvedenih precej ukrepov v povezavi z zmanjševanjem škode, povezane z rabo alkohola. V letu 2001 je tako Evropska komisija predlagala ukrepe osredotočene na pitje alkohola, s posebnim poudarkom na poostrenih kontrolah alkohola v krvi (Road Safety Action Programme 2003-2008).
V	letu 2001 je Svet sprejel Priporočila o pitju alkoholnih pijač med mladimi, da bi se dvignila stopnja zavedanja o negativnem vplivu uporabe alkohola, za izobraževanje mladih o tveganjih, ki jih prinaša alkohol in da bi se spodbudilo akcijo proti nelegalni prodaji alkoholnih pijač mladoletnim.
Med leti 2003 in 2008 je biio izvedenih v okviru Community Public Health Programme več akcij, ki so se osredotočale tako na vožnjo pod vplivom alkohola kot tudi na aktivnosti, ki zvišujejo zavedanje v zvezi s preprečevanjem škode, povzročene zaradi alkohola.
Dkektiva »Televizija brez meja« predvideva omejevanje oglaševanja alkohola, zlasti tistih, ki nagovaijajo mladoletne, prav tako pa ni dovoljeno prikazovati mladih, ki konzumiraj o alkohol.
Evropska unija v povezavi z WHO zbira primerljive podatke za nadzor porabe alkohola in s tem povezane socialne, ekonomske in zdravstvene indikatoije. Poleg tega tudi podpira raziskovanje vzrokov bolezni povezanih z alkoholom preko financiranja R &D projektov.
V	oktobru 2006 je bila v Evropski uniji sprejeta strategija EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola, v kateri je eden petih prednostnih ciljev prav zaščita mladih ljudi, otrok in še nerojenega otroka (poleg zmanjševanja poškodb in smrti zaradi avtomobilskih nesreč povezanih z uporabo alkohola, preprečevanja škode zaradi alkohola med odraslimi in zmanjševanja negativnega vpliva na delovno mesto, informiranja izobraževanja in dvigovanja zavedanja o vplivu škodljive in nevarne rabe alkohola in o primernih vzorcih konzumkanja alkohola m razvoja skupne evidenčne baze na ravni EU).
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Strategijo se implementira preko: Komiteja za nacionalno alkoholno politiko in akcijo (Committee on National Policy and Action) in Evropskega zdravstvenega in alkoholnega foruma (A European Alcohol and Health Forum)
http://ec.europa.eu/health/ph determinants/life stvle/alcohol/documents/alcohol factsheet harmful en.pd
Prav tako pa tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v okviru Deklaracije o mladih in alkoholu (2001) določa temeljne smernice in cilje za promocijo in zaščito zdravja ter zaščito otrok pred pritiski, ki vplivajo na pitje alkohola m pa posledicami pitja le-tega.vZaščita otrok, mladih m tistih, ki ne pijejo alkohola pred pritiski, ki vplivajo na pitje alkohola pa so bili tudi cilji Evropskega akcijskega načrta na področju alkohola 2000-2005, ki je bil pripravljen v okviru WHO.
3.2 Alkoholne politike in ukrepi v Sloveniji
Kako pa je z alkoholno politiko in ukrepi v Sloveniji? Slovenija ima, podobno kot druge evropske države, več zakonov in politik, ki obravnavajo alkohol. Za zmanjševanje porabe in preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola so bili tudi v Sloveniji sprejeti različni ukrepi, opredeljeni v različnih zakonih. Področje alkoholne politike v Sloveniji je tako obravnavano v okvhu naslednjih zakonov (Vir: Alkohol in alkohohia politika v Sloveniji, 2007):
Zakon o preprečevanju škodljivih posledic rabe alkohola
ZOPA med ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola uvršča: ~ spremljanje porabe alkohola in obsega škodljivih posledic rabe alkohola za zdravje,
-	informiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva o škodljivih posledicah rabe alkohola,
-	usklajevanje aktivnosti za čim zgodnejše prepoznavanje oseb, ki imajo težave z alkoholom in njihovo vključevanje v preventivne programe,
-	usklajevanje, spremljanje in vrednotenje preventivnih programov za posamezne skupine prebivalstva,
-	priprava m izvajanje programov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami prebivalstva ter njihovo vrednotenje,
-	strokovno svetovanje m podpora institucijam, združenjem nevladnim organizacijam, lokahiim skupnostim in posameznikom pri izvajanju preventivnih programov in pri reševanju problemov, povezanih z rabo alkohola.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003)
Zakon opredeljuje ukrepe in načine omejevanja alkohola in obsega škodljivih posledic rabe alkohola. Med slednje sodijo predvsem:
-	označevanje vsebnosti alkohola na embalaži,
-	opozorilo, da živilo ni primemo za otroke,
-	prepoved prodaje in ponudbe alkohobih pijač in pijač, ki so jim dodane alkohohie pijače, osebam mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo znake opitosti od alkohola,
-	alkoholne pijače je prepovedano prodati oz. ponuditi osebam za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let ter takim, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola,
-	prepoved prodaje alkoholnih pijač med 21 in 7 uro zjutraj,
-	prepoved prodaje žganih pijač do 10 ure dopoldan,
-	prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač: v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost,
-	v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo,
-	med delovnim časom na delovnem mestu.
