AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 3, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
avezniki udrli
v
Italijo
iU>-t» into Irs. ■lei >pb ene
Irs-3bi>
l»9i rti"
Vno
4>s! &
, in .' in Mr-., in oh" zel-
in |
JfO"
in tf»<
ep"
,siCf
Jtf tfr5'
icfc eck-Ir«1
[AZIJO SO IZVEDLI IZ
KINE DANES OB 4:30
• -
aJisJ°pila na italijanska tla osma angleška ^ada; bojno brodovje in zračna sila krije av21Jo; pred invazijo je zračna sila razbila vse železnice v južni Italiji.
Briški
E ČETE SO PRIPRAVLJENE ZA DRUGO NALOGO
BJ	_
e^dan Zavzn^0v v Afriki, 3. sept. — Zavezniške ar-Mesinj t es. zjutraj ob 4:30 udarile preko morske ožine celin0 d 1Zvec^e dolgo pričakovano invazijo na evrop-
' JiVD io	_____i. _ _____ r • _____ ___
arniad rVa st0P^a na italijansko zemljo osma a;i-je,hiia'-lzkufieni veterani iz bojev v Afriki. zaVe2;''f lzvedena potem,
zmške zračne armade
Ovito bombardirale
4?1 ItaliJi in Tazbili
Jo Tt!,'ZVeze med južno b.lallJo- Ameriško in
4Lbrodovje je p0"
6 °b JUŽr, °SiŠke POStO-
Kzijo em 0brežju Italije
Cna da S° stopile zave"
celino od • ko so napadle
'ii
i ylri-, in
5h»> ylri-
"X
\oY
U5'C [tf
if
.<kiUtraj ie poročali zrač-
Tprmile en€-
!jh Poletov, ko r, S"* prelaz <ik	Nemčijo
o	so raz-
€ Mžno od pre-
*ko
obte
1 "a obrežSO se zavezniki vojilj JU
WJU Sicilije, V 38
SV?al!0vin Zdaj
1 stanJ na Italijo. * Hni'a;eznikov po-;>ak 'dprtija druge nje j nadaljeva-uJo aožinaS'Verne Afrike.
'te*C-Ita,ij0 in
samo dve
Italijo ob 10:30 zvečer v četrtek, torej ob 4:30 danes zjutraj, ameriški čas. Kot pripoveduje radio iz Alžira so zadnjih par noči angleški Commandos izvedli več napadov na italijansko obrežje, da so pretipali moč sovražnika, razbijali sovražne pozicije in prinesli nazaj važne informacije.
Pred invazijo je topništvo osme angleške armade z vso. silo obstreljevalo italijansko obrežje. Sovražne obrežne baterije so morale utihniti, očividno razbite.
Ako so naletele zavezniške čete pri invaziji na italijansko obrežje na kak odpor, prva poročila ne povedo.
* * *
Washington, 3. sept. — To, da ameriške čete niso sodelovale pri invaziji na Italijo, je dalo povod govoricam, da so ameriške čete določene za invazijo na kakem drugem delu Italije, ali pa kje drugje v Evropi.
'ska

prevozijo
.....in ?Cne formacij.
W P
pr': >
K
»ti!1'
a«1
P
k
5 r
1UJ'
so krile
0 - ,.VItalijo.

,a!=iji
Italijo so -i«
t>,
Uri daues zjutraj, zjutraj ameri-

Spominske plošče
Kot smo že omenili bodo v cer kvi sv. Vida v nedeljo 26. septembra razobesili častne spomin ske plošče, na katerih bodo umet no vdelana imena vseh vojakov iz fare in tudi deklet, ki služijo
Jugoslovanski informacijski center bo ukinjen v N. Y.
Kot smo zvedeli bo juoslovan-ska vlada ukinila ali razpustila Jugoslovanski informacijski center v New Yorku. Uslužbencem je bilo odpovedano s 1. oktobrom. Del tega dela bo zdaj prevzelo jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu.
Za naše slovensko časopisje oziroma za naše čitatelje bo to velika škoda, ker smo, potom tega centra dobivali mnogo vesti iz stare domovine, ki bi jih drugače ne mogli. Ta center, čeprav sicer ni bil na višku svoje popolnosti, je svojo nalogo dobro vršil.
V koliko nam bo šlo v tem ozi-ru na roke juoslovansko poslaništvo, ne moremo vedeti. Upamo pa, da bomo dobili vsaj važnejše stvari, kar bo pač v danih razmerah mogoče.
-o-
Ameriške izgube znašajo do danes 105,446 mož
Washington. — Ameriška armada je imela pri okupaciji Sicilije 7,500 jzgub „in> sicer ubitih, ranjenih in pogrešanih. Vse izgube ameriške bojne sile od Pearl Harborja pa do danes znašajo 105,446 mož. Med temi so ubiti, ranjeni in pogrešani.
Med pogrešanimi so všteti tudi oni, ki so bili na Filipinih in Bataanu, za katere se uradno še ne ve, koliko jih je v japonskem ujetništvu.
-o-
Nov grob
Kot smo že včeraj nakratko omenili, je umrl v Charity bolnišnici John Evans (Ivane), po domače Tinclov, star 64 let. Doma je bil iz vasi Rate, fara Hi-nje, odkoder je prišel sem pred 43 leti. Bil je član društva Najsv. Imena, sv. Jožefa št. 146 KSKJ in Mir št. 10 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo hčer Frances poroč. Kastelic in sina Johna, ki služi pri mornarici nekje na Pa.
Euclidske šole se branijo vzeti otroke iz vladnih hišnih projektov
Med euchdskim šolskim odborom in med hišnim projektom Lake Shore Village, kjer je 800 družin, ki imajo od 400 do 500 za šolo godnih otrok, je velik spor. Euclidski šolski odbor pravi, da ne bo nobenega teh otrok vzel v šolo, dokler ta hišni projekt ne plača zahtevanih davkov.
Hišni projekt je ponudil davke v vsoti, kakor jo je federalna hišna avtoriteta sama določila po svoji lastni cenitvi projekta.
Od drugod došli delavci bodo dobili samo težja dela v Clevelandu
Lokalni urad za moško delovno silo je odredil, da v cleve-landski industriji od drugod došli delavci za prihodnjih 60 dni ne bodo dobili tukaj zaposlitve. To odredbo je urad zdaj olajšal v toliko, da bo došli delavec dobil zaposlitev pod sledečimi pogoji:
1)	Ako dokaže, da bo lahko dobil stanovanje v Clevelandu.
2)	Da vzame delo, ki mu ga bodo odkazali v težki industriji, kot v livarnah, v plavžih, kovač-nicah.
3)	To delo morajo vzeti za najmanj 60 dni. Po preteku 60 dni bodo morali pa zopet vzeti delo v tistih tovarnah, kjer najbolj potrebujejo delavcev, ne da bi si mogli sami izbrati delo po svoji volji.
NEMCI NA UMIKU NA VSEJ RUSKI FRONTI
Rusi so pregnali vse Nemce iz sektorja Kursk. Nemci so na umiku na 600 milj dolgi fronti Azovskega morja do Smolenska.
London, 2. sept. — Ta teden je bil eden najbolj uspešnih za rusko armado. Vzdolž vse fronte so pritisnili Rusi nemško linijo nazaj. Rusi so okupirali važno ukrajinsko mesto Sumi ter Lisičansk v bazenu reke Donee. Obenm so pa počistili ves sektor Kursk, odkoder so se morali naciji umakniti.
Rusi dolže Turke, da s svojo nevtralnostjo pomagajo samo Nemcem
Šolski odbor pravi, da je to posestvo premalo ocenjeno, torej Parnik, ki bo pripeljal
pri raznih edinicah. Dozdaj do-1 cifiku ter vnuke. V Coloradi za-
poslana imena bodo urejena po abecedi. Druga imena pa, ki bodo doposlana odslej naprej, bodo uvrščena spodaj. Torej starši ali sorodnikov vojakov iz fare sv. Vida, ki še niso poslali imen, naj jih pošljejo tako, da bodo lahko 6tlaiT.^liajo, da so'dana na	Imena se vzame
1» ,	. i samo od tistih, ki so sedaj fara-
ni župnije sv. Vida.
Bolniški čeki
Bolniški tajnik društva sv. Jq-
i.1* ka;;ijanskoobrežje|
S jT^ke čete TStu Zavezniki
L>CkItalij0 ravno
, ^a V0jnr;lr je Angli- žefa št. 169 KSKJ naznanja, da biia	? erričiji. je prejel bolniške čeke in da bol-
e naznanjal, niki lahko pošljejo ponje, kadar

&JE

iii^zija na hočejo.
^MV£&AHARIJA JE k V°OVAM POKO.
IS •S
M
80 zahte'
POŽRLA
POKOJNINO
-
^ S.° i!!gubili nato generalu pojasnili vso >ž. ^Ji Norve-! stvar.
Ko je nemška armada okupirala Norveško, je Hitler javno razglasil, da je pri tem izgubila nemška armada samo 1,163 mož, ubitih in ranjenih in za te so voljni plačati odškodnino, so izjavili Norvežani. Nemški ge neral nato ni zahteval odškodnine za 63,000 vojakov.
>n
0\|
' w 111 So
nemških
-"SS ki
ln pokoj-1' rekli. da SO
Je Predlo-
ii ^
Članom,
H
se
^Hu fadi Prista Ur*dniki
so
pušča brata Primoža. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3600 E. 81. St. v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj počiva v miru, preostalim sožaje.
