Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice štev. 16. Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £3. uri zvečer. Velja za LJnblJano v upravništvu: za celo leto6gld., za pol lota 3 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoc 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 26. V Ljubljani v ponedeljek 31. marcija 1884. Tečaj I. Vabilo na naročbo. S 1. aprilom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Za Ljubljano: do konca junija.................gld. 1‘50 n n septembra................ ,, 3'— » i, decembra................. „ 4'50 Po pošti: do konca junija .................gld. 2’50 i, „ septembra.................n 5-— „ „ decembra................... 7-50 Kako pomagati našemu kmetskemu stanu? L, Opravičena je pritožba, katero čujemo po vsi Evropi, izimši veliko Rusijo, da kmetski stan čedalje bolj propada. Prouzročena je ta žalostna prikazen po razlogih, katerih niso ustvarile krajevne razmere, temveč ki so proizvod splošnega političnega in gospodarskega razvoja. Vsa sedanja neomejena kapitalistična produkcija, ki se ravna po načelu Laissez faire, laissez aller ter prepušča vsakega brez usmiljenja njegovi osodi in lastni sili, meri na to, da se velikanska premoženja nakupičijo v bla-gajnicah nekaterih denarnih mogotcev, med tem pa hira in umira stan srednjih in malih posestnikov. Naravne posledice tega napačnega načela so tem občutljivejše, ker se jim pridružujejo drugi uzroki. Uprava ustavnih držav s svojim razrastenim in umetnim aparatom stane mnogo več nego patriarhalična uprava absolutistične dobe in vsak davkopla čevalec mora drago plačati svoj delež državljanskih in avtonomnih pravic. Listek. Vieux Saxe. v. Pred menoj leži parte, slovensko parte, katero s suhimi besedami oznanja smrt moža, starčeka, čegar ime je nekdaj, pred mnogo, mnogo leti donelo in zvonelo po naši širni slovenski domovini, katerega pa mladi, burni, le naprej in le naprej hiteči in po novem hrepeneči narastaj skoro da ni — pozabil. v šolah, pred katedrom čuje se še časi: *Ko trombe glas, ko zvon doni Od vrlega moža spomin, > — ali pa konec one lepe, če tudi ne izvirne legende: r «In amen, amen, amen iz dola zagromi.> Tam ga še deklamujejo, tam se še na pamet učijo prestave njegove, a drugi naš svet ne bere njegovih del. Zaljubljeni mla- Ona nesigurnost in nestalnost, katera označi sedanji položaj, sili vse velevlasti, da vedno bolj množe svoje vojske, da vedno večje svote žrtvujejo obrambi svojega ozemlja. Militarizem pa zopet najhuje zadeva kmetski stan, kajti krepki kmetski sinovi so od nekdaj bili in bodejo vedno pravi steber narodne vojske. Sedaj pa še pritiska nevarna konku-rencija žitobogate Rusije in plodovitih deviških pokrajin amerikanskih. Zlasti po velikanskih planjavah novega sveta pridelujejo žilavi in podjetni amerikanski naseljenci toliko žita, in amerikanske železnice in prekopi ga dovažajo tako ceno do pristanišč atlantskega morja, da le visoke carine nekoliko varujejo srednjeevropskega posestnika pred nevarnim tekme-com onstran oceana. A ne dovelj — tudi v prerodovitni in gosto naseljeni vzhodni Indiji, kjer delavska moč skoraj nič ne stane pri neverjetni skromnosti ondotnega prebivalstva, se pridelujejo vedno rastoče množice pšenice in druzega žita za izvažanje, in kakor nam kažejo statistične številke zadnjih let, bode naš kmetovalec kmalu se imel boriti tudi — z indijskim konkurentom! Naravno tedaj, da se vsi resni politični krogi, narodni zastopi in vlade, pečajo s pre-imenitnim vprašanjem, kako bi bilo pomagati bedi kmetskega stanu? Vsaj je kmetski živelj zlasti dandanes, ko se na starikavem truplu društvenega organizma povsod prikazujejo nevarne razpokline, prava podlaga zdravi konservativni politiki. Vedno v tesni sveži z materjo zemljo ostal je kmetovalec pri svojih starih šegah in navadah; na njegov zdravi konservatizem se mora naslanjati država, če se po velikih mestih, po središčih svetovne obrtnije razširjajo silovite anarhistične ideje. In njegova stalnost, njegovo jednakomerno, prosto in naravno življenje varuje javno nravnost nasproti grozovitemu moralnemu propadu, kateri se nam čestokrat in čedalje