-	Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrst brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.
Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (2000)
Zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni ter ureja zdravstveni nadzor nad njihovo proizvodnjo in prometom z namenom, da se varuje zdravje ljudi, zaščitijo interesi potrošnika in omogoča nemoten promet na notranjem trgu in s tretjimi državami, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili ter medresorsko in mednarodno sodelovanje na področju zdravstvene problematike, prehrane in politike.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Zakon ureja oglaševanje alkoholnih pijač (zgolj tistih s 15 ali manj volumenskih % alkohola), pri čemer
določa, da mora oglaševalsko sporočilo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	ne sme spodbujati čezmerne rabe alkohola ali prikazovati vzročne zveze med pitjem alkohola in uspehom v življenju,
-	ne sme biti namenjeno mladim in prikazovati oseb, ki uživajo alkohol,
-	ne sme prikazovati oseb, mlajših od 25 let,
~ ne sme povezovati uživanja alkohola s povečano telesno zmogljivostjo ali z vožnjo v prometu,
-	ne sme ustvaijati videza, da uživanje alkohola prispeva k uspehom v družbenem in spohiem življenju,
-	ne sme poudaijati, da ima alkohol zdravilne učinke, ali da je poživilo, pomiijevalo ali sredstvo za reševanje osebnih težav,
-	ne sme prikazovati abstinence ali zmernega pitja v negativni luči,
-	ne sme poudaajati visoke vsebnosti alkohola kot posebne kakovosti alkoholnega izdelka,
-	ne sme se pojavljati v in na stavbah, objektih in pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost ter dejavnost vzgoje, športa ali izobraževanja,
-	ne sme se pojavljati na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov,
-	ne sme se pojavljati na prireditvah, ki so v prvi vrsti namenjene mladoletnim osebam, in na športnih prireditvah,
-	ne sme vključevati simbolov, podob, jimakov iz risanih filmov in drugih mladinskih oddaj,
-	vsebovati mora opozorilo: "Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" ali "Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!".
-	Zakon določa, da je prepovedano oglaševanje na radiu ali televiziji med 7 in 21 30 uro ter v kinematografih pred 22 uro.
Zakon o medijih (2001)
Zakon določa, daje oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev in na drugih z zakonom določenih nosilcih
prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače (glej zgoraj).
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 - 2011
V resoluciji so predvideni ukrepi, ki se nanašajo na področje alkohola in sicer so v resoluciji predvidene
naslednje dejavnosti:
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
-	organiziranje preventivnih akcij,
-	priprava preventivnih programov v osnovnih in srednjih šolah,
-	stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij,
-	izvajanje ciljnega in koordiniranega poostrenega nadzora v posebnih obdobjih,
~ ovrednotenje rehabilitacijskih programov za voznike, ki jim je izrečena stranska sankcija kazenskih točk zaradi vožnje pod vplivom alkohola,
-	analiziranje učmkovitosti ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola,
-	preverjanje učinkovitosti omejevanja dostopnosti alkohola mladim in voznikom motornih vozil.
Zakon o varnosti cestnega prometa (2004)
Zakon ureja pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu.
-	vozniki ne smejo voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če so pod vplivom alkohola,
-	vozniki imajo lahko največ do vključno 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru (mg/l), pod pogojem, da ne kažejo znakov motenj v vedenju,
-	nekatere kategorije voznikov ne smejo imeti v cestnem prometu alkohola v organizmu (vozniki tovornih vozil, avtobusov, voznik začetnik...).