Kitajska mati je dala 5 sinov Stricu Samu
Mrs. Lauis Lim, stanujoča na 2160 E. 78. St. v Clevelandu in rodom Kitajka, se je včeraj poslovila od svojega petega sina Davida, ki je odšel služit Strica Sama. Najtežje se je poslovila od svojega najmlajšega, je rekla. Toda ni ga hotela zadrževati, ko se je odločil, da stopi prostovoljno v armado, ker ni mogel čakati na klic od naborne komisije.
Nove vrednosti v točkah za meso in druga živila
Urad za kontrolo cen je določil nove vrednosti v točkah za nekatere vrste mesa, za nekatere vrste prezerviranega sadja in sirovega masla. Odredba stopi v veljavo v nedeljo. Za sirovo maslo in za nekatere konzerve bo treba dati več znamk, za nekatere vrste meso j pa manj.
da ne plača dovolj davkov in da i po zakonih države Ohio lastnik nima pravice sam oceniti posestva za davke.
Najbrže bo zadevo odločila sodnija.
-o-
Nemci drže Bolgarijo v krempljih, da ne more iz vojne, kot bi rada
' Montreal. — Kosta Todorov, vodja svobodnega bolgarskega gibanja, je tukaj izjavil, da bi se Bolgarija v tem trenutku umaknila iz vojne, ako bi je ne držali Nemci za vrat. Izjavil je tudi dvom, da bi smrt kralja Borisa trenutno kaj spremenila položaj v Bolgariji.
Izjavil je tudi, da ni hotel biti bolgarski narod nikdar zapleten v to vojno, toda vzpričo takega vodstva, ko ga je imel, si ni mogel pomagati. Po njegovem mnenju bo Hitler postavil vojaškega diktatorja nad Bolgarijo.
-o--
Vesela vest
Družini Mr. in Mrs. Alojz Suster Jr., iz Schaefer Ave. so prinesle vile rojenice 28. avgusta zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Mlada mamica je hči družine Mr. in Mrs. August Wolk iz 114. ceste. Srečni ata pa, ki služi Strica Sama, je prišel za kratek dopust domov, da vidi sVoje dete. Čestitamo!
Seja demokratov
Vodstvo Slovenskega demokratskega kluba 32. varde sklicuje za to nedeljo ob 9:30 dopoldne važno sejo v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Vsi člani naj gotovo pridejo in tudi drugi, ki se zanimate za take stvari.
ameriške državljane iz Japonske, je odplul
Washington. — Švedski parnik Gripshoim je odplul proti Orientu, da pripelje domov 1,500 ameriških državljanov, ki so .zdaj v japonskem njetni-štvu. V zamenjavo pa vozi 1,330 japonskih državljanov in na tone potrebščin za ameriške vojne ujetnike na Japonskem.
Izmenjava ameriških in japonskih državljanov se bo izvršila v Mormugao, na portugalski Vzhodni Indiji, kamor bodo pripeljali Japonci ameriške državljane.
Ameriška vlada bo okrog 1. oktobra dala v javnost listo izmenjanih ameriških državljanov.
Sardinija bombardirana
(Afrika, 2. sept. — Zavezniški bombniki so osredotočili svoje napade včeraj največ na južno Italijo. Napade so izvajala največ bojna letala in lahki bombniki.
Ameriške zračne trdnjave in težki bombniki so bili včeraj večinoma na bazah radi slabega vremena. Ameriška bojna letala so včeraj obiskala Sardinijo in napadla tovarne pri Iglesias.
-o-
Premogarji naj bi delali tudi na praznik
Washington. — Vlada apelira na 80,000 premogar j ev v Penn-sylvaniji, ki kopljejo trd premog, da bi delali tudi v ponde-Ijek 6. septembra, to je na Delavski praznik. Vlada pravi, da je to njih patriotična dolžnost, ker premoga primanjkuje.
Premier Stalin je danes naznanil, da so Nemci na umiku na vsej 600 milj dolgi fronti, vse od Azovskega morja pa do Smolenska.
Berlinski vojaški krogi skušajo to raztolmačiti nemškemu narodu s tem, da se umičejo na ruski fronti radi tega, ker so morali poslat mnogo divizij v za-padno Evropo, kjer pričakujejo invazije zaveznikov.
Toda Moskva pripoveduje drugo storijo in sicer trdijo, da se morajo Nemci umikati vsled ruske premoči in pa ker so ruski vojskovodje izmanevrirali nemške poveljnike v strategičnih izvedbah.
Pred Smolenskom so Rusi včeraj zopet napredovali za 4 do 6 milj ter si osvojili nad 100 večjih naselij. Ob Azovskem morju so Rusi okupirali mesto Bude-novka.
Nemci se naglo umičejo iz postojank ob Donecu, katere so prej smatrali za nezavzetne. Očividno skušajo rešiti svoje arma. de, da jih ne bo doletela enaka usoda kot- one pri Taganrogu, kjer so izgubili Nemci 40,000 mož.
Odkar so bili boji pri Stalin-gradu je bil za Nemce poraz pri Taganrogu največji. Tukaj Rusi likvidirajo 120,000 Nemcev, to je okrog osem divizij.
Da je bilo zavzetje kraja Sumi, 100 milj severnozahodno od Harkova važno, kaže to, da je Stalin ukazal, da dobe divizije, ki so tukaj sodelovale, ime "Sumi divizije."
m m
Naši
vojaki
Moskva. — Sovjetska revija "Vojna in delavstvo" je priobčila članek z naslovom: "Kdo ima dobiček od nevtralnosti Turčije?" Članek komentira, da varje Turčija s svojo nevtralnostjo nemške armade na Balkanu ter s tem omogoča Nemcem, da imajo na Balkanu le majhno število divizij.
Zdaj, ko potrebuje Nemčija vsako svojo divizijo na raznih frontah, bi jo bilo lahko premagati, če bi Turčija opustila svojo nevtralnost in stopila odprto na stran zaveznikov, trdijo Rusi.
-o-
Japonci zakrivajo škodo na otočju Marcus
New York. — O škodi, ki so jo prizadeli Amerikanci zadnjo sredo na otočju Marcus, ki je oddaljeno manj kot 1,200 od Tokia, Japonci previdno molče. Samo toliko je javljal radio iz Tokia, da je bilo privzročene "nekaj škode."
Radio iz Tokio poroča, da sta bila med ameriškim brodovjem dva nosilca letal, s katerih se je dvignilo k napadu nad otočje 160 ameriških bombnikov in bojnih letal, ki so trosili bombe na japonske naprave.
-—o-
Avstrijski nadvojvoda je v Braziliji
Rio de Janeiro.—Sem je dospel avstrijski nadvojvoda Feliks, kot trdi poročilo se bo posvetoval z avstrijskimi in mad-ke kazati slike na vrtu. Zato še j žarskimi begunci radi možnosti bo vršila zopet to soboto 4. sep-| restoracije Habsburške monar-tembra predstava na vrtu in si- hi je. cer zopet zanimivih slik. Glavna slika bo iz programa, ko je bila-dvignjena zastava na drog pri
šoli v fari Sv. Vida. Temu bodo| ~ . , .	, ^ , .v
, Vl	... j ,, , Naslednje najbrze ne bo me
s edile številne, slike iz dogodkov	„„*„ „no„„j;ni0 vi
o T7 j ta j 4- n , o i novega za nase gospodinje, ki ifare Sv. Vida. Dodatno slike za e .	„„
't \ ' .	, „ A so pnsle iz starega kraja, pa
izobrazbo in v pouk ter o dogod-	, . .. ,
, tr « t?!	Jih je morda nekaj, ki jim bo
kih po svetu. Končno Evhan-, { >_	_	an
stični konres v Ljubljani.
predstava bo vsebovala bogat
razgled o življenju po svetu.
Iz bolnišnice
Slike na vrtu
Ker gre letna sezona tako hitro mimo nas, ne bo dosti prili
Za gospodinje
Ta čisto novo, zlasti za one, ki so imele letos prvič takozvane ."vrtove zmage." Spregovorili ; bomo namreč nekaj o krompir-
Mr. .in Mrs. Louis Sustar, 6531 Schaefer Ave. sporočata, da je prišel njih sin Pvt. Louis obiskot soprogo, ki se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, kjer je zadnjo soboto povila hčerko prvorojenko.
m m n Stanley Spilar, sin Mr. in Mrs. John Spilar iz 15618 Sara-nac Rd. je odšel služit Strica Sama in se nahaja sedaj v Kaliforniji. Pošilja najlepše pozdrave
■ju.
Louis Jerse, 19702 Kildeerj Krompir je najboljši tedaj, Ave., ki se je nahajal v bolniš- kadar se izkoplje šele potem, niči, se je vrnil na svoj dom, ko g0 se stebla popolnoma po-kjer ga prijatelji lahko obišče- su§na. Ako se ga koplje prej, jo. Ob tej priliki se zahvaljuje je kožica občutna in tudi tak vsem za obiske in poslane cvet- kuhan krompir je slabše kako-lice.	vosti, kot popolnoma dozoren.
Ne bo lista	| Kadar krompir izkopljete, ga
Ker bo v pondeljek 6. septem^ pustite ležati na vrhu zemlje, bra Delavski praznik, torej po-|da ge p0polnoma posuši. Samo stavni ameriški praznik, Ameri- £e je vročina na(j 90 stopinj, ni
sorodnikom in prijateljem ter se' jim zahvaljuje za podarjeno kra-1 sno uro in druga darila, podarjena mu pred odhodom. Stanley
*	j V/C J V/ VI VVX11U	WW KJ VUJ/H1J ) «*
piše, da se mu prav dopade voja- ška Domovina ne bo izšla tisti' dobro puščati krompirja pre-ško življenje ter se priporoča za1 dan in urad bo ves dan zaprt. dolgQ zunaj na zemiji. Spravi.
kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Stanley Spilar, 35912259 Battery A 143rd AAA Gun Bn, Camp Haan, Calif. Stanleyu že. limo vso srečo in pa zdrav po-vratek.
