LOGATEC, 10. IX. 1971 — ST. 8
GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
Za naš praznik
Lotos že šlirinajslič proslavljam;) svoj občinski praznik. Te dni obujamo spomin na 12. september 1943. leta, ko so takratni mladi Logatčani množično odhajali v partizansko vojsko, od koder sc jih veliko ni vrnilo, ker so padli, zato da mi lahko živimo in si gradimo lepšo in boljšo prihodnost.
Ob tem prazničnem času navadno ugotavljamo tudi svoje uspehe in neuspehe v minulem letu, zato naj navedem nekaj najpomembnejših stvari.
Leto 1970 je bilo prvo po odcepitvi žirovskega dela občine. Ostali smo sami in sc odločili za nadaljnji razvoj, čeprav smo po številu prebivalcev med najmanjšimi občinami v Sloveniji. Z odcepom Ziri smo izgubili skoraj 40 % prebivalcev in le približno 25 % občinskih dohodkov (v letu 1970). Ce te podatke primerjamo, lahko ugotovimo, da nismo izgubili ničesar, da smo celo na boljšem, posebno še, ker imamo tudi sorazmerno manjše izdatke.
Ob lanskem občinskem prazniku se je začela gradnja karlo-nažne tovarne. Gradnja gre h koncu in bo po predvidenem načrtu približno čez en mesec stekla. Kljub velikim težavam, ki so se pojavile zaradi podražitev gradbenega in ostalega materiala, bo torej nova tovarna v zadnjem četrtletju lega leta že delala. Tovarna bo sicer zapo-vala skoraj 300 delavcev, vendar takoj ob začetku le kakih 100 do 170. Celotna investicijska vrednost nove tovarne bo znašala okrog 5 milijard starih dinarjev.
Letos je stekel tudi nov žagarski obrat, v katerega je kolektiv KLI vložil skoraj milijardo starih dinarjev. Tudi po tej investiciji vidimo, da si delavski svet in vodstvo podjetja resno prizadevata za čimvečjo modernizacijo proizvodnje, preko tega pa tudi za zmanjšanje stroškov, za povečanje proizvodnje in še za večjo rentabilnost tega — za občino in njene občane — najpomembnejšega podjetja.
Delovni kolektiv Konfekcije se je letos povečal na 100 članov. Letos so praznovali 1 ((-letnico obstoja v zdaj že zares modernem obratu, kamor so k popolnoma novim strojem namestili tudi tekoči (rak, ki pomaga ustvarjati delež v večji proizvodnji in rentabilnosti.
Komunalno stanovanjsko podjetje se je ob polletju povečalo za okrog 30 delavcev bivšega gradbenega podjetja, tako da jih je sedaj okrog 80. V tem kratkem času je novo podjetje pokazalo dokajšnjo živahnost, predvsem pa skrb za mehanizacijo. Začeli so prevzemati nova, tudi večja dela, ki jih uspešno izpeljujejo.
Pretekli mesec smo začeli z gradnjo nove zdravstvene postaje. Ta objekt gradimo s sredstvi samoprispevka občanov. Letos bo zdravstvena postaja po pogodbi s Komunalno stanovanjskim podjetjem dobila streho, dograjena pa naj bi bila do občinskega praznika prihodnje leto. Vrednost investicije bo približno 140 starih milijonov.
Se v tem letu bomo skušali začeli z gradnjo šolskih objektov. Za šolske objekte še niso dokončno izdelani vsi načrti, primanjkuje pa nam še nekaj sredstev, to pa zaradi novih ukrepov zvezne skupščine. Upamo, da bomo tudi najnovejše težave uspešno prebrodili.
V razdobju, ki ga omejujeta lanski in letošnji občinski praznik, smo poskušali vsa naša prizadevanja usmerjati v uspešno ustvarjanje. Pri tem so nam po svojih močeh pomagali vsi občani, ki so uresničevali naloge na svojih delovnih mestih, zn kar se jim v imenu občinske skupščine zahvaljujem; želim zato še uspešnejših prizadevanj za naprej, hkrati pa za vse dosežke — teh ni bilo malo — čestitam vsem občanom ob našem prazniku.