bolj razodeva zlasti po velikomestnih naselbinah. Braniti in podpirati prevažni ta element mora biti tedaj vsakemu mislečemu državniku uprav sveta dolžnost. In kak merodajni pomen ima kmetski stan za narod slovenski! Poglejmo nazaj v svojo deniči darujejo Preširna in Jenka svojim izvoljenim; ženini naročajo z zlatom obrezanega Stritarja in Gregorčiča za svoje neveste •— Koseskijeva dela pa počivajo v mnozih iztisih v Matičnem arhivu, ali pa v zaprašenih knjižnih omarah po farovžih in kaplanijah in po pozabljenih knjižnih predalih druzih Matičnih udov. In vendar je ni v našem lepem slovstvu tako krepke, tako jedrnate besede, kakor jo je pel, kakor jo je zapisal vprav Jovan Vesel-Koseski: »Hrast se omajA in hrib, zvestoba Slovenca ne gane!» in ona, katero je treba vzlasti dan danes tako gorko ponavljati: •Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!> Ime njegovo bo zapisano ostalo v zgodovini naši, pa kedo bode tajil, da se že dandanes ob rakvi njegovi spominja ga skoro le še — zgodovina. In še nekaj bridkega me presune, ko se oziram na to skromno slovensko parte — — kako je pač pel Vodnik? zgodovino ali ogledajmo si sedanje razmere ozrimo se v preteklost ali v sedanjost, prišli bodemo do naravnega sklepa, da smo bili Slovenci od nekdaj poljedelski narod in da je vse narodno življenje ukoreninjeno v prostem slovenskem seljaku. Iz njegovih koč rodili so se nam pesniki in učenjaki, duhovniki in učitelji, iz njegovih vasij se širi naš rod ter poseda počasi ponemčene mestne naselbine. Krepkega slovenskega kmeta varovati mora tedaj biti življensko vprašanje vsakemu slovenskemu rodoljubu! Iz tega prepričanja izvira tudi predlog, ki se je stavil v zadnjem zasedanji kranjskega deželnega zbora in kateremu je pritrdila vsa zbornica, neoziraje se na strankarske razločke. Dotični predlog nasvetuje prav za prav le naredbo pripravljevalnega značaja, namreč da se skliče enketa, ki se bode pečala z hypothekarnim zadolženjem kmetskih posestev in njegovimi uzroki. Na tej podlagi zbrala se bode mnogobrojna enketa v Ljubljani sredi meseca aprila, in s živim zanimanjem pričakuje ves slovenski svet njene ukrepe. Ne da se tajiti, da bode njena naloga važna ob enem in težavna. Zlasti o gospo-darstvenih naredbah veljd načelo, da morajo zakoni biti v naravnem soglasji z obstoječimi razmerami. Delati po šabloni, nasvetovati ali snovati postavne določbe po tujem kroji, ravnati se po theoriji ne gledč na zahtevanja praktičnega življenja — to bi bila pogubo-nosna zmota, in naša enketa mora se ji skrbno izogibati. Marsikaj ne ugaja našim potrebam, kar se je drugod, pod različnimi pogoji, ska-zalo kot koristna, dotičnim deželam primerna naprava. Tudi tega ne bo enketa smela prezirati, da gospodarstvena veda nekaterih radikalnih reform, kakor jih nasvetujejo sedanji agrarni politiki, dosedaj še ni odobrila. V to kategorijo spada nasvet, naj se snujejo kmetski fideikomisi; proti temu se je med drugimi odločno izjavil eden najduhovitejših narodnih ekonomov, o katerem nikdo ne bode sumil, da je privrženec liberalnih manchesterskih nazorov, bivši trgovinski minister pod Hohenwartom, «Ne hčere, ne sina Po meni ne bo> — a tukaj — tukaj so, pa kdo ve, kdo zna, da so naši! Pa — proč s takimi spomini! Da, da proč s tem! Izpodtikal bi se morda kdo nad tem, ker ljudje tako radi pozabijo, da tu doli pod črto veljajo drugi zakoni, druge postave nego tam gori nad črto; tu doli se človek rad smeje, tem rajši, ako ima nad črto povoda dovelj jeziti ali jokati se. Se ve da — smeh tu doli pa onega, komur velja, bolj boli in peče, nego tisuč resnih in krepkih udarcev tam gori, in kdor je tako naiven, da se ne prime starega, vedno veljavnega in koristnega pravila, da je treba z „volkovi tuliti", ako človek med nje pade, isti je tem bolj — smešen. In taki smešuosti je v svoji naravni in mladostni naivnosti zapadel naš „sotrudnik“ — pardon, naš »nasprotnik" — ah, Bog nas varuj, tudi to ne, naš — bodimo uljudni, kjer ni treba, a ga lasali, — torej naš — kolega, žurnahstičm kolega, kateri nam vsak četrtek popoludne Schaeffle. Prav dobro je naglašal, da bi se s tako naredbo odstranila zdrava podloga vsemu