Pozor, Barberton!
Mrs. Albina Novak, urednica Zarje, bo posetila v nedeljo popoldne sejo podružnice št. 6 Slovenske ženske zveze. Članice naj se udeleže v velikem številu.
te krompir na suh in hladen prostor. Pri spravljanju ravnajte ž njim previdno, da se preveč ne obdrgne. Ranjena koža začne rada gniti in krompir se pokvari.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1943
r i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(.JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio. __ Published daily axc»pt Sundays and Holidays
naročnina:
la Ameriko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po poitl, celo leto «7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $3.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 _ Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Oni ted States and Canada $6.60 per year. Cleveland by mall $7.50 par year tJ. S. and Canada $360 for 8 months. Cleveland by $4.00 lot 8 months D. S. and Canada $2.00 for S month«. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Kuclld by carrier $8.60 per year, $1.50 for 8 months, $2X0 for $ months ___Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 208
Fri., Sept. 3, 1943
P. Ambrožič OF M.
Še kaj o partizanih
Po ugotovitvi g. Adamiča v enem izmed poglavij njegove bodoče knjige obstoji v Sloveniji neki "Eksekutivni komite osvobodilne fronte." Predsednik tega komiteja je Josip Vidmar, tajnik pa Boris Kidrič. Ta dva sta torej najvidnejša predstavnika slovenskega partizanstva.
Velja!
V mesecu januarju 1942 je ta "eksekutivni komite osvobodilne fronte" v Sloveniji izdal letak, ki je krožil po Sloveniji in naznanjal naslednje točke:
1.	Mihajloviča so partizani obsodili na smrt in je justi-fikacija že izvršena (!!!)
2.	Slovenski rezervni oficirji (bilo jih je takrat še na svobodi nekaj nad 700) naj se nikakor ne drznejo zapoc'eti kako akcijo, ki bi bila v zvezi z Mihajlovičem. Ako prelomijo ta ukaz, jih čaka ostra kazen.
3.	Krek in Kuhar nimata nobene pravice, da bi dajala Slovencem kaka navodila iz Londona. Osvobodilna Fronta bo skrbela, da bosta v Londonu strmoglavljena in da se ne bosta nikdar več vrnila v domovino.
4.	Ob prevratu, to se pravi po padcu osišča, bo prevzela vso oblast v Sloveniji Osvobodilna Fronta.
5.	Versko stran med Slovenci bo ob prevratu Osvobodilna Fronta rešila PO SVOJE.
Kako bo rešila Osvobodilna Fronta versko stran med Slovenci, letak ne pove. Kdor si pa tega sam ne more precej natančno misliti, je ali slep ali — pa še preveč vidi.
Adamič poudarja v naših belih dneh, da je Osvobodilna Fronta s svojimi partizani edina skupina, ki se upira osi-šču. Vse druge skupine obtožuje, da so popolnoma nede-lovne. Oho! Berite še enkrat točke 2 gornjega letaka in videli boste, zakaj je tako — če je sploh res tako. V tistih črnih dneh, ko je Adamič po mojem osebnem prepričanju TUDI TO POROČILO DOBIL in ga spravil med svoje papirje, pa ni nič povedal, zakaj se slovenski oficirji NISO SMELI BORITI — pod hudo kaznijo!
Kaj se je malo pozneje zgodilo s temi slovenskimi oficirji, ki so danes poleg drugih skupin javno obtoženi, da se ne borijo zoper osišče ... to naj pa iz nekih drugih papirjev pove urednik Ameriške Domovine. (To pride takoj jutri v javnost na prav tem mestu; op. ured.)
In zdaj še nekaj iz poročil iz starega kraja:
"Umore Slovencev, ki jih je dozdaj Osvobodilna Fronta zagrešila že 21, (pozneje je to število naraslo na 2,500) izvršujejo "španski" slovenski komunisti, ki so jih Nemci zajeli v koncentracijskih taboriščih v Franciji. Vzeli so jih s seboj in jih poslali v "Umschuhlungs kurs," da si iz njih vzgoje — gestapovce! Te ljudi so po 6. aprilu 1941 izpustili na Štajersko, zlasti v Maribor, pa tudi na Gorenjsko, da bi jim pomagali očistiti Slovenijo vseh nemških sovražnikov. Ti Slovenci, komunisti in gestapovci v eni osebi, so najbolj mučili naše duhovnike in katoliške ljudi po Štajrskem in Gorenjskem, dokler ni bila Hitlerjeva Slovenija primerno očiščena. Takrat je še veljal pakt med Nemčijo in Rusijo. Ko je pa izbruhnila vojna z Rusijo, je mnogo "španskih" slovenskih komunistov pobegnilo od Nemcev in so sedaj zopet komunisti ter delujejo v vrstah Osvobodilne Fronte."
To poročilo prihaja izpod peresa osebe, ki je pisala o Kidriču. Imam pa na rokah fotostatične dokaze iz vrst Ge-stapovcev samih, da je to poročilo dovolj točno. Sicer so pa bili ti fotostatični dokazi že objavljeni v naših slovenskih listih, pa niso vzbudili zaslužene pozornosti. Tudi ne pri Adamiču in njegovih zvestih pribočnikih, ki kljub onim dovolj jasnim dokazom že mesece in mesece povzdigujejo partizane in Osvobodilno Fronto v najvišje stratosferične višine, pa so pozabili, da je še kje kdo, ki kaj ve'o položaju5 v starem kraju .. .
Če bo na vse to pozabila tudi napovedana Adamičeva knjiga — well, well, well.
Louis Adamič "A Very Valuable Document"
Objavlja P. Ambrožič OF M
Kdorkoli se je skušal ustavi-, so se trudile, da bi se kolikor
ti tem bandam in je mislil po svoje, je bil uničen. Seveda ne smete pri tem pozabiti, da govorim na tem mestu samo o teh posebnih akcijah v Srbiji. Pred temi ljudmi je bli vsak petoko-lonaš: tisti, ki je molčal in ni proslavljal še tako nespametnih podejtij, pa prav tako oni, ki je imel kako svojo misel. Mnogo tedanjih dogodkov bo na veke zakrivala tema pozab-ljenja, zakaj veliko ljudi je bilo ubitih popolnoma po nedolžnem. Vsa njihova krivda je bil v tem, da so se slučajno pojavili na krajih, kjer so se vršili burni dogodki.
(Po mnogih vaseh so se po zlomu Jugoslavije organizirali četniški odredi zgolj za zaščito življenja vaščanov, zakaj kakor sem že omenil, ni bilo nikjer organiziranih oblastev.. Sprva ti četniki niso imeli drugega namena ko ubraniti se roparskih band, ki so se bile prikopale do orožja. Pozneje so se dogodki tako vrtoglavo razvijali, da so bili ti četniški odredi primorani, da med dvojnim zlom izberejo manjše, zakaj niso se mogli obenem braniti pred Nemci in pred komunisti. Spopadi med četniki in razbojniki, ki so se pozneje organizirali kot komunisti, so se vršili posamično že davno pred nastopom Nedičeve vlade in dobrovoljcev.
Mnoge komunistične akcije se sprva niso vršile niti skupno niti paralelno z akcijami razbojniških tolp. A, ko so nastopili še dobrovoljci in Nedičevi odredi in ko je bila Pečančeva akcija priznana po okupatorju — tedaj je divjala prava pravcata državljanska vojna po ubogi in izmučeni Srbiji. Ljudstvo je umiralo pod okupatorjem in pod bratomornimi ubijalci.
Belgrad je prekipeval od beguncev in bil bolj in bolj odrezan od notranjosti dežele. Nekaj časa Belgrad ni imel nika-kih zvez niti z najbližjo okolico
mogoče zavrlo medsebojno prelivanje krvi med Srbi samimi. Zato so intervenirale, kjerkoli se jim je ponudila prilika. Po prilikah se je ustvarjal sporazum s četami, ki so operirale proti Nemceih. Pri tem se je Mihajlovič izogibal spopadov z nemškimi okupatorskimi četami, ki so bile relativno močne, proti jeseni pa še ojačene. Kljub temu se niso mogle preprečiti nepotrebne akcije, ki so prinesle več škode nego koristi. Nekaj kratov se je dogodilo, da so takozvani komunisti napadli slabše Mihajlovičeve odrede. Cilj teh napadov je bil, da oni sami ostanejo na oblasti, to se pravi — komunisti. Točne izgube iz teh bojev se skrivajo pred javnostjo.
Partizani.
Pod imenom partizanov so se razumevali oni, ki so vodili akcijo za osvobojenje, odnosno proti Nemcem. Organizacija partizanov je sestavljena po večini iz neprofesionalnih borcev, manjšina so pa profesionalci. Med njimi so: Že od prej poznani aktivni komunisti, borci, iz španske vojne, takozvani "Španci." Med njimi so pa tudi iskreni patriotje, Judje (Španski begunci), cigani in razni hohštaplerji, ki smatrajo potikanje po gozdovih za nekaj romantičnega.