Poleg ukrepov udejanjenih v spremenjeni zakonodaji so bili sprejeti še naslednji ukrepi omejevanja porabe alkohola:
•	Mreže zdravih šol in drugi programi Inštituta za varovanje zdravja
V Mrežo zdravih šol je vključenih 130 slovenskih šol za katere je značilno, daje pouk o zdravju integriran v ostale predmete, obstaja t.i. prikrit učni načrt, kar pomeni, da življenje na šoli podpira, omogoča in spodbuja zdravje (preko pravil, klime, medsebojnih odnosov, z organizacijo prehrane, interesnih dejavnosti, projektov, različnih dejavnosti.), šole sodelujejo tudi s starši, z zdravstveno in drugimi specializiranimi službami in s skupnostjo, (http://www.ivz.si)
•	Vključenost v mednarodni raziskavi ESPAD in HBSC
Slovenija je od leta 1995 vključena v ESPAD raziskavo, katere namen je zbiranje na evropski ravni primerljivih podatkov o rabi drog med mladimi, od leta 2001 pa tudi v raziskavo HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju), ki poteka vsake 4 leta (http://v^ww.ivz.si)
•	Fundacija »Z glavo na zabavo«
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Nevladna organizacija, ki deluje od leta 2000 inje od začetne usmeijenosti v zmanjševanje škodljive rabe v povezavi s prometno varnostjo v okoljih, kjer se mladi družijo zaradi zabave, prešla tudi k promociji aktivnega preživljanja prostega časa in zabave brez različnih odvisnosti. Prizadeva s vplivati na sprejem zakonodaje, ki na različnih področjih življenja doprinaša možnosti za zdrav razvoj mladih generacij. (http://www.fundacija-zgnz.si/predstavitev.php) • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Svet, ki od 1. januaija deluje v sklopu Direkcije RS za ceste pri Ministrstvu za promet je nosilec akcij na področju preventive in prometne vzgoje in s tem tudi tistih, ki so v povezavi s škodljivo rabo alkohola.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
4. Priporočila
Učinkovitost različnih ukrepov
Kot se je izkazalo tudi v Sloveniji, niso vsi ukrepi enako učinkoviti. V okviru poročila za Evropsko komisijo »Alkohol v Evropi« iz leta 2006 (Anderson in Baumberg, 2006) je bila ovrednotena učinkovitost različnih alkoholnih politik in ukrepov, pri čemer so bili kot učinkoviti ovrednoteni naslednji ukrepi (tukaj navajamo zgolj tiste, ki naslavljajo tudi mlade):
-ukrepi glede vožnje pod vplivom alkohola, kot npr. preizkus s pihanjem, znižanje dovoljene ravni alkoholne koncentracije v krvi znižanje dovoljene koncentracije v krvi za mlade voznike, odvzem vozniškega dovoljenja idr.
-ukrepi, ki urejajo trg alkohola in tako zmanjšujejo škodo nastalo zaradi alkohola. Davki na alkohol v vseh državah pomembno vplivajo na mlade ljudi m škodo, ki jo pri njih povzroča raba alkohola.
Srednje učinkoviti ali z manj trdnimi dokazi učinkovitosti so ukrepi, ki omejujejo vsebine tržnega komuniciranja za alkoholne izdelke, pri čemer ima oglaševanje predvsem fimkcijo spodbujevalca pozitivnega odnosa do pi^a med mladimi.
Prav tako obstaja vedno več dokazov o vplivu strategij za spreminjanje konteksta pitja na zmanjšanje škode, ki jo povzroča raba alkohola, ki jih je moč uporabiti pri pitju v barih in restavracijah. Učinkovitost strategij je odvisna od njihovega ustreznega izvajanja
Manj učinkovite so politike, ki temeljijo na izobraževanju, komunikaciji, usposabljanju in ozaveščanju javnosti, saj so programi omejeni in neučinkoviti. V tem okviru bi bilo potrebno izboljšati učinkovitost šolskih programov. Pomembno vlogo pri krepitvi zavedanja o težavah povezanih z rabo alkohola imajo množični mediji.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in allcohol v Sloveniji« Upoštevajoč zgornje smernice in izsledke naše raziskave navajamo še naslednje smernice oziroma ukrepe:
• S pomočjo različnih kazalnikov bi bilo smiselno opravljati evalvacijo že obstoječih ukrepov za preprečevanje škode zaradi alkohola, ki naslavljajo mlade in preveriti stopnjo njihove učinkovitosti. K tistim ukrepom, ki se izkažejo kot učinkoviti bi se bilo smiselno usmerjati tudi v prihodnje, ustrezno spreminjati ali opuščati pa bi bilo potrebno tiste manj učinkovite. Evalvacija politik in ukrepov bi morala potekati redno m bi tako omogočala ažurno učinkovito spreminjanje.