Vinko Haložan predsednik občinske skupščine
Veliko gradbišče električne razdelilne postaje za Notranjsko
Tako naslaja nov zdravstveni dom
Novi betonski most bo spet povezoval Laze s Planino
Dolarski udar in naš izvoz v Ameriko
Ameriška vlada je v zadnjem času sprejela nekaj ukrepov, ki zelo vplivajo na naš izvoz v Združene države Amerike.
Po mednarodni plati so najpomembnejši tile ukrepi:
1. ZDA začasno ne bodo menjale dolarjev za zlato;
2. ZDA uvedejo na ves uvoz iz tujine dodatno uvozno takso v višini 10 % vrednosti uvoženega blaga;
3. za tri mesece se zamrznejo osebni dohodki in cene;
4. zmanjša se pomoč v tujini za 10%;
5. odpravi se davek na osebne avtomobile ameriške proizvodnje v vrednosti 200 $.
Za nas sta pomembna ukrepa 10 % uvozne takse in zamrznje-nje prodajnih cen.''
Zaradi uvedbe teh taks se bodo podražili vsi izdelki, ki jih kupujejo ameriški kupci pri nas. Kupci pa ne bodo mogli povečati svojih prodajnih cen na ameriškem tržišču ter prinesti ta strošek na ameriškega potrošnika. Zato bodo verjetno zahtevali, da del teh dodatnih stroškov nosijo ludi izvozniki v Ameriko.
Naše podjetje izvozi v ZDA ca. 80 % celotnega lastnega izvoza. Po planu znaša vrednost tega izvoza 2,750.000 $, oziroma 3,5 milijarde dinarjev. Ce bi kupci od nas zahtevali da si njihov dodatni strošek delimo na polovico, da bi na vsakega odpadlo 5 %, potem bi morali pri nas zmanjšati prodajne cene za 5 %, kar bi zneslo 175 milijonov dinarjev. Tolikšen pa je letni dobiček obrata drobnega pohištva.
Kakšno je torej sedaj naše mesto na tem tržišču? Kako ravnati, da ne bi trpeli finančne škode, ne da bi se prodaja zmanjšala (zmanjšanje prodaje bi za nas imelo še težje posledice).
Poslovni odbor podjetja je na zadnji seji obravnaval to problematiko ter sprejel sledeče sklepe:
1. Poslovni odbor se je seznanil z ameriškimi ukrepi za stabilizacijo dolarja;
2. komercialno službo podjetja je pooblastil, da v okviru poslovne politike do posameznih kupcev lahko del dodatnih stroškov porazdeli na podjetje;
3. komisija v sestavi glavnega direktorja, direktorjev sektorjev in vodja plansko analitskega oddelka pripravi akcijski stabilizacijski program ter ga v roku enega meseca predloži delavskemu   svetu   v potrditev;
operativno delo za pripravo tega programa izvede ■ plansko analitski oddelek; o teh ukrepih pa se seznanijo vsi samoupravni in ostali organi v podjetju;
4. od širše družbene skupnosti se zahteva, da pomaga vsem podjetjem, ki izvažajo na ameriško tržišče, premostiti ameriške ukrepe v kateri koli obliki.
V smislu 1. točke je komercialna služba imela že prve razgovore z našimi kupci, saj so se ti že oglasili pri nas. Ti razgovori kažejo možnost, da sc ta problem reši tako, da sc stroški porazdelijo, in bi naše podjetje preneslo samo minimalne popuste. Nekaj bodo morala prispevati tudi izvozna podjetja, tako da se zmanjša v tem primeru domača in inozemska provizija teh podjetij, kajti tako velikega bremena ni moč prenesti na direktne proizvajalec. Zato je vsekakor opravičeno, da se za rešitev tega problema zainteresira
naša družbena skupnost, ki žal do danes še ni sprejela nobenega ukrepa, ki bi nam — izvoznikom bil v pomoč. Nasprotno: dane so bile izjave v dnevnem časopisu, da v tem primeru ni potrebno ničesar ukreniti, četudi smo danes najbolj potrebni pomoči vsi izvozniki v ZDA, posebej, če upoštevamo te ameriške ukrepe in dodatno še stalno inflacijo, ki zopet zavira izvoz. Vscsakor je danes priložnost, da se začne izvoz s stališča družbe bolj intenzivno reševati, nc pa čakali, da nas bo situacija spet prehitela in bomo na koncu leta ponovno ugotovili, da je devizna bilanca več kot negativna.