Vse partizanske akcije so se sprva vodile pod' geslom "Za kralja in domovino." To geslo je privabljalo več in več pristašev. Velik del notranjosti dežele se je pridružil partizanskim akcijam. Kmalu je bila zveza med Belgradom in partizani upostavljena. Po notranji deželi je šla ogromna propagandi, ki je med drugim oznanjala, da so Rusi že v Pančevu, da bodo Nemci vsak čas uničeni, da bo Srbija kmalu spet slobodna etc. Ta propaganda je privabila še več moških v partizanske vrste.
Toda čim so imeli komunisti večino, se je slika hitro menja-
mesta. Kdaj pa kdaj dolgo ni ila- Na srbsko zastavo so dejali
Iz Hitlerjevega lonca kipi
Kaša, ki jo je pristavil Hitler na evropsko ognjišče, je zavrela in v loncu kipi, da se razliva krop na vse strani po ognjišču.
Danska, kjer Hitler dozdaj ni imel nobenih sitnosti, je v revolti in zasesti jo je moralo nemško vojaštvo. V Franciji vedno bolj vre in-nemške oblasti naglo zapirajo bivše francoske voditelje, ki jih sumijo vodstva podtalnih skupin. Na Madžarskem je prišlo do opetovanih demonstracij proti vojni, na Romunskem so zahteve po miru vedno bolj izrazite. Misterijozna in nagla smrt bolgarskega kralja Borisa je nov vzrok, da Hitler ne more spati.
Ako dobe v Bolgariji proti-nemški elementi premoč, bo to pomenilo, da bo Balkan na široko odprl vrata zaveznikom. To bo samo ponovitev dogodkov iz prve svetovne vojne.
Revolte narodov po Evropi kažejo, da so močne sile pripravljene, da se dvignejo in strejo okove, v katere jih je za-koval Hitler. Te revolte, ki se pojavljajo tu in tam po Evropi. niso še splošna vstaja. Toda na dano znamenje se bo dvignila vsa zasužnjena Evropa in planila po svojih muči-teljih.
bilo podatkov o raznih dogodkih v okolici. To so bili silno težki dnevi. Ljudje so trpeli silovite duševrte muke in bili v največji negotovosti, na katero stran naj se nagnejo, zakaj vedeli so, da sta obe strani ogromno zlo za narod.
Kar se je pozneje nabralo poročil o dogodkih, pa magari so jih prinesli sami očividci, so pobijala druga drugo. Vsak je razlagal seveda le iz svoje skušnje, kar je kje videl ali doživel. Pa je tudi res, da so ene in iste skupine oboroženih ljudi ob raznih časih in na raznih krajih dežele vodile svoje akcije zelo različno. Tako je razumljivo, da nastajajo pripovedovanja o raznih strankah, ki druga drugo pobijajo, pa istotako o načinu nastopanja, o načelih in mišljenju raznih organiziranih gibanj. Skoraj v isti sapi čuješ proslavljanje, pa spet očitanje in obsojanje in istih ljudi. Kako naj bi tudi bilo drugače pri tolikih zmešnjavah!
Pcfcoren in nepristranski opazovalec pa vendar utegne iz teh zapletenih dogodkov napraviti nekake zaključke, ki jih bo bodoči razvoj potrdil in opravičil.
Mihajlovič
Kar se tiče generala Mihaj-loviča, so v Belgradu že koncem aprila 1941 vedeli, da se ni podal s svojimi četami in da ostane na terenu (na bojišču). Tudi Nemci so to vedeli, vendar niso podvzeli proti njemu nobenih ukrepov, ker napadal jih še ni. Splošno se je smatralo, da mislijo te čete nastopiti, kadar bi se Nemci umikali iz Srbije, oziroma doživeli poraz. Trupe generala Mihajlovida
srp in kladivo, kraljeve slike so sežigali. Začele so se čistke," ki so se vršile po že preizkušenih načinih avtoritativnih režimov. Na mnogih krajih so se polastili cblasti prekucuški elementi in tuji, nepoznani agitatorji.
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Mnogi so začeli odpadati od partizanov in so vodili razne akcije na svojo roko. Pri šlo je rado do spopada med tistimi, ki so bili še do pred kratkim skupaj. Ta druga sku pina je napravljala na prebi valstvo dober vtis, zato se slišijo med ljudmi tudi trditve, da komunisti lepo ravnajo z njimi. Tej skupini so se namreč izmed partizanov priključili taki, ki jim je res šlo za osvoboditev, ne pa za avanturizem in ropanje. Kmalu je vsa Srbija bila prepričana, da se vodi osvobodilna borba, da bo pa Srbija poprej raztrgana, krvaveča na vse strani od svojih lastnih sinov, poleg tega pa pod težkimi in surovimi udarci od strani okupatorja, ki ne pozna usmiljenja in komaj čaka prilike, da strese svoj bes nad Srbi.
(Dalje prihodnjič)
-—o--
Prememba seje za mesec september
Poročilo iz Ljubljane pravi, da komunisti in partizani obljubljajo, da bodo spoštovali verska čustva katoličanov in "dopuščali," razumete, samo dopuščali bodo, ne, da imajo katoličani kake pravice do svojega verskega prepričanja in življenja po veri, ne, samo dopuščali bodo komunisti, da bodo smeli katoličani, katerih je v Sloveniji 95 procentov, izvrševati svoje verske dolžnosti in to seveda po tem, kakor bodo partizanski komunisti dovolili. Ali ne vidite, kako demokratični so partizanski komunisti v Sloveniji? Ko so ujeli kaplana Hočevarja, so ga vlekli k tnalu in mu s sekiro odsekali vse prste, rekoč: "Tako, maševal pa ne boš več." Ali ne vidite ljudje božji, koliko dobrega so sto rili slovenski partizani za ubo o Slovenijo, s tem, da so posekali vsaj enemu duhovniku prste, da ne bo mogel maševati? Potem pa pomislite tudi, koliko dobre ga so storili partizani za sloven ski narod s tem, da so pobili par tisoč svojih rojakov, ^med njimi 18 duhovnikov. Koliko več kruha bo sedaj preostajalo njim samim. Ali se bo potem kdo čudil, da so se celo Louis Adamič in njegovi oboževalci vneli za partizane in hočejo, da jih zavezniki takoj priznajo, kot edine borce za svobodo Slovenije? * * *
Kdor z volkovi tuli, je volk. Kdor se druži s zajci, je zajec. Kdor z žabami skače, je žaba. Kdor pa komunistom ploska in odobrava in njih početja jim pritrjuje, je komunist. Torej si lahko mislite, kako mnenje bo imela amriška vlada in Anglija o Slovencih v Ameriki, kateri baje, (tako pravi Adamič v svojemu kablu na Churchilla,) vsi odobravajo morijo in ropanje komunističnih partizanov v Sloveniji. Kakšno pravico je imel Adamič govoriti za vse ameriške Slovence, katerih se niti ena desetina ne strinja znjim. Če so Adamič in njegovi pajdaši res tako prepričani, da bratomorski partizani v Sloveniji delajo za korist naroda, ko ubijajo nedolžne žrtve, ko ropajo ubogim kmetom še tisto, kar so jim fašisti pa naciji pustili, potem morajo bi slepi ali hudobni tako, da se jim vidi vse prav, kar kdo stori proti katoliško zavednim ljudem. Ali vam nisem povedal, kaj zna Adamič postati za nas
ameriške Slovence?
* * *
Ker bo v pondeljek 6. septembra postavni Delavski praznik (Labor Day) torej se radi tega ne bo vršila seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ kot običajno. Zato se bo ta seja vršila v torek 7. septembra ob navadnem Času (8 uri zvečer) v navadnih prostorih.
Asesment bom pričela pobirati on šestih zvečer. Opominjam vse one, ki ste zaostale z
Ali ni to nekaj čudnega, nekaj naravnost vražjega, kar po počnejo ti naši čudaki.
Ko so na Ruskem komunisti klali nedolžne ljudi, zato, ker so hoteli ostati zvezti Bogu, so jim (komunist) ti naši janičarji ploskali in se smejali, ko so ruski bogotajci zapirali in podirali cerkve. Ko so v Mehiki podivjani Trockijevci zabijali, vhode v cerkve, morili duhovnike in zasledovali in preganjali ubogo ljudstvo, ki je na skrivaj iskalo tolažbe in moči pri nočnih sv. mašah, skritih kjerkoli se je dalo. so jim zopet naši naprednjaki pritrjevali in jih hvalili, kot, da rešujejo mehiški narod. Ko so tako zvani "lojalisti" na španskem onečaščali redovnice in jih prebadali z bajoneti ter klali duhovnike in so rušili cerkve in pomorili na stotisoče .ljudi, zato, ker so se branili brezčutnega komunizma, so delali naši slovenski stalinovci v Ameriki na vse kriplje, z besedo in dejanjem, da bi barbarski lojalisti zmagali in bi zavladal tako zaželjeni komunistični raj. Zakaj ga vendar ne gredo uživat tja, kjer se ga do-
bi, kjer je že vpeljan? In sedaj ko podivjana partizanska sodr-ga pobija naše sobrate v Slove niji in ropa kmetom živino ter satansko muči in ubija duhovnike, jim zopet ploskajo pri tem pa blebetajo nekaj o fašistih, kot, da je vsak, ki ne tuli v komunistični rog, postal fašist kar čez noč in je torej izdajalec svo. jega naroda. Fašizem, nacizem in komunizem so trije nestvori, katere je rodil brezobziren po žrešni kapitalizem. Eden kakor drugi je vražja iznajdba, ki pomeni le tugo in nesrečo za splo šno ljudstvo. Kdor torej dela za komunistične partizane, ni piči-ce boljši od fašistov in nacijev
In Adamič hoče, da se vsi vne-mamo za partizane v Sloveniji in jim že naprej obljublja moralno in gmotno podporo. Smo mar ameriški Slovenci zato zbirali tisočake, da jih bomo sedaj sipali komunistom, da bodo tem lažje mučili, morili in pobijali vse, ki ne tulijo v njih zagrizeni proti-verski rog? Ne! Ne bo šlo tako. če hoče Adamič in njegova klika iti s komunisti, prosta pot jim. Pametni Slovenci v Ameriki, kakor tudi v Sloveniji, pa si bodo volili rajši demokracijo po vzorcu svobodne Amerike. Pošteni Slovenci, kateri ste prišli iz starega kraja, ste že davno spo znali, da je demokracija po ameriškem vzorcu če tudi pomanklji-va, edina, ki spoštuje človeka in mu priznava prostosti, ki so človeku dane od Stvarnika samega. Tisti pa, kateri smo bili rojeni tukaj in smo od rojstva vajeni svobode, nas uči zgodovina raznih narodov, kako srečni smo, da je naša rodna zemlja demokracija in ne kaka komunazifašia. Zato pa tudi komunizma, nacizma in fašizma trpeli ne bomo, ne tukaj, ne tam, dokler nam bo mogoče migati le z enim prstom Deset tisoč naših ameriških Slovenskih fantov ni šlo za to v vojsko, da bi prelivali kri za kako komunazifašijo. Oni se bojujejo zato, da osvobodijo podjarmljene narode, zlasti pa zemljo naših očetov — Slovenijo. S slovenskimi partizani bodo imeli marsikaj poravnati, ko zopet pride do prave vlade in reda.