gospodarstvenemu gibanju, die Beive-gung mm besten Wirt, svobodno pomikanje zemljišč k najboljšemu gospodarju. Ali tudi v tem slučaji, če se euketa srečno izogne osodnim pomotam, in če načela njena prej ali slej zadobijo postavno veljavo, bilo bi predrzno, od golih zakonov pričakovati rešitve našega kmetskega stanu. Dovelj, ako postave pospešujejo naravni razvoj, ako odstranijo zapreke, ki zavirajo napredek našega gospodarstva. Ono blagodejno tvorjenje, ki je ediui porok ugodnemu uspehu, mora se dvigniti iz sredine našega naroda, mora biti produkt skupnega sodelovanja! Pri priliki kaj več o tem važnem vprašanji. Govor poslanca grofaMarglierija o dolenjski železnici. Poprosil sem besede pri Kudolfove železnice subvenciji, ki znaša 5 972 000 gold.; imel sem pri tem namen, pojasniti vzroke velikega tega primanjkljeja in spregovoriti nekaj besedij, kako bi se dal odpraviti. Dobro vem, da je treba poguma, staviti predlog za gradenje ali boljše rečeno za dovršenje železnice v tem času, ko se nahajajo v državnem proračunu za leto 1884. ogromne svote za investicije železnic; a vodi me prepričanje, da bode železnica od Ljubljane črez Dolenjsko do Karlovca toliko donašala, da bode ona sama zmanjšala ali pa celo odpravila letni deficit 6 milijonov; misel na veliko kup-čijsko, gospodarstveno in strategično važnost, ki leži v podaljšanji Rudolfove železnice, daje mi pogum, da govorim za-njo. Vlada in tedanja večina je garantirala obresti te železnice s pogojem, da bode železnica imela nekdaj kot svetovna proga namen, zvezati orijent z okcidentom. Vsled zgradenja arlberške železnice se je ta cilj jako približal, ker je ta železnica sedaj z zapadno Evropo v direktni zvezi. Zato je treba narediti le še kratko progo Ljubljana-Karlovec, pa bode orijent zvezan z okcidentom. Črta Arlberg-Ljubljana-Karlovec-Novi-Sarajevo-Mitroviča-Novibazar-Solun je najkrajša proga od Egejskega morja do Pariza. Bosniška okupacija je pač v prvi vrsti nameravala odpreti in osvojiti si to progo za našo kupčijo in naš promet. Če je naša vlada ta cilj opustila, potem je vsa bosniška okupacija le čuden, neodpustljiv dogodek, potem smo žrtvovali novce in kri prav zastonj. Da, jaz sem tega mnenja, da bi bolje bilo prepustiti Bosno našim tridesetprocentnim sosedom, ako vlada meni, da ni moč doseči tega cilja, ali pa če noče izpeljati potrebnih sredstev — pred vsem namreč zvezo bosenskih in srbskih železnic s železniško mrežo naše državne polovice. Administracija je uže itak v rokah naših sosedov; tedaj naj pa še vojaško zasedejo deželi s svojimi honvedi in mi prinaša pravi „pele-mele“ duševne hrane, ter nas zaspane Slovence budi na dan: Slo- van na dan! Naročniki v Ljubljani in po deželi dobijo ga prav v petek ob jednem z „Zgodnjo Danico," in dejal bi, da pri tem izhajanji ni deloval jedin zloben slučaj — kajti duševni post v petek je itak koristen kakor telesni post. In „polž“ v petek tudi ni prepovedana jed. A včeraj si jo je bil ta novi apostel „vbogih na duhu" dobro izmislil; skušati nas je hotel, kakor bajč lucifer svetega Antona puščavnika, kateremu se je le ta prikazal v podobi one koristne domače živali, iz katere se po določbah slovenske klavnične postave napravljajo okusne kranjske klobasice (tukaj mora še ostati sicer prepovedani izraz „kranj-ski" — ker »slovenskih" ali »slovanskih" klobas — mesenih namreč, še nimamo.) In tako kranjsko klobaso nam je pomolil ta „buditelj“, — a ne „pri kozarcu vina" v podlistku, ne ne, prav vodeno gori nad črto, češ, da nas zapelje v greh. dobimo garnizije nazaj, katerih marsikako malo mesto zelo težko pogreša. Gradenja črte Ljubljana-Karlovec pa ne terja samo zveza z bosniškimi železnicami in prihodnja proga do Egejskega morja, temuč potrebna je ta črta tudi zaradi dalmatinskih železnic, ki se konečno vendar morajo sezidati. Nujna terjatev pa je, da bodo poslednje proge direktno zvezane s železnicami naše državne polovice. Samo pod temi pogoji jele so se graditi železnice v Dalmaciji, samo pod temi pogoji imajo prihodnost. Zveza ta pa je je-dino mogoča le z imenovano progo Ljubljana-Karlovec. Letni deficit 6 milijonov gold. nas nujuo opominja, Rudolfovo