Težka prihodnost sc nam obeta tudi v tem, ker še vedno dobivamo obvestila, da nc glede na nove ukrepe ameriške vlade sindikati vztrajajo, da sc s 1. oktobrom začne velika stavka pristaniških delavcev.
Ce bo res prišlo do stavke, potem sc bo potrebno v našem podjetju temeljito pripraviti in »popraviti« v smislu akcijskega stabilizacijskega programa, ki ga bo v kratkem sprejel delavski svet podjetja. Vsako odstopanje ali popuščanje nas bo lahko privedlo v krizo, ki jo bomo težko prenesli, ne da bi žrtvovali dohodek, ki nam je nadvse potreben. Cc bomo pripravljeni na akcijo, potem sc nam ni bati, zlasti še, če bomo uspeli zainteresirati vsakega posameznika v podjetju. Kljub težavam, ki se nam obetajo, lahko računamo, da bodo naši proizvodni, prodajni ali finančni plani za leto 1971 in tudi v bodoče ob dobri pripravljenosti uspešni. Prav tako bomo še lahko ostali na ameriškem tržišču, ki je še vedno interesantno zaradi tržnega prostora in našo proizvodno usmerjenost.
inž. Anton Antičevič
KLI razstavljal na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju
Na XXI. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil od 6. do 17. avgusta smo razstavljali stavbno pohištvo in rolete. Razstavljena so bila okna, izdelana po dosedanjih profilih, in okna po detaljih programa »71« tako da so imeli obiskovalci sejma na voljo bogato izbiro.
Razstavni prostor je bil sorazmerno majhen, pa vendar je bil dosežen zaželen efekt, ker so bili izdelki primerno aranžirani. Poleg tega je bilo razstavljenih tudi nekaj tipov oken na štantu »Slovenijalesa« Ljubljana.
Že ob otvoritvi sejma se je zglasilo na razstavnem prostoru mnogo obiskovalcev, ki so želeli najrazličnejših pojasnil: kakšna okna izdelujemo, kdaj se lahko dobijo, kakšne so cene in podobno. Zanimivo je, da so sejem
Obvestita fcalcetn
Vsled tehničnih ovir v tiskarni je glasilo tiskano v zmanjšanem obsegu ter so objavljeni le članki v počastitev občinskega praznika in najaktualnejši dogodki podjetja. Ostalo gradivo bo objavljeno v naslednji številki.
PROIZVODNJA V AVGUSTU JE BILA VEČJA KOT SMO PREDVIDEVALI!
obiskali predvsem individualni kupci, da je še vedno veliko povpraševanje po teh izdelkih.
Pogrešali smo večji obisk predstavnikov gradbenih podjetij, ki se bolj številno udeležijo sejmov v Zagrebu in Beogradu.
Ker že več let nismo razstavljali na Gorenjskem sejmu, je vsekakor s to razstavo dosežen velik uspeh, ker je velika mno-
«" LOCATRC PHOdltAM 7, NA I Nil' I ISA KONS l KI ..i lj
žica kupcev informirana o našem sedanjem in bodočem programu proizvodnje stavbnega pohištva.
Letos bomo razstavljali še v Zagrebu in Begradu, zato pričakujemo na osnovi teh razstav kupe;;, ki jih bodo pritegnila naša okna kljub veliki konkurenci osialih proizvajalcev.
Ivan Vodopivcc
Z odcepitvijo logaških gradbenih delavcev od gradbenega podjetja »Gradišče« Cerknica je nastopilo novo razdobje v življenju in delu Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP) Logatec. Takole je tekel razgovor z direktorjem podjetja Igorjem Pfajfarjem.
— Kakšna je sedanja usmeritev podjetja in kakšne so smernice za bodoči razvoj?
ODGOVOR: Sedanja smer razvoja pri nas gre v dve fazi:
L vsa razpoložljiva sredstva zbiramo za urejanje komunalnih dejavnosti kraja, kot so: ceste , kanalizacija, vodovod, pokopališče, parki, zelenice, parkirni prostori ipd.;
2. oblikujemo močno gradbeno operativo za visoke in nizke gradnje, da bi prvenstveno opravljali v občini vse gradbene storitve za družbeni in privatni sektor. Prav v gradbeništvu iščemo kooperativne možnosti z domačimi zasebnimi gradbenimi delavci.