asesmentom, da tedaj gotovo poravnate, da se tako izognete kakim sitnostim v slučaju bolezni.
Torej seja društva sv. Marije Magdalene bo v TOREK mesto v pondeljek. Pozdrav, Maria Hochevar, tajnica.
William Hrovat, eden naših fantov iz Maple Heights, se je oglasil iz ladje "Breton." Billy je namreč mornar. Prosi, da se ga spomnimo v molitvi. Saj se ga. Vseh vojakov se spominjamo pri vfeaki sv. maši. Vojakov imamo sedaj 434 na listi, ker pa še vedno odhajajo, dan za dnem, je pravo število gotovo večje.
Zadnji teden in sedanji vidimo precej pogosto vojake na naših cestah, kar pomeni, da imajo dopust. Osebno pa so se oglasili pri nas: Lieut. Stanley Legan svojo soprogo. Videli smo, da naš Stanko nima slabega okusa glede ženske lepote. Zglasil se je Pvt. John Peskar Jr. Na dopustu je Bernard Godec, dobil je 16 dni dopusta, kar se le redko zgodi. Najbolj znameniti obisk pa je napravil pri svoji materi Frančiški čirček, sin John čer-ček, pilot velikega bombnika, ko se je trikrat poklonil nad njenim domom na 10002 Anderson Ave. potem pa odšel naprej proti vzhodu, najbrže na angleško. Ni mu bilo dano, da bi se ustavil in zato ta poklon, katerega je bila mati neizrečeno vesela — pa tudi žalostna, ker je sin odhajal v resne boje s sovražnikom. Naj ga spremlja božje varstvo, dokler ne bo teh homatij konec in bo zavladal blaženi mir zopet.
/ lat
hotel zavijati na kak
mu ne bp dobro godilo.
* * *
Nekaj cerkvenih W imamo še na razpolago »ll ga morda niso prejeli«1" ga morda poslali katere®' jih prijateljev.
Skozi moja šolska imel duhovnega vodjo z1 Father Placidus, reda sj! dikta. Pred par tedni je j1 cidus zapustil to solzno a starosti 91 let. Možje1
k o izšolan v raznih ^ vedah, posebno pa Je dni študiral, proučeval^ val sv. Pismo, tel videti, sem ga prav1 šel. šel sem najprej v' sobo in če ga tam ni bilo> _ v kapelo kjer sem ga JW vo našel zatopljenegav
po j
in premišeljevanje.
pobožnost ni bila Jtf*»' reč. Kadar je priSd * je bil poln veselih šal1 p( časnih pripovedovan.]' val je vso Sveto deze" je mično pripovedovati in krajih, kijih orne* smo. Kot profesor
sedaj?... živel je
dobrobit bližnjega-ni tukaj prejel d**81^ J hrano in stanov^ ^ se ni zastonj.
do ""jOni
bo tisočero popl;
bežen do Boga m
svojega ^
Polovico
prebil pred taber
bodo reki'.
■nake1
tu
svetnjaki boau jgjr ves ta čas zgubljen in nihče ^ ve, k& on sam sedaJ P obličja v obličje N ; ^ poprej gledal le z Počivaj v miru m J* ^ da pridemo tudi teboj.
Ali veste, da je D to po raznih tova%; nih državah »bl" 0jlA
dočimjihjebilo^'
domova ubitih ^ jih je 15,500 umrl" , Smrt človeka naje
»j
lile
>Hi 1
•v. naselij Nekaj novih n*^
mo, kateri pa ne :„, vedati iz starega* ' če j o govoriti s ^ ljudje so: Sandra ^ čnik, katero sta a ^ ničnik in pa jč v Rose spremila P iP Druga je tudi f ^ Elizabeth Rud*-ženskega spola2 ^ je Mary Zupane«; W Frank ZupandGf ^ botrovala*
H %
Današnja vročina nam precej dobro predstavlja, kaj morajo prestati naši vojaki doli na jugu. ali pa v kalifornijski puščavi. Marsikaj bodo prestali ti vojaki za dobrobit naše dežele. Ti fantje bodo znali ceniti demokracijo in njene ustanove in kdor bi
Saj ste men * M riški Domov "1 K0/ kako so priJf'Lifll^
je po
ročila

dva-
p
dnevu kar
sotica, je
jega drobnega, >.
"Vidiš jo, w jih je dobila, J ne morem." „
Dogodek v ^'Jj:
hinji zadnji.	,
parlorju, f Domovino * ? ^
.. ki detonacija, * z,
znamenje, «a ogo«y'
Z kuhinj-*^
torila	y

ena kuhi tam s
Mož stop' pove svoje
Pr' •
.1 KaJ 11 ,
naprej krožnikov ^
iko paziti''
avnost i» ^ biti /
Pati P^lo/1 ne bo nič su
V1*
S \>
H:

k "i* ;lo.
Vest 'O M'-
li aii?
1)21 a sv.
Rejenka
Povest. Spisal dr. Ivan Pregelj 5. Poroka.
- Jrašala je bila Francika ;ere" LVeSt in Priš'a je do za. ma> da je delala prav. Po la
(laje iozi 0 'jih
IBla se Je umirila, celo ve-Postala. Življenje je do-'Jo vse drugo lice. Reči, pre3 nikoli ni opazila, je
Id .J. esede. ki niso prej ime-
noui" "»oenepa n««, ~ ~
je bi! Jlesoi 0 ena za nJ0' po"
stro^. globokeaj skrivnosH Vse njen0
1 Je awjenje se ji je za
tuje živ-
vlatt tja, JenJe čisto drugega vt' 2az^la se i.
3ilo. - bila tak* t Sama sebi' da
iP1* ^etna n,grOZno sebična in ' Ubzal°vala je z vso paJ?>Dapakt0 svojo nadomišlje-
ika
%laV? Veselila se J'e' da
v d" zamr] ?°fazati, da v nji še li4^g.hvaležnosti.
pl
en]' r $ ij
M 'M
e
B. čili
Ali

kof P>
ifl i e'
imela i ~*-J1 ni več Prišlo, da - *v*YUtta pravico voliti iti^O®"*«- Kako, daje ufsliij dflJ ,lako nespametna in '■ t0 sme, se ji je se-
Helo ...
iti £ lmela tudi skrbi in
'ač »eu*ljivo. w Je i
P: 'v,
Juri z materjo. Za roke sta se držala in žalostna sta bila oba. Tu sta se ozrla in vzrši svate, je Juri hitro skočil v voz. "In sedaj poženi, no!" (Voz je izginil po cesti, svati so se pa vračali na dom. Dočakali so jih z bogato obloženo mizo. Zabregar jim je prišel na klanec naproti in je nevesto poljubil na čelo, rekoč: "Moj otrok!"
Nekak čut nestrpnosti se je polastil Francike. Želela je, da bi že vse to minilo, kosilo, pitje, petje, ples in vse . . . "In sedaj poženi, no!"
6. Zopet oče in sin.
Jeseni je bilo. Tako bogate jeseni niso pomnili niti najstarejši ljudje. Drevje se je sadja kar lomilo. Pravijo, da pomenijo bogate jeseni nesrečo. Bogve, da' so to samo vraže, vendar je stari Zabregar letos z nekako žalostjo gledal bogato obloženo drevje. Kaj, če ta zreli sad njemu ne pomeni smrti?
Dveletnega Peterčka pestu-joč, grel se je starec pred hišo in njegove misli niso bile vesele. Iz hiše pa se je zaslišal jok; prebudilo se je bilo ravnokar najmlajše dete.
"Francika," je zaklical Zabregar, "otrok se je zbudil; pojdi k njemu!"
Izza hleva je prišla Francika. Ni se bila veliko izpreme-nila v teh letih, le obraz je imela izrazitejši, nekam bolj droben; okrog ustnic je blodilo par komaj vidnih brazdic. Ali še ni Petra?" je vprašala.