Potrebno bi bilo s poostrenim nadzorom in kaznovanjem kršiteljev doseči dosledno upoštevanje Zakona o omejevanju prodaje alkohola, ki prepoveduje prodajo alkohola mladoletnim osebam. Rezultati naše in drugih raziskav kažejo, daje trenutno stanje tako, da mladoletni lahko v večini trgovm in barov brez večjih težav dobijo alkohol. Kot je navedla srednješolka v okviru fokusne skupine: »že ta zakon bi bil učinkovit, če bi se ga držali«, kar kaže na to, da so tudi mladi sami kritični do tovrstnega neizvajanja. Z ukrepi bi bilo potrebno že obstoječe zakone in akcije dejansko bolje uveljavljati v praksi, saj se le-ti pogosto slabo izvajajo, predvsem pa se jih ne nadzoruje oziroma kaznuje, kar posledično vodi v kršitve le-teh.
Rezultati raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (2001) kažejo, daje promocija alkoholnih pijač vse bolj usmerjena v nove alkoholne produkte, alkoholne energijske pijače in predhodno z brezalkoholnimi pijačami zamešane alkoholne pijače (npr. Bacardi Breezer, Smirnoff Ice), ki z izgledom, embalažo, recepti in podobno naslavljajo prav mlade. Tovrstne pijače so med mladimi precej priljubljene, po rezultatih zgoraj raziskave WHO pa mladi poleg teh t.i. alco pop pijač pijejo predvsem široko dostopne in cenovno relativno ugodne alkoholne pijače (npr. pivo). Tudi v okviru naše raziskave ugotovljeno, da sodi med najbolj popularne alkoholne pijače poleg piva še Bandidos, ki je ena tovrstnih pijač. Čeprav so ukrepi, ki omejujejo vsebine tržnega komuniciranja po zgornjih navedbah srednje učinkoviti, bi veljalo poleg že obstoječih ukrepov posebno pozornost nameniti oglaševanju na svetovnem spletu, kjer je oglaševanje lahko veliko bolj posredno kakor v ostalih medijih"*.
^ Naj za primer navedemo spletno stran ene od alkopop pijač, kjer so vabila na zabave in pa slike z zabav, ki prikazujejo mlade, ki pijejo to alkoholno pijačo. Ker pravzaprav ne gre za oglaševanje, temveč zgolj predstavitveno stran in ker je mladim do 18 let načeloma vstop na spletno stran prepovedan, zakonsko ni nič spornega, vseeno pa povezuje uživanje alkohola z uspešnim družabnim življenjem, zabavo in podobno.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	101 ©
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Prizadevanja bi morala biti usmerjena tudi v to, da bi mladi pričeli piti alkoholne pijače kasneje v življenju ter da bi pili manj tvegano, saj raziskave kažejo, da je zgodnje pitje alkohola povezano z večjimi možnostmi za odvisnost v kasnejšem življenju in pa za druge negativne posledice povezane z alkoholom. Množične medije, ki so dejansko lahko zelo vplivni (in tudi v naši raziskavi seje izkazalo, da večina mladih dnevno gleda televizijo in pregleduje internet), bi tako veljalo usmeriti v krepitev zavedanja o težavah, ki jih prinaša pitje alkohola. Mladi v fokusnih skupinah so med drugim namreč na vprašanje kaj bi mlade prepričalo, da bi pili manj alkohola izpostavili tudi soočanje s posledicami dolgoročnega pitja ali neprimernega vedenja ob pitju: »Po mojem mnenju (bi bilo potrebno) te, ki pijejo resno alkohol in so vedno pijani, soočat s temi bolniki, odvisniki, da vidijo kaj jih čaka v naprej.« »Direktno, da bi jih malo pretreslo. Če bi koga našli ali, ko varnostniki koga vržejo ven ali pokličejo policijo.«
V raziskavi se je izkazalo, da se številni mladi veliko prostega časa preživijo pasivno (televizija, računahiik), vseeno pa so radi tudi dejavni. Čeprav z leti ukvaijanje s športom upada se z njim rada ukvaija polovica srednješolcev in še nekoliko več osnovnošolcev, saj vpliva na njihovo dobro počutje, samozavest, se ob tem družijo in podobno. Smisehio bi bilo torej usmerjanje in promocija zdravega in aktivnega načina življenja preko množičnih medijev, pri čemer bi se bilo med najstniki potrebno osredotočiti na dekleta, ki so še nekoliko manj aktivna. Pri informiranju mladih pa je potrebno poseči po inovativnih pristopih in podajati nove informacije, saj so na vprašanje o tem ali jih v šoli oziroma drugod dovolj informirajo o alkoholnih pijačah navajali: »Ma, če ti neprestano eno in isto ponavljajo, je že preveč. Mogoče bi bilo bolj zanimivo, če bi nas s kakšnimi novimi zadevami informirali«.