— Kako so organizirane posamezne enote, popolnoma samostojno ali sodelujejo?
ODGOVOR: V podjetju imamo štiri enote s samostojnim obračunom: vodovodno, zidarsko operativno, strojno minersko in skupino za zemeljska dela. Finančno poslovanje je enotno, mesečni obračuni storitve in dohodak pa so ločeni zaradi na-grajevalne stimulacije. Skupine se delovno združujejo pri realizaciji večjih gradbeniških projektov.
— Kakšen program ima gradbeniška enota v nadaljnjem razvoju?
ODGOVOR: Gotovo vam je znano, da prav zdaj tečejo dela na gradbišču zdravstvene postaje, namen imamo prevzeti tudi realizacijo šolskih objektov, letos nameravamo betonirati temelje, lahko bi pa vsaj en šolski objekt spravili pod streho. Prav tako opravljamo zemeljska dela in betonska za dalekovod Logatec—Žiri. Tudi mnogi zasebniki se zanimajo za naše storitve pri gradnji stanovanjskih hiš. Most v Lazah pa bo odprt prav za občinski praznik.
Ne vemo - sprašujemo
Razgovor z direktorjem KSP - Logatec
Nadaljnji načrti so usmerjeni v blokovsko gradnjo, za kar zbiramo sredstva iz anuitet (stanarin) in preko kreditov Ljubljanske kreditne banke. Pred nami je rekonstrukcija celotnega vodovodnega omrežja in iskanje novega vodnega zajetja. Razgovori tečejo s podjetjem Eleklro iz Ljubljane za prevzem del na dalekovodu Kleče—Logatec. Ponujajo sc nam obsežna dela v zimskem času na Koprskem, vabijo nas na gradbišča v Žiri. Pa še kam.
Gradbena operativa jc pripravljena, vprašanja so povsem odprta glede drobnih komunalnih storitev; manjka clektričar-jev, pleskarjev, instalaterjev, tlakarjev, pečarjev. Tu jc treba opogumili zasebno iniciativo. Občina mora iskati možnosti privabljanja v zasebne dejavnosti.
— In kako jc s cenami storitev?
ODGOVOR: Povedati moram, da glede cen, zasledujemo tržne cene velikih in malih; smo na Logaškem za kakih 10 % cenejši, kar gre deloma na račun operative, ki je doma. Seveda, cene se skoraj dnevno spreminjajo zaradi splošne nestabilnosti našega trga.
— Nam lahko poveste, zakaj se zatika delo pri vodovodni instalaciji v Mandrgah?
ODGOVOR: Na kratko rečeno, ker ni ventilov. Čudno, kaj? Gre namreč za rekonstrukcijo starega vodovoda, ki ga jc treba najprej odkrili, nato ugotavljati potrebe za obnovitev; potreben material naročimo in — čakamo: mi, Mandržani in vsi — trg pa pravi nimamo. In zares nimajo, ker gre za izjemno zastarele elemente. Povsem drugače teče nova napeljava, ko je že od začetka jasno, kaj je treba imeti. Napeljava za Kartonažno tovarno nam je stekla brez slehernih zastojev.
— Radi bi zvedeli, kako se uporabljajo sredslva stanovanjskih najemnin; se da to pojasnili?
ODGOVOR: Najbolj preprosto in natančno bi odgovoril, če rečem, da se glede porabe sredstev z naslova stanarin ravnamo
po pravilniku Stanovanjskega združenja Ljubljana, katerega član je tudi naše podjetje; torej po zakonu. Da bom jasnejši navajam nekaj številk.
Za vzdrževanje stanovanjskih hiš gre 55% stanarin; od tega 11% za tekoče vzdrževanje (s čimer razpolagajo hišni sveti), 44 % pa za investicijsko vzdrževanje (tega po potrebi določi naše podjetje, potrdi pa ga hišni svet); nadalje določa zakon 20 % od stanarin za stroške upravljanja (naša uprava jc doslej uporabila največ 18%!), v stanovanjski sklad pa se steka 25 % stanarin.
Komunalna ureditev blokov in še kje drugje čaka, dokler se ne poravnajo anuitete za najete kredite v zvezi z nakupi stanovanj.