Mož je zmajal z glavo, vstal je in stopil za Franciko v hišo.
"Mu pravim in pravim: Kaj bi prodajal živino, če je pri hiši dovolj krme. Pa si vbije v glavo, da ni delavcev, in da se sam ne mara ugonobiti, kakor, da bi mi roke križem držali. Pa naj dela po svoji glavi, saj jaz itak ne bom več dolgo."
Mati je vtolažila otroka, starec pa je sedel na klop. Žalosten je bil in mračen. Tudi ona je sedla.
"Ali ste lačni?" "Saj ni treba, da kar zavpijete, če vas človek pa lepo vpraša!"
, ' so v cer- "Vpil sem, pa še ni nič po-fl ^eilci t edaj prej' je ' magalo, — saj sama vidiš!" je saltai Jutr°; nič ni. odvrnil starec.
•indiese J'e silno bala, ' *eta?n0reko' da J'e presle-do VPi-Sma' da zna- kako
Čir6' T°da ljudJ'e
Somilg0^kli' ^ogi so
0«
4^ad°einali Petra>
oni so
ona
sramoto vasi in
wP\ni vedela nič.
%at n- a zahaJ'a v .vas, Pn oni
J j . m videla one žene,
»il daCUtila' da ima ne-■a rarift 0 n-ie> in silno je ad0Ved*a, kakšna
Urš,
4
je
Itr
PorokoJl Potekali dnevi oki: S petrom sta bi-
^SC^^je -daj
• bl1 je vesel in
51? S mU6 bUžal dan P-
■	je Franci-
:sPt6lni ° J! vzcvele mlade H >oče se pri vsa-Qč 3 v najdivnejše tih pV0 Ji bile dobile 5 ^lž?\Sanje so bile fcjN m krasnolepe.
v teh dnevih
Členih noči
iJ je kup
,e vdane in mirne
) vi : Sh so v cer-
> «ai	w^^mm
' >ke^iimTala je j0
* J« Jok,eU ne mater<
^» M Sama' in ni
n!\ v1 pt° klan-
'V sf! 1 80 Jurija z
i8 >grfa Proti vasi. hSZf^' je po-
k^in^; Juri!" je za-\ 3e
• eter Pa
"Ali je to kako gospodarstvo, če gospodar komaj čaka, da se zmuza z doma, namesto, da bi delal?"
"Pa bi mu kaj rekli!" "Reci mu sama, če te bo kaj poslušal —"
Ženo so skoro solze polile. "Oče," je rekla, "saj zame ni; ko bi otrok ne bilo."
Oba sta obmolknila. Njej so

9
sli'1
atn. r.
? daj sreč0 1 Francike, pa
l| k:,^ POVftsii -----
hkS ker - la oči in hudo
Sl>hu(loJe vedela, kako
1 LSkozi'
S! v.
Ka i stiin„ s- Stopali
so
\vratih je jo
Je !> f,/rancika
se ji Je,
H? 4S'a jetarim Pa se je
J Sili ' d,Ve vrsti kot
s \	potlsnila šop
v Globeli, te,
N? Sal'2azdelo, da ie
V ^ in8ladek. a nje
NEWBURSKE NOVICE
(Nadaljevanje z 2 strani)
in Mildred Kosicky. We are glad to meecha.
* * *
Pripoveduj^ se, da je prišel Francoz v nemški rekrutni urad in se izrazil, da bi rajši delal za Nemce dvanajst ur na dan kot za Francoze dve uri. Uradnik ga je takoj gnal k višjemu predstojniku in z veseljem sporočil kaj je Francoz dejal. Vse je bilo dobro, dokler ni njegova nemška' visokost vprašala kakšno delo opravlja. Na kar je Francoz odgovoril: "grobokop sem." Naprej poročilo ne govori. * * *
Pravkar je došla vest, da je zopet eden naših vrlih faranov zapustil ta svet. John Evans (Ivane) je bil dobro poznan med tukajšnimi rojaki. Delal je in skrbel za svojo družinico odkar sem ga prvič videl pred pet in dvajsetimi letimi. Pred dvema leti mu je umrla soproga. Sin je pri vojakih nekje na pacifičnih otokih. Ena hči, Mrs. Joseph Kastelic, pa živi v naselbini. Evansa se je prijela huda želodčna bolezen, zato se je podal v bolnico. Bilo pa je prepozno in ni je bilo pomoči zanj. Zatisnil je svoje trudne oči ravno dve leti potem, ko ga je zapustila ranj-ka soproga. V soboto, jutri, ob 9 ga bodo spremili k zadnjemu počitku člani društva, h kateremu je spadal, pa tudi prijatelji in sosedje. Naj počiva v miru njegovo truplo, duša pa naj vži-va večni raj. Naše iskreno so-žalje sinu in hčeri in drugim sorodnikom.
* * *
V	nedeljo je seja Narodnega doma.
-o-
KAM GRE GAZOLIN
V	bojih za Tunizijo je porabil 12. ameriški letalski kor vsak dan 1,100,000 galon gazolina. Avtomobili v vseh vzhodnih ameriških državah ga porabijo na mesec komaj 14,950,000 galon.
MALI OGLASI
DELO DOBIJO Dobro delo
Glede slikovne predstave | Iščemo ženske ali moške za de-Ker zadnjo sredo 1. septembra; lo v izdelovalnici mehkih pijač, niso bile vse slike, ki so bile ozna- Delo 8 ur na dan. Zglasite se pri
DELO DOBIJO
njene v programu pokazane, da-si je bila predstava neprenehoma dve uri dolga, se bo v ta namen istotam (v SDD na Waterloo Rd.) vršila zopet predstava v sredo 15. septembra. Ob tej priliki bodo pokazane slike že poprej oznanjene, obenem pa še druge nove, katere to leto še niso bile pokazane. Toliko v prijazno naznanje.
A. G.
P. S. Kdor pa želi, da se katera slika pokaže ponovno, naj se še predčasom v to prijavi.
(Sept. 3, 7.)
Double Eagle Bottling Co.
6517 St. Clair Ave.
(210)
.Snažilke
Državljanske Visoka plača od ure Chicago Pneumatic Tool Co. 1241 E. 49. St.
MALI OGLASI
Lepa prilika
Naprodaj je 3]/2 akrov farma v Mentor, O. 5 sob hiša, 130 sad. nih dreves, V4 akra gozda, 2 garaži; cena samo $3,600.
6 sob hiša na Grovewood Ave., 2 garaži, velik lot. Hiša je prazna. Cena je $5,100, takoj samo $1,500. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Collinwood Realty Co.
15813 Waterloo Rd.
KE-1934
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 3 čiste sobe in toilet. Odda se pošteni majhni družini, Slovenci imajo prednost. Zglasite se na 1133 Norwood Rd.
(210) ■-
Preša naprodaj
Kdor želi imeti dobro prešo za grozdje prešat na rjuhe, naj se zglasi pri meni. • Ima železno Ogrodje in je narejena na "gire" za stiskat; zraven je železen mlin za grozdje in sadje. Dovolj rjuh na razpolago. Vse v najboljšem stanju. Dobi se pri
John Mandel
White Rd., Wickliffe, O.
(210)
Ugodni nakupi
Naprodaj je 75 akrov farma z jako dobro hišo, 2 hleva in druga gospodarska poslopja. Nahaja se blizu Geneve, O., severno od ceste št. 20. Cena je $7,500.
Lep senčnat lot 50x152 na E. 232. St. blizu Babbitt Rd. Zmerna cena.
Hiša za 2 družini, 2 garaži, lep lot, na Trafalger Ave. Cena ' $7,700.
J. Knific Realty
18603 St. Clair Ave.
IV-7540, zveč. KE-0288
Cottage
4 sobe, v katerih lahko živite vse leto, toilet, kopalnica, garaža, lot 50x140, na 18700 Meredith Ave. pri E. 185. cesti. Cena je $3,500, gotovine $1,500. Za podrobnosti pokličite
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.
IV-1864
Hiša naprodaj
Proda se hiša 8 sob; ves hrastov les, vsa moderna. Cena samo $1300. Na-haia se v okolici E. 74. ceste. Fokličite	,,
HEnderson 6054.	(208) popoldne
Hiša naprodaj
Naprodaj^ je hiša 7 sob in pohištvo pri dobro poznanem Antonu Bašca. Naprodaj ima tudi vso opravo in motor za 2 konjski sili. Vse se proda po zmerni ceni. Kogar zanima, naj se oglasi na 1016 E. 61. St. (208)
želijo stanovanje
Družina 6 odraslih z enim otrokom bi rada vzela v najem hišo za eno družino, 6 do 8 sob, najraje v Euclidu ali Notting-hamu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE-0526 ob petih
(209)
i Pete°i<gml ter dejal: bile bridke besede na jeziku: Van, i ne gre, — v	u---J—
hS
CS: \pi\i
Stegnila je
to1 tudi Pe-ku T Je torej ne-v i^op in se na-
1
Pa Ji je bilo
v^cikaCerkve in se Qb Je zagledala
Rekli ste, da bo potem drugi postal! Kje so vaše obljube?"
In kakor da starec sluti njene misli, je rekel:
"Saj vem, kako je! Vidiš zaradi tebe —"
Dalje prihodnjič
-o-
Britska obrežna straža je prevozila že več kot 80 milijonov milj in je pri tem izvršila krog 1,000 napadov na sovražne podmornice.
-o-
Kupujte vojne znamke!