železnico ali opustiti, ali pa skrbeti, da bode kaj nesla. To rentabiliteto pa ji bomo preskrbeli, če na jedni strani zvežemo Rudolfovo železnico z arlberško s po-poinočjo dolenjske prdge, na drugi strani pa jo priklopimo na črto Josefsthal-Novi in dalje na Solun ter na dalmatinske železnice. Potem bode Rudolfova železnica posredovala ves promet iz Egejskega morja v srce Evrope — in deficit 6 milijonov bode izginil iz državnega proračuna. Vendar nočem slikati te daljne prihodnosti, temuč le omeniti koristi, ki bi nastale iz zveze Ljubljana-Josefsthal. Najprvo bi Bosna in Ercegovina redno le v naše kraje pošiljali svoje pridelke. Ako tega projekta ne uresničimo, potem je prodaja obrtniških izdelkov zavisna od železniških tarif druge državne polovice. Kaj to pomeni, tega nočem natančneje pojasnovati — kajti vsak, kdor le hoče videti, lahko od dne do dne bolje spozna, kam meri ogerska železniška politika. Ko bode Neretva regulirana in ceste popravljene, potem pride še konkurenca zapadnih držav in bojim se, da tedaj celo srečna carinska politika ne bode rešila naše industrije gotovega propada. Prepričan sem tudi, da bi to podjetje ne le indirektno, temuč tudi direktno dajalo do-voljne obresti za potrošene vsote. Cesta železna bi peljala skozi kraje, ki so bogati na raznih prirodninah. Dolenjska pridela vsako leto povprečno 330 000 hi. vina, ki se večjidel izvaža; gozda ima 150 000 oralov in les, ki sedaj gnije v gozdih, prišel bi na svetovne semnje ter bi dal mnogo zaslužka lastnikom in železnici. Mnogo bogatih ležišč premoga, ki sedaj počivajo v zemlji brez koristi, bi se dalo porabiti. Tudi železne obrtnije na Dolenjskem, ki sedaj komaj životarijo vsled oddaljenosti od železnice, bi se poživile z bližnjo pr6go. Zdravilni vrelci, ki se nahajajo v obilici na Dolenjskem, bi postali trpečemu človeštvu bolj pristopni; o pridelkih kmetije in živinoreje molčim. Ko bi se naredila železnica skozi Dolenjsko, zaneslo bi se v deželo zopet ono blagostanje, ki je vladalo tedaj, ko je jeden del orijentalske kupčije se pomikal po njenih cestah. Ljudstvo bi zamoglo zopet davke plačevati in oni neprijetni možje z rudečimi čepicami bi zginili iz dežele. Iz one strani zbornice je sicer svoje dni Gospa — pomislite, mene, skromnega, le za nedeljsko veselje čitateljev skrbnega listkarja se je — nad črto lotil; tam pravi, da sedaj v teoriji — poslej pa sigurno v praksi izdajem — slovenski jezik. Tantaene animis coelestibus irae! Da bi bili to res bogovi ! In da bi jaz smel za njim preko črte, čez plot za tem golim srakoperjem, pa •Tvoj kljunček ni Se vajen prav zobanja In vendar jezno — smešno mi početje! V me kosa trdokljuna se zaganja!* Toda potrpite malo ! V kuhinjo mi ga je poslal blagodušni g. urednik, prepustil mi je mastno pečenko, da na nji skažem svojo kulinarično spretnost in drug teden povabim vse svoje čitatelje, pred vsem Vas, milostiva gospa, k meni — v goste! Krasne dneve nam prinaša pomlad in Vi sigurno ne zamujate lepih sprehodov tja — oprostite, nekaj sem pozabil. Veste li, kaj je „banka“ ? Jaz ne dvojim o tem, toda tega ne j veste, kako zadnji „Slovan“ tolmači ta pojem bil nekdo zaklical govorniku z desnice: „črev-Ijar ostani pri kopitu." — Vojaškostrategične zadeve sicer niso moje kopito, pa vendar si bodem dovolil, nekatere strategične vzroke navesti za zidanje te železnice, vzroke, ki morajo tudi neveščaku takoj jasni biti. Zemljevid nam kaže, da je jedina železnica, ki zamore vojake in vojni materijal v Reko in Dalmacijo voziti, fina proga iz Št. Petra do Reke, ne daleč od morja. Vsaka, še tako mala sovražna četa, ki stopi v kvarnerskem zalivu na suho, zamore po kratki poti razrušiti to progo in pretrgati zvezo z morjem in osrednjimi deželami. Če bi pa peljala železnica iz Josefsthala do Reke, potem bi ne mogel noben sovražnik do nje in vsaka poljubna množica vojakov bi se brez nevarnosti lahko dovedla do morja. Pa ko bi v vojski naše armade tudi priklopljene bile na severu in severovzhodu, bode znal vsak vojskovodja ceniti koristi direktne zveze od Ljubljane do Karlovca; kajti ako bi ne bil orijent še pomirjen in bi nadvladali tumultuarični elementi pri našem jugozapadnem sosedu, tedaj bi se lahko postavil v 24 urah vojskini oddelek iz Ljubljane na južno mejo za njeno varstvo. Naša železnica bi bila že fait accompli, ko bi se Ogerska ne branila zveze s brvatsko-ogerskimi prSgami in ko ne bi bilo nastopilo 1. 