— Kateri so vaši največji uspehi v zadnjem obdobju?
ODGOVOR: Vsekakor moram tu omeniti skupino za visoke in nizke gradnje. Posebno uspešna
jc tudi strojno minerska skupina. Nadvse pa velja poudariti formiranje gradbene skupine, saj nam prav ta daje značaj gradbenega podjetja, ki ga bo treba še notranje učvrstiti in /mehanizirati.
— Nam lahko zaupate še želje za naprej?
ODGOVOR: Prav rad, ker želim, da bi se nam kar se da hitro izpolnila: želeli bi imeti za enkrat med 80 delavci, kolikor jih je v našem podjetju, vsaj 75 odslotkov visoko kvalificiranih in kvalificiranih, 25 % pa nekvalificiranih delavcev.
Želimo v podjetju napraviti tudi »kovačnico« kvalificiranih delavcev, zlasti pa pridobiti za kvalifikacijo učence, ki tako ali drugače niso zaključili 8. razreda osnovne šole.
Želimo, da bi podjetje s svojo uspešnostjo pomagalo premagovati tegobe, ki tiščijo naš zagnani gospodarski in družbeni razvoj. M/S
SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE
»Samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov morajo biti v gospodarstvu sprejeli do 8. oktobra. Obstajajo pa vsi objektivni pogoji, da bomo pravočasno pripravili in sprejeli sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov v gospodarstvu,« je na enem od posvetovanj s predstavniki komisij, ki pripravljajo samoupravne sporazume, izjavil predsednik republiške koordinacijske komisije Boris Vadnjal.
Začeto delo je treba dosledno nadaljevati, saj lahko stabilizacijske ukrepe predpišemo in uresničimo v Jugoslaviji tudi tako, da uredimo delitev na področje dohodka in osebnih dohodkov, kot to predvideva zakon.
Osnovno vodilo samoupravnih sporazumov pa morajo biti dohodki, ki temeljijo na večji produktivnosti in razumnejšem gospodarjenju.
Od teh in drugih načel, ki so jih sprejeli republiški izvršni svet, slovenski sindikati in go-
spodarska zbornica, ne bo odstopanj.
Samoupravni sporazum obvezuje podpisnike sporazuma, da uporabljajo isto merilo za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
Glavni elementi, ki jih vsebuje sporazum, pa so predvsem:
višina osebnih dohodkov po posameznih skupinah, dodatki na pogoje dela, formula za izračun faktorja stimulacije,
višina dodatkov (nadure), višina nadomestil (dnevnice, nočnine, terenski dodatki),
skupne potrebe (regresi za dopust, prehrano in odpravnina), sredstva za izobraževanje ter najvišji in najnižji osebni dohodek.
Po podpisu samoupravnih sporazumov je pričakovati počasnejšo rast osebnih dohodkov, prav tako pa tudi stabilnejše cene na tržišču, kar je tudi cilj samoupravnih sporazumov.
Niko Željko
Kmalu nov parkirni prostor
V začetku avgusta so se pričela ureditvena dela za ureditev novega parkirnega prostora med sedanjo vratarnico in mlinom. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Gradiš«^
Ureditev parkirnega prostora za vsa motorna vozila in kolesarje je nujna že iz estetskega vidika. Dosedanji pogled na podjetje nam daje nerazvese-ljivo sliko, saj vidimo kolesa in
mopede celo v proizvodnih dvoranah, medtem ko parkirajo avtomobili kjerkoli. Pri tem nihče ne pomisli na zelenice, ki jih imamo v sorazmerju z velikostjo podjetja izredno malo in jih bo nujno potrebno uredili, vsaj upam, da si vsi želimo urejeno podjetje, kjer se bo vsakdo tudi primerno počutil. Vozila BO parkirana tudi med kopami, sušilnimi lopami, kjer onemogo-
čajo transport. Da bi odpravili neurejenost na področju parkiranja in še česa drugega v podjetju, bo vsa vozila dovoljeno parkirati le pri vratarju oziroma na novem parkirnem prostoru.
Na prikazani skici so razvidna mesta za parkiranje vozil. Izjeme v parkiranju bodo dovoljene le na osnovi sklepa odgovornih organov za delavce, ki
opravljajo določena dela dežurstva ali imajo druge delovne zadolžitve', zaradi česar nujno potrebujejo prevozna sredstva v podjetju.