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
5. Literatura in viri
Alcohol (factsheet) (2006): Health and Consumer Protection Dhectorate-General. Brussels.
Anderson, K. (1995): Young people and alcohol, drugs and tobaco. World Health Organization, Regional Office for Europe. Copenhagen.
Anderson, P. m Baumberg, B. (2006): Alkohol v Evropi. Perspektiva javnega zdravstva. Institute of Alcohol Studies, Velika Britanija.
Attitudes towards Alcohol (report).(2007) Special Eurobarometer 272b. European Commission. Brussels. http://ec.europa.eu/health/ph_determinants/life_stvle/alcohol/documents/ebs272_en.pdf
Bloomfield, K., Stockwell, T., Gmek, G., Rehn, N. (2003): International comparisons of alcohol consumption. V: Alcohol Research and Health: the journal of the
http://209.85.135.104/search?q=cache:DBntOFK16ROJ:fmdarticles.com/p/articles/mi mOCXH/is 1 27/ai 112937519/pg 2+%22wet+cultures&hl=sl&ct-chik&cd=l&gl-si
Cragg, S., Cameron, C. (2006): Physical Activity of Canadian Youth - an analysis of 2002 Health Behaviour in School-aged Children Data, ON: Canadian Fitness and Lifestile Research Institute.
Čebašek Travnik, Z.: Alkohohia politika v Sloveniji. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Hearst, M. O., Fulkerson, J. A., Maldonado-Molina, M., Perry L.C., Komro, K.A. (2007): Who needs Liquor Stores When Parents Will Do? The importance of social sources of alcohol among young urban teens.
Hibell et alt. (2004): The ESPAD Report 2003. Alcohol and Other Drug Use among Students in 35 European Countries
Hibell et alt. (2000): The ESPAD Report 1999. Alcohol and Other Drug Use among Students in 30 European Countries
Hibell et alt. (1997): The ESPAD Report 1995. Alcohol and Other Drug Use among Students in 26 European Countries
Jeriček, H., Lavtar, D., Pokrajac, T. (2007): Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, HBSC Slovenija, 2006
Dostopno na: http://www.ivz.si/iavne datoteke/datoteke/1461-BSC POROČILO 271 lQ7_zascitena.pdf
Jemigan, D. (2001): Global Status Report: Alcohol and Young People. Geneve, World Health Organisation.
Dostopno na: http://whqlibdoc.who.int/hq/2001/WHO MSD MSB Ol.l.pdf
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®
Raziskava: »Mladi in alkohol v Sloveniji«
Kerstin Petrič, V., Košir M., Alkohol in alkoholna politika v Sloveniji in Evropi. Predstavitev,Lj ubij ana 24. april 2007
Košir, M. (2007) Alkohol in Alkoholna politika v Evropi. Ministrstvo za zdravje, Ljubljana.
Plant, M. in Plant, M. (2001): Young people and alcohol. Nursing Times Research, 6, 887-896
Young people and drugs among 15-24 years-olds. (2008) Flash Eurobarometer 233. Analytical report. European Commission. Brussels.
Dostopno na: http://ec.europa.eu/public opinion/flash/fl_233 en.pdf
Šešok et alt. (2006): Poraba alkohola in kazalci škodljive rabe alkohola v Sloveniji v letu 2005. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2006.
Spletni viri:
http ://www. ivz. si/
http ://ec. europa.eu
http ://www.fundacij a-zgnz. si/
Koper, september 2008 CRP - »Zloraba alkohola med slovensko mladino«	103 ®