1873. Sedaj so druge razmere. Naši sosedje onstran Litve se radi imenujeje vitežki narod par excellence; tega vitežtva ne vidim samo v naklonjenosti, streljati s samokresi jeden na druzega, temuč v prvi vrsti je njegova naloga, hvaležno povrniti dobra dela. V tem trenutku, ko žrtvujemo z zidanjem arlberške železnice take ogromne svote v interesu Ogerske, pač ne morem misliti, da bi nam Ogerska ne storila te ljubavi in bi ne privolila v zvezo dolenjske železnice z hrvatsko-ogersko črto pri Josefsthalu ali Karlovcu. Iz teh vzrokov si dovoljujem visoki hiši priporočiti sledečo resolucijo v sprejem: Vlada se pozivlje, da z vsemi sredstvi dela na podaljšanje Rudolfove železnice črez Ljubljano in Rudolfovo do karlovško-reške proge. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Zakon o davku žganih pijač je dotični odsek 29. t. m. dovršil in sprejel. Zakon dobi veljavo od 1. sept. 1884 naprej, za one pa, ki kuhajo 45 do 80 hektolitrov, še le od 1. sept. 1885. — Danes je zboroval tudi pravni odsek in se posvetoval o nekaterih spremembah pri advokatnem redu in o disciplinarnem postopanju proti pravnim praktikantom. Tudi odsek, ki ima nalogo izdelati službeno prag-matiko za uradnike in uradniške sluge, je danes imel sejo in pretresal referentov načrt. V gosposki zbornici je baron Konigs-vvarter nasprotoval vladnemu predlogu, da bi se prevzele razne železnice (Fran-Josipova, Rudolfova in predarlberška železnica) v državno svojim naročnikom. Jaz bi se za to ne po-brinil, toda ako pomislite, da so naročniki njegovi v ogromni večini agenti in poslovodje neke „banke“, potem se mi ono tolmačenje najmanj — neumestno vidi. Pa „Slo-van“ uže vč, kako stvari stojd. On piše od besede do besede na 104. strani: „Banka, to je taka hiša, v kateri se shajajo po večerih (sic!) kavalirji in petični možje ter igrajo za velik (sic!) denar." Jaz ne vem, je li to tolmačenje za „priprosto ljudstvo", ali za naše „razumnike“; to pa vem, da imamo tudi pri nas „banko", v katero naši kmetje plačujejo prav „velik denar", akopram časi ne vedo zakaj, kakor igralci; in da prav našim kmetom, „priprostemu ljudstvu", potegne ona „banka“ potom tožbe in rubežni „velik denar" iz žepa, kateri pa splava zopet v neki drug — se vč da „radikalen" žep. Se li še spominjate onega hudega mravljinca--------------? Ah, krasno je zvunaj, solnce sije in ptički pojo, hajdimo, bajdimo ven na plan pozdravit snežene orjake naših slovenskih gord ? Pbr. last. Rekel je, da sicer ni principijelni nasprotnik zakona, a razmere morajo drugačne biti kot so pri nas. Nevarno je pomnoževati državni dolg zaradi nakupa teh železnic. Sploh bi pri tem le akcijonarji se okoristili, ne pa država. Ako bode glasoval zoper predlog, vodila ga bode misel na slabo finančno stanje, ne pa politične razmere. Kupčijski minister baron Pino je zavračal izjave barona Konigswarterja; ako ta smatra pogodbe kot neugodne, je to njegovo osebno stališče. Odlični izvedenci so jih ravno obratno jako hvalili. Vlada zato meni, da je stvorila prav srečen korak, ko je pridobila omenjene železnice zase. Ako baron Konigsvvarter pravi, da je vlada prenaglo postopala pri nakupu, treba je vedeti, da so se vršila razgovarjanja z Fran-Josipovo železnico celi dve leti — tedaj pač ne z nervozno naglico. Konečno je zbornica nespremenjeni zakon odobrila. Tuje dežele. Knez Lobanov biva sedaj v ruski stolnici in vsled tega je nastala govorica, da se dogovarja z vlado o sprejemu poslaniškega mesta v Londonu. A te vesti menda niso prave; knez je došel v Petrograd le v privatnem poslu in kmalu se vrne na Dunaj nazaj. Londonski poslanec postane najbrže pl. Staal, poslanec v Stuttgartu; vsaj trdi se, da ima on največ upanja. V Kijevu so nastali protižidovski izgredi, kakor se poroča poljskim listom. V Petrogradu je govorica raztrošena, da nameravajo socijalisti v raznih mestih pro-vzročiti izgrede proti židom. V Kijevu so