Kanadski in ameriški vojaki, ki so prodirali vsak od msprotne strani proti mestu Caltagirone na Siciliji, so se sestali na glavnem trgu zavzetega imenovanega mesta in si prijateljsko stisnili desnice.
njem
Je stal
PRI NAS DOBITE
Novo domače kislo zelje, domače suhe klobase, lepa zaloga doma solje-nega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočamo vsem gospodinjam
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Orodje naprodaj
Proda se kompletno kovaško orodje; ravno tako tudi zagozde za cepljenje drv. Zglasite se na 15613 Holmes Ave.	(209)
Vse narobe. — Rekrut na vojaškem vežbališču Santa Anita, Cal. je napravil prav vse ravno narobe. Najprej je poskušal prijemati bodečo žico z golimi rokami, da si je opraskal roke; puška leži daleč od njega in poleg tega pa leži vznak, da sovražni letalec lahko vidi njegov obraz.
COREMAKERS SQUEEZE MOLDERS SAND MOLDERS TEŽAKI
Dobra plača od ure in overtime
MONARCH ALUMINUM MFG. CO.
9301 Detroit Ave.
(209)
MOŠKI
za pometati Morajo biti državljani Visoka plača od ure
Chicago Pneumatic Tool Co.
1241 E. 49. St.
(210)
Moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77^c na uro
Ženske 62i/2c na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(209)
MOŠKI
18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in
UČENCI Plača od ure.
Cleveland Cap Screw Co.
2921 E. 79. St.
(209)
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO Predznanje ni potrebno. Plača od ure in overtime. Availability statement required.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. & Crane 1 block južno od Union Ave.
(211)
MASTI
Povzroča slabo postavo, slabo prebavo in izločenje, srčno napako in mnogo drugih neprilik. Mnogo teh neprilik lahko preprečite ali olajšate s pravilno umerjenim trebušnim pasom.
OPORA DEBELOSTI
Naši izkušeni umerjevalci vam umerijo pravilen pas v privatni sobi; moški in ženske umerjeval-* ke. Mi tudi umerimo pasove za kilo, za podporo hrbta, elastične
nogavice. Pridite še danes.
-
Lodi Mandel
PK-G., PH.C. SLOVENSKI LEKARNAR i
15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue
ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, ln<* 6016 St Clair Ave Telefon: ENdlcott S1U
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 36 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste'v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske.
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri
LEO LADIHA
1336 E. 55th St. HEnderson 7740
ŽENSKE
OPERATORICE NA STROJIH in
UČENKE Plača od ure
Cleveland Cap Screw Co.
2921 E. 79. St.
(209)
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
ŽENSKE
za čiščenje uradov. Delna ali polna zaposlitev. Večerno ali nočno delo. Stalno delo, dobra plača.
Zglasite se
S. J. ŽUPNIK
622 Williamson Bldg.
(209)
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Ženske za čiščenje
Delo dobijo ženske, da bi čistile šolo. Delo je v Collinwoodu v okolici 152. ceste. Pripravne ure in dobra plača. Pokličite IVan-hoe 2338.	(210)
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
Stanovanje v najem
Obstoječe iz 6 čednih sob, se da v najem samo pošteni slovenski družini, kjer so odrasle osebe. Stanovanje je v Collinwoodu na Grovewood Ave. Za podrobnosti' pokličite ENDI-cott 9542.	(208)
Lepa prilika
Naprodaj je moderna banja in umivalnik za kopalnico. Pokličite GLenville 3667. (208)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino; 7 sob, vse v dobrem stanju. Zglasite se na 7416 Myron Ave.
(209)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1943
Palomita
Zgodovinski roman
Pred hišo je nenadoma zaslišala glasne moške glasove in pa naglo približujoče se stopinje. Hitro je zgrnila pismo in si ga vtaknila previdno v nedri-je, potem pa se sklonila rahlo skozi okno, da vidi, kdo prihaja.
Spoznala je takoj svojega očeta in z njim mladega, čvrstega in vedno dobrovoljnega Luisa Cervantesa, ki sta se bližala hiši urnih korakov zatopljena v najživahnejši pogovor.
Luis je bil visok, krepak mladenič, telesno precej dobro zra-ščen, kot pravi, rojen domačin sicer dokaj temne polti, pa vendar drugače odkrito prikupen in sploh kot celota ne napačne zunanjosti .približno vPalomiti-nih let ali pa kvečjemu nekaj malega starejši. Poznala ga je že od mlada, ker je bil doma iz istega trga kakor ona sama, pa je zato zahajal kot Juanov najboljši tovariš k njim skoraj redno vsaki dan. Tudi s Palomi-to sta se že od nekdaj prav dobro razumela in sčasoma, ko sta odrasla, pa se je razvilo njuno nekdanje navadno otroško prijateljstvo in znanje kar samo po sebi v nekako ožje in intimnejše razmerje, ki je že skoraj mejilo na ljubezen, četudi nista sama med sabo o tem doslej še nikdar naravnost govorila.
Veselo in prijazno jo je pozdravil, ko sta vstopila z očetom v njeno sobo; pa tudi ona f sama je bila očividno vesela njegovega obiska.
Vsedel se je na njeno povabilo na malo leseno klop blizu okna, potem pa takoj povzel živahno:
"Vse je že pripravljeno, sestra" — tako jo je namreč običajno klical, četudi ni bilo med njima seveda niti najmanjšega sledu kakega resničnega sorod stva, "in danes ponoči pa po skusimo! Nocojšnja straža je že vsa podkupljena in kakor kažejo stvari do zdaj, se nam ni bati nikake posebne neprili-ke ali zapreke. Tudi konje imamo same dobre, spočite in že vse pripravljene. Takoj ko dobimo Juana ven na prosto, jih naženemo kot blisk in takole okoli petka na večer ali pa najkasneje na sobote jutro pričakujemo dospeti do Maltrat-skega gorovja v državi Veracruz, kjer se takoj pridružimo vstaškim četam generala Bena-videsa, ki krožarijo sedaj on-dot po hribih. N.aš načrt je namreč, približati se z omenjenimi našimi četami previdno mestu Orizabi in obkrožiti mali cesarski oddelek, .ki je spremil cesarico v Veracruz, zajeti tam vse tujske častnike kakor tudi nekatere naše odpadnike in jih postreliti. Nato odpremo ječe in okrepimo z osvobojenimi jetniki naše lastne čete, katerim še pridružimo mehiške prosta-ke od razbitega cesarskega oddelka. Ko se potem še založimo s potrebnim denarjem, ki nam ga bo prineslo prisilno posojilo, ki ga naložimo bankam, veletrgovini in tamkajšnjim bogatim cerkvam, se pridružimo z vsem skupaj mogočni armadi, ki je pod pogumnim in spretnim vodstvom liberalnega generala Porfirija Diaza sedaj na pohodu proti važnemu mestu Oaxaci. Drugi poveljnik cesarske čete stotnik Miguel Palacios že ve za naš načrt v vseh podrobnostih in bo ravnal v popolnem sporazumu z nami ter nam pomagal po svoji moči pri njega izpeljavi. Le načrt o J uanovi osvoboditvi pa smo mu VJJs
do zdaj zaradi previdnosti še raje zamolčali.—Ko se kasneje zopet vrnemo z našo zmagovito vojsko nazaj sem v glavno mesto, tedaj, sestra, se pa zopet vidimo in takrat se bova tudi midva sama še med sabo kaj več pogovorila."
Ogenj silnega mladeniškega navdušenja za vstaško stvar in s tem v red slepega zaupanja v srečen izid prvega nameravanega nevarnejšega podjetja te vrste je sijal mlademu, zdaj šele prav postajajočemu uporniku iz oči, ko je razlagal dekletu vse podrobnosti snujočega se vstaškega načrta. Ona ga je poslušala ves čas tiho in pazljivo z neprikrivanim zanimanjem ter — vsaj na videz — popolnim odobravanjem.
Resnično, opisani načrt ji je bil tudi zares v vsem povolji in bi se bila z njim prav gotovo strinjala docela, da ni ušla iz ust med pripovedovanjem močno razgretemu Luisu kratka, zanj vsekakor malenkostna in nepomembna opazka, katere pa ni preslišalo pozorno Palomiti-no uho: vse tujske častnike bodo postrelili! Zavedala se je predobro, da bi bil—major Ko-lonič, kajpak, najbrž prvi med njimi!
Niti sama si ni bila dozdaj še prav za prav na jasnem o svojih pravih in resničnih čutih do tega mladega pa čednega avstrijskega fantina. Bil je v prvi vrsti vsekakor eden onih tako globoko in odkritosrčno črtenih tujskih klativitezov, po čijih krivdi je predvsem trpela njena uboga, tako prisrčno in vroče ljubljena domovina; o tem ni imela sama pri sebi niti najmanjšega dvoma, niti ni bi lo, da bi si bila mogla tolmačiti njegov tozadevni položaj sploh še na kak drug način. Tudi je kot tak naravno z vsemi močmi podpiral cesarsko in pa farško vladavino v deželi, kar je seveda že zopet obteževalo po njenih mislih samo še toli ko bolj njegovo krivdo! A ta. koj na drugi strani pa je bil že zopet rešil življenje Juanu, njenemu bratu —! In pa bil je z njo tako prijazen, uslužen, odkrit in ljubezniv — zraven ji pa še tako lepo govoril, tako vroče in iskreno pravil o ljubezni, kakor jej ni doslej še nihče! Pa tudi zdaj vidno še neprestano misli nanjo z enako vnemo, z vedno istim vročim hrepenenjem, z isto brezmejno in neomajano ljubeznijo!