Poleg parkirnega prostora bodo uredili tudi vratarnico, kjer bo omogočen ustreznejši pregled nad vstopom v podjetje in se bo ustreznejše usmerjalo stranke, ki prihajajo poslovno na KLI.
Filmski program
11.—12. IX. angleška barvna komedija TEK ZA ČASOM.
15. IX. italijanska barvna kriminalka ZA VSAKO CENO.
17.—19. IX. ameriški CS barvni vestem M02 Z IMENOM »KONJ«.
18—19. IX. japonska CS barvna vohunka TAJNI AGENT 101.
22. IX. ameriško-italijanska barvna drama RAJSl VDOVA KOT. . .
24 —23. IX. ameriški barvni vestem TEPEPPA.
25.—26. IX. ameriški avanturistični CS barvni film CAS HEROJEV.
29. IX. angleško-madžarski CS barvni mladinski film JUNAKI PAVLOVE ULICE.
Obiskali so nas
Pretekli mesec nas je obiskal ameriški kupec g. Robert Fried-man — »DINETTE«. Ta kupec pri nas že dalj časa kupuje redno večje količine kolonialnih stolov. Sedaj sc je zanimal še za večji odjem. Dogovorjeno je bilo, da bo količine, ki so bile odpremljene v I. polletju, v II. polletju podvojil. Dogovorjen je bil konkreten terminski plan do konca leta 1971. Kupec kupuje stole zelo redno in spoštuje količine, ki so bile pogodbeno določene. Zato radi proizvajamo zanj, ker sc ve že v naprej, koliko bo odpremljeno vsak mesec.
Za leto 1972 želi kupec zopet povečati svoj odkup. Razgovore o prodaji za leto 1972 pa bomo imeli pri nas v mesecu oktobru letos, ko nas bo g. Friedmann zopet obiskal.
Obiskal nas jc tudi Branko Malus naš prejšnji sodelavec, sedaj predstavnik »Slovenija-lesa«   v   Ameriki. Pogovarjali
smo sc o dobavi stolov za firmo »SK« Waligton in »SK« Huston in pa o proizvodnji novega tipa stola 1105, katerega proizvodnja bo stekla predvidoma konec oktobra in to približno .'5000 stolov mesečno. Kasneje naj bi stekla masovna proizvodnja teh stolov.
A. A.
Zahvata
Ob izgubi našega ljubega sinčka, se iskreno zahvaljujemo KSP Logatec za izkazano pomoč v težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno sostanovalcem, ki so darovali cvetje in spremljali pokojnega na zadnji poti.
Iskrena hvala gospe Mariji Rupnik za prizadevnost v najtežjih trenutkih.
Družina Vidmar
Predlog za novo rubriko
Vse večje je število naših občanov, ki berejo naš list »Logaške novice«. Ti imajo tudi različne predlog« za izboljšanje in popestritev lista, ter so pripravljeni tudi sodelovati. Tako smo, žal, prepozno prejeli prispevek Jožeta Ravbarja, »Logatčani so
šli v partizane« s predlogom za uvedbo nove rubrike »Včeraj in danes«. Prispevek bomo objavili v nadaljevanjih v prihodnjih številkah. Vabimo tudi ostale občane, da s svojimi prispevki popestrijo vsebino našega gla-
s''a- Uredništvo
Pobalinstvo ali objesnost?
Neznani storilec je na žagi od-vijačil pipo in pustil, da je voda tekla na prosto, čeprav vode v Logatcu primanjkuje.
Takšnih primerov kraje; od malenkostnih pa tudi do večjih je še vedno dovolj in našemu kolektivu ne delajo časti.
Tako je iz kuhinje toplih obrokov zmanjkalo 100 žlic in 70 vilic.
Ali ni škoda kozarcev, .steklenic, pip, kljuk, ki jih bo
plačati celoten kolektiv na račun nekaterih posameznikov, ki namerno delajo škodo v naših obratih.
Logaške NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Anticcvić, dipl. Ing. Rudi Povslč, dipl. ing. Marija Horvat, oec. Tatjana l.eskovec, Marjan I.apajne, Olga IMihevt-. Odgovorni urednik: Albin Culi. Tisk: Učne delavnici:, Ljubljanu, IlcAigrad g