zasledili teroristično tiskarno. Več teroristov je policija dobila pri delu; streljali so na stražnike, a po hudem boji so bili premagani in odpeljani v zapor. Iz Berolina pride zanimiva vest, da bode Bismarck vse pruske uradniške posle odložil. Botticher postane trgovinski minister, grof Hatzfeld pa prevzame zunanje zadeve. Kot uzrok temu postopauju Bismarckovemu se navaja, da je z delom preveč obložen. Nemški cesar je dobil za god z Francoskega dve krasni vazi iz svetovno znane fabrike v S6vres — a brez imena daritelje-vega. Sumili so, da ju je poslal Bleicbroder iz Pariza; a ta javi v časnikih, da ju on ni daroval. Za to je verjetno, da ju je poslal francosk državnik. Cesar je bil baje do solz ginjen pri sprejemu simpatične te izjave iz dotičnih vplivnih krogov. V francoski zbornici noče nihče pre vzeti v novi budgetni komisiji referata o troških verskih zadev. Revščina strahovito raste v Parizu. Od začetka leta je narastlo število onih družin, ki se morajo podpirati iz občne blagajnice, za 25 procentov! Novorojenih otrok so 1. 1883 izpostavili 3151, med tem ko je število teh vevčekov 1. 1882 znašalo 274G. Pač strašne številke, katerim ni treba komentara! O ministerski krizi v Rimu se ne čuje nič novic. Imena, koje smo uže prinesli svojim bralcem, se obče smatrajo pravim. g; Na Norveškem postopa državno sodišče jako urno in energično proti ministerstvu. Sedaj so obsodili zopet državnega svetnika Jo-hansena, da mora plačati 8000 kron kazni in 200 kron sodnijskili troškov. Tam pač ni prijetno biti mogočni minister. Na Angleškem so vsled smrti vojvode albanskega za jeden trenotek potihnili drugi interesi. Za umrlim sinom kraljice obče ža^ lujejo. Obe zbornici bodo kraljici poslali so čutne adrese. Princ Leop. Jurij Duncan Al bert je bil rojen 1. 1853 in je sedmi otrok Kraljice Viktorije. Pred dvema letoma se je 28 ^ ? Princesinjo Heleno Waldeško. — v • * v®; Je zbornica sprejela zli glasovi ve loiSoJif vn ?re4loS> da naj se lokalni davki ziajs j . vlada je temu predlogu nasprotovala in sedaj je lahko razumljivo, da se širijo zo^ pet govoiice o odstopu kabineta, ki je doži velo pu Pellovem predlogu nov poraz. V Suakim so prišli Angležem prijazni šejki, ki imajo pod seboj kacih 5000 ljudij in so jim ponudili svojo moč pri preganjanju Osman Digme. O tem poslednjem se pa sploh vsak dan drugače poroča. Sedaj pravijo, da je na begu, drugič zopet, da se vtrjuje v prvih pozicijah. Vendar je verjetno, da je njegov vpliv pri kraji. Čuje se, da pripravlja kedive proklama-macijo, v kateri bode izjavil: 1.) da v Egiptu prepusti Angležem ulogo, sudansko vprašanje mirnim potom rešiti; 2.) da mora Osman Digma svoje vojake spustiti domov in da se mora podati v El-Obeid; 3.) da naj obdržč Angleži Suakim in obrežje Rudečega morja do Massa-uaha, dokler se ne povrne mir; 4.) da bode naslednik Gordonov zmeren šejk, ki bode posredoval pri dogovu z Mahdijem. Konečno bode kedive naznanil, da se odpovč vladarstvu, Liko se ne spolnijo njegovi pogoji. Turška vlada je dobila zadnje dni mnogo poročil od svojih poslancev pri velevlastih, da namerava Angleška zasesti obrežje sudansko, notranje kraje pa po polnem prepustiti domačim glavarjem. Tudi Egipta baje Angleži ne mislijo ostaviti. Turški poslanec v Londonu, Mussurus paša, je sicer poročal v Carigrad, da Angleška ne namerava nikakor spremeniti svoje dosedanje politike, a vendar se je poprijel merodajnih krogov velik strah, in poslali so poslancu nujna povelja, da naj angleško vlado zopet interpeluje o njenih načrtih. Dopisi. Iz Dolenjskega, 26. marcija. (Izv. dop.) Ni ga blizu kraja, ki bi imel tako dobro lego in pripravno zemljo za sadjerejo nego Dolenjska. Vendar je ravno tu sadjereja na najnižji stopinji. Poleg vinskih goric stoji še mnogo zelenili golic, pričakujoč pridne roke, ki bi je zasadila s sadunosnim drevjem. Koliko krasnih ravnic, visečih ornic in prisolnčnih reber je še praznih, ki bi se dale vse preobraziti v lepe sadunosne vrte, iz kojih bi zapuščen Dolenjec vsaj časih kak krajcar vtaknil v žep. Zakaj da se sadjereja na Dolenjskem ni še do sedaj povzdvignila, je pač lahko uganiti. Da v prvi vrsti pravega, praktičnega