Vsekakor ni mogla biti več popolnoma brezbrižna proti temu skoraj skrivnostno privlačnemu, njej tako dobrotnemu mladeniču; in četudi bi še gotovo ne hotela priznati nikomur, niti sebi, da se je morda že res vnelo v njenih prsih zanj kaj takega, kot je ljubezen, bi se vendar ne mogla nikakor več varati vsaj same sebe, da ne čuti do njega res prav nič drugega kot samo malo navadno zanimanje za drugače sicer čisto nepomembnega ji tujca.
Storila je sama pri sebi hiter, a zato nič manj trden sklep: biti hoče na vsak način sama zraven in neopsredno opazovati od čim bliže mogoče vse kritične dogodke, ki se bodo nedvomno odigrali na tej pomembni poti! Samo in edino-le to bi ji omogočilo poseči v slučaju skrajne sile in potrebe vmes in s tem morda — preprečiti nezgodo!
Nista bila ravno malo izne-nadena njen stari oče kakor tudi Luis, ko jima je kar mahoma dejala:
"Luis, prosim te, stori mi to uslugo in preskrbi poleg vaših lastnih, že sedaj pripravljenih konj še enega posebnega, namreč za — mene! Veš, Vse to — ti dogodki — in skrbi —," jecljala je malo kakor v hipni zadregi, " — nevarnosti na potu namreč — da, prav zares, kako se bojim za vaju! — za tebe in za brata, mislim — pa vem, da bi se počutila dosti boljše, če bi mogla biti tudi sama zraven. Da, da, kdo ve, kaj se še vse lahko primeri! ..."
Oba moška sta ji odgovarjala silovito, pa vse zamanj! Nič in nič ni pomagalo, nič je ni prestašilo, nič ne premamilo, da bi le količkaj odnehala. Luis jej je poskusil naslikati z živo besedo neznansko nevarnost ! kakor s tem vred tudi popolno nesmiselnost takega početja z njene strani—a bilo je brez najmanjšega uspčhd, šaj ga ni Palomita še niti, poslušala! Njen tihi sklep je bil storjen in neomajen, pa so zato naravno zadevale vse njegove besede in vsi dokazi na docela gluha ušesa.
Tako ni končno preostajalo tudi ubogemu Luišu čisto nič drugega kot poiskati še enega novega konja za — "sestro" Palomito!
XII.
Lopezovi biriči.
Kakih dvajset kilometrov južno od glavnega mesta Mehike tik ob podnožju Ajuškega pogorja, ki se približuje tu s svojimi stopnjema padajočimi griči veliki mehiški osrednji planoti, leži prijazen precej obsežen in dokaj važen trg po imenu Xochimilco, čigar lične bele in male hišice so razsejane vsenaokrog ob gosto poraščenih bregovih po njem imenovanega, dandanes v dobri meri že iz-
sušenega jezera in njegovih stoterih ozkih, krivuljastih od-cepkov.
Redni in stalni dotok vode iz sosednjega Calskega jezera po široki, četudi sicer ne prav globoki strugi v sredini, predvsem pa silna množica močnih in kristalno čistih vrelcev, ki žubore iz mehkih močvirskih tal povsod v okolici, so povzročili, da so se ločili že v davnini posamezni večji kosi rahle kopne zemlje drug od drugega, moleč sedaj iz vode liki obsežne plavajoče grede, med katerih zelenimi, z visoko travo in gostim bičevjem obraslimi bregovi kri-žarijo venomer na svojih malih, toponosih čolnih spretni kreolski domačini vedno dan in noč, poleti kakor tudi pozimi, vsi bosonogi, v belih, pretirano širokih in lagodno ob telesu plahutajočih platnenih oblačilih, z visoko zavihanimi hlačnicami in srajčnimi rokavi ter pokriti v ogromne bele, T^olj dežnikom kakor pa resničnim pokrivalom podobne slamnate klobuke. Zaradi svoje čudovite zunanje sličnosti v izvestnem
pogledu z znamenitim laškim mestom trg ni dobil zastonj svojega stalnega priimka "Mehiških Benetk."
Črna, kakor mast bogata ter že naravno vedno gnojna zemlja je izredno plodovita; in ker je tudi sneg tod naokoli, namreč v nižinah, že od nekdaj toliko kot povsem neznana prikazen, so bile "činampe" — kot imenujejo domačini sami svoje podolgovate njive in gredice — že od nekdaj obdelovane kar najskrbneje in so zato vedno preskrbovale ne samo bližnje glavno mesto ampak tudi vso okolico z vso potrebno zelenjavo kakor tudi s cvetlicami nepretrgoma v teku celega leta. Za prevoz svojih bogatih in obi-lih pridelkov pa so se posluževali marljivi domačinski poljedelci že od nekdaj najraje posebnih dolgih in širokih splavov, ki jih vlačijo peoni, deloma veslajoč, deloma pa stopajoč hodoma ob ozkih bregovih Viškega prekopa — Canal de la Viga — z vrvmi, spretno pritrjenimi čez prsi ali pa čez čelo, neprenehoma proti
glavnemu mestu.
Na vse rano naslednjega jutra je čepel stari, sivolasi don Perdito med pestrim cvetjem svoje ozke in podolgovate, vse z rožami posajene "činampe," izbiral in rezal le najlepše cvetke, jih povezoval v debele snopiče ter nosil v svoj mali čoln, ki ga je imel privezanega v senci gostih in zelenih, nizko nad vodno površino se sklanja-jočih vrb. Mončo lajanje njegovega velikega, črnega psa, ki
ga je imel priklenjenega F ši na drugem koncu B® je nakrat predramil?«1' ve globoke zamaknjeno* lo, da se je vzravnal jn » mirno proti svoji kočici. der so prihajali renča«! njegovega psa. '^jT (Dalje prihodnji«
[Dohodninski dav
= Vi morate izpolniti davčno polo glede dohodkov in Victors
=	Ako ste zaposleni in redno služite, morate predložiti davčno
~	sicer:
== OŽENJENI in če ste vi in vaša žena skupaj zaslužila *
==	$3,500, naj bo to v vsem letu 1942 ali pa v 1943.	^
== SAMSKI, ako ste zaslužili v letu 1942 ali v 1943 več kot ^ = Poleg teh pa vsi, ki imajo kako podjetje ali imajo lastnin0.
—	dohodke.
ZADNJI DAN JE 15. SEPTEMBRA.	;
BURICK - MURPHY - CORCORAN
=	749 E. 185. St., vogal Muskoka Ave.
Mi vam pomagamo to napraviti! ODPRTO OD 10 DOPOLDNE DO 10 ZVEČER
III
i
NE ZAUPAJTE CENENIM NADOMESTILOM
ZAHTEVAJTE PRISTNE MONCRIEF POPRAVILNA DELA Vprašajte pri MONCRIEF trgovcu
THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O.
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII^
ZVEZNI ZAKON PRAVI, DA
POSESTNIKI, KI IMAJO HIŠE V NAJEMU
jjj	morajo izpolniti "Income Tax" pole	£
pred 15. septembrom.	S
Obrnite se takoj na	§j
WILLIAM J. KEN NIC K	§
6506 ST. CLAIR AVENUE
Urad odprt od 9 zjutraj do 8 zvečer.
Bo skoro nemogoče vam postreči, če ne pridete takoj. Tudi neka- 5 = teri drugi morajo izpolniti pole in ne samo posestniki.
7IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII?
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
NE BO
pri THE MAY CO., TO JESEN!
'Y^AR Prduction odbor, je kot del programa, da se zavrne nezmerno kup°yCI nje, in da se omeji nakupe le na nujne potrebščine, naprosil vse prodajale® n(1 drobno, da prekinejo s promoviranjem prodaj na tekstilih in tekstilnih pr°d tih, razven v slučaju, kjer se redno razproda zalogo.
Odbor je uradno ugotovil fakt, da je dovoljšna zaloga tekstil in tekstilnih P'0' duktov za nujne potrebe civilistov. Toda, uverjen je, da če se bo preskrb^ pravilno razdelitev, tako da bo sleherni civilist imel svoj potreben delež, ^ priporočljivo napraviti gotove regulacije nanašajoče se na oglaševanje inr£,Z prodaj na drobno.
Mi bomo popolnoma sodelovali z War Production odborom. Po našem mnenju, ničesar ni bolj važnega kot pridobiti to vojno. Torej, če se bo z opustitvijo razprodaj širom trgovine pomagalo—naj jih opustimo. In da ima vladna regulacija našo popolno odobravanje je vidno iz fakta, da bomo prekinili, začasno, ameriški najbolj famozni razprodajni dan.
zirie'^
Dovolj blaga za zadostiti vsem zahtevam. Dočim se je nekatere pre nehalo izdelovati, želimo povdariti, mogoče dobiti v blagu, se bo dobilo PJ1 May Company. Po našemu mnenju ^ ugovarja ko se prodaja po običajnem $ po najnižjih cenah kot je mogoče, kar P v naprej storili.
THE MAY COMPANY
IZNAJDITELJI "MAY DAY"
1
očnafb0j$
0;
H Se
Ameriki tanki so tudi igrali važno vlogo v bojih za pristanišče Mnndo na Novi Georgiji, kjer je bila W01	^ b<>J
teška japonska postojanka in zrakoplovni pristan za japonska letala, kar pa so morali Japonci sicer P° '	vso'''
zapustiti. Na sliki vidimo čoln, ki je dopeljal do obrežja tank, gazolin in pa municijo, katero so naši	.s glico spravili na obrežje in dalje četam, v prve bojne vrste.