pouka ni bilo, to je gotovo. Po nekoliko stvore uže sedaj ljudske šole. A glavnega uzroka iskati nam je drugje. Ni nam znano, da bi bila kje na Dolenjskem kaka večja drevesnica. Kar se je do sedaj stvorilo, bili so grajščinski vrti, iz katerih se je dobil kak dober cepič tega ali dnega žlahnega drevesa. Redki so posamični gospodarji, ki se pečajo s sadjerejo, kakor na pr. g. Rohrman v Dobrovski vasi poleg Skocijana in dr. Precej veliko so storili gg. duhovni, med njimi posebno delavni g. Volčič, sedaj župnik v Šmarjeti; med posvetnimi razumniki se odlikuje občeznani g. O g u 1 i n v Novem Mestu. Ali zašel sem. Namen temu dopisu ni, navajati imena zaslužnih mož v sadjereji, ara pak nekoliko sedanje stanje narisati, ter podati nasvet, kako sadjerejo hitro na noge spraviti. V večji meri izvažajo se sedaj le suhe črešplje (slive) in tepke; malo le se spravi v denar svežega ovočja. Orehov, kostanja in druzega sadja se proda v druge kraje tako malo, da ni vredno tega navajati. Temu za^ nemarjenemu stanju so tudi krive slabe komunikacijske zveze, in pač je prav pisal preči kratkem „Ljubljanski List“, da Dolenjski še vedno manjka »oživljajoče železnice1*, katera bi od natore nadarjenega, veselega in pridnega Dolenjca zopet na noge spravila. Uže imajo na Gorenjskem sirarske družbe sadjerejsko in čebelarsko društvo; tudi Notranjska ima sadjerejsko in vinorejsko šolo, le Dolenjska nima ničesar. Poslanec dr. Poklukar oglasil se je v pro računski debati za vpeljavo šol za železne iz delke na Gorenjskem in terjal lesno obrtno šolo v Ljubljani. Pač bi se lahko tudi za Do lenjsko stavil kak predlog! Ker ima Dolenjska le po nekaterih krajih obrti, treba je torej najprej razširiti sadjerejo Osnujmo si sadjerejska društva, ka keršne so si ustanovili naši bratje na juž nem Štajerji. Vpeljimo povsodi zimsko cepljenje in hitro se bode povzdignila sadjereja. Ako bi se na Dolenjskem osnovala tri ali štiri jednaka društva z jednako delavnostjo, kaker-šua je na Štajarskem, v desetih letih bi imeli naši kraji vse drugače lice in v teku malih let podobni bi bili krasnemu sadnemu vrtu. Dolenjska kmetijska šola spi in železnice do sedaj tudi še ni po naših doliuah: zatorej pa delajmo, primimo se sadjereje, ki bode v bodočnosti poleg vinoreje največ donašala Dolenjski. Vsi teoretični poskusi so zaman. Treba je izrejati divjakov in jih žlahniti ter jih v lepa drevesa vzgojevati. Vsak posameznik se ne more pečati z izgojevanjem sadunosnih dreves — društva pa bi v veliki množini na tisoče dreves vsako leto izgojila. Izvrstui sadjerejec dr. Luccas priporočal je nekdaj snovanje okrajnih drevesnic; po njegovem načrtu snujmo sadjerejska društva, vspeh bode velikansk in še poznejši rod bode hvaležen svojim dedom. Fiat! Iz Trsta, 29. marcija. [Izv. dop.] Včeraj popoludne ob 5. uri bil je velikanski pogreb našega slovenskega pesnika Jovana Vesela Koseskega, kakeršnih Trst le malo vidi. Vde-ležilo se je od blizu in daleč sprevoda okoli 3000 ljudij. Ulice, skozi katere se je sprevod pomikal, bile so nagnječene, na tisoče radovednih gledalcev stalo je ob obeh straneh, promet je bil vstavljen, dokler ni bil sprevod pri kraji. Voz, na katerem je bila pesnikova krsta, bil je pokrit z venci. Tudi spredaj pred krsto nesle so deputacije iz raznih krajev vence. Najprvo je stopalo » Delavsko podporno društvo", potem politično društvo »Edinost", politično društvo „Sloga“, uredništvo „Soče“, pekovsko pevsko društvo »Jadranska zarija“, tržaški „Sokol“, čitalnica tržaška, čitalnica goriška, slovenski gimnazijski dijaki, čitalnica sežanska, čitalnica iz II. Bistrice, čitalnica dolinska, zaključek vencev bilje »Matice Slovenske". Za venci šle so deputacije iz raznih {rajev, zastopniki tržaške okolice, Krasa in stre. Iz Ljubljane nadejali smo se več vencev, edini venec »Slov. Matice" bil je iz bele Ljubljane, iz osrčja Slovenije. Ako niso tamošnja društa morda hotela uže z spoštovanja do ranjcega poslati vencev in zastopnikov, morala so to storiti iz vzajemnosti, da pokažemo Italijanom, da častimo svoje zaslužne može. Edina ilirska čitalnica izmed vnanjih se je skazala, da je poslala venec. V cerkvi, ko so bila duhovna opravila izvršena, zapel je pevski zbor »Delavskega podpornega društva" znano žalostinko »Blagor mu " Potem so bili vsi venci na voz položeni in odpeljalo se je nad 100 kočij za krsto na pokopališče. Gospod Cegnar govoril je na grobu, povdarjal delovanje blagega ranjcega, primerjal ga je Horaciju ter rekel, da delalni človek nikdar ne umrje. Njegove pesni, pravi govornik, bile so vse na etični podlagi, on je pel slavo cesarju in državi, mir narodu, zvestobo ženi in ljubezen otrokom. Vsako oko je bilo rosno. Po končanem govoru zagromelo je burno: Slava mu! Pevski zbor, moč&n in dobro vežban pod vodstvom društvenega pevovodje g. Strleta, zapel je izborno »Molitev", katera je napravila globok vtis. Solnce je zahajalo, zadnji njegovi žarki, boreči se z večernim mrakom, obsevali so obraze čestilcev neumrlega Koseskega. Cinasta krsta se je hermetično zaprla in se položila v grob, pesnikovo ime pa ostane z lapidarnimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Pogreb Koseskega bil je čast narodu v Trstu, kajti celo Italijani so pripoznavali, da je bil sprevod lepo urejen in veličasten. Vso uredbo izvrševalo je »Delavsko podporno društvo", katero je ves čas neumorno delalo, da se je stvar izvršila častno in impozantno.___________ Razne vesti. — (Eitterjev nagrobni spomenik.) Družina Eitterjeva v Gorici jo nakupila na tamoš-njora novem pokopališči prostora, na katorem namerava postaviti prekrasen spomenik umrlemu a ronu Hektorju Kitterju. Troški bodo znašali kacifi 20 000 gldl — (V Budimpešti) so zaprli te dni ved nevarnih anarhistov. Poročilo mestnega glavarja o njihovem delovanji je jako obširno ter obsega šest pol. Izdelano je jako natančno, kaže na nevarno postopanje zaprtih, našteva tajne soje in shode, kojih so se od 1. 1880 sem vdeleževali, in popisuje v posebnih oddelkih delovanje vsacoga posameznega iz najnovejšega časa. Posebno zanimivo je poročilo zaradi tega, ker se v njem natanko dokazuje zveza mod dunajskimi in peštanskimi anarhisti, med dunajskim Kammererjem in peštanskima vodjema Pragerjem in Friedom, koja sta v zadnjem času večkrat imenovanemu Blauu prodala Eisertove papirje, ne da bi bil ta kaj hudega slutil. Jasno je tedaj, da je prišel Kammerer z onim delom ali pa s celim Eisertovim plenom v Budimpešto, da je nesel 24 Liesing-skih akcij sam v eskomptno banko, štiri srečke pa oddal Pragerju v ta namen, na kar jih je dal ta Friedu, Fried pa nič slutečemu Salomonu Blauu. Budimpeštanska sodnija bode imela tedaj v prihodnjih dneh opraviti s socijalističnim procesom velikanskega obsega, ki utegne postati zelo zanimiv zaradi obilih in daleč segajočih spletk, s procesom, ki utegne osvetliti tudi marsikake dunajske dogodke zadnjega časa. — (Oropana sodnija.) V Osci na Ma-djarskem so vlomili lopovi v noči od 23. na 24. marcija v tamošnje soduijsko poslopje, odnesli železno blagajnico na sosedni vrt, ter jo šiloma razbili. Y nji so dobili le polno dokumentov in nič denarja. To jih je moralo jako jeziti, ker so vse dokumente, obstoječe večinoma iz pri sodniji dopo-niranih testamentov, raztrgali. — (čudno ostrupljenje.) Znano je, da nahajamo tu in tam na suhih morskih obalih, posebno Južne Amerike, nepopisno množino ptičjih otrebkov (ekskrementov), ki so se nakupičili tam v neštetih dobah. Ti otrebki so jako izvrsten gnoj in razvila se je močna kupčija z onimi ptičjimi otrebki, ki se guano imenujejo. Tovarna za sladkor v vasi Opinu pri Halle na Nemškem imela je mnogo guana nakupljenega in pripravljenega za svoja polja. Shrambe, kjer je bil gnoj nakupičen, jele so goreti in sopara gorečoga ptičjega gnoja zastrupila je mnogo gasilcov. Dva sta uže umrla, druzih 39 pa je silno nevarno bolnih, ker so dihali strupeni hlap. Vsa vas je podobna veliki bolnišnici. — (»Ko trombe glas, ko zvon doni od vrlega moža spomin.“) Iz Londona se poroča: Železniški stražnik Josip Cliff v Leicestru je zapazil v ponedeljek zvečer dva otroka na železniški progi, ko je ravno brzovlak nasproti pri-bučal. Vrli mož je planil nanje, zagnal jih na stran — a njega samega je popadla mašina in ga po polnem zdrobila. —■ (Bomba v podobi nakovala.) V Har-kovu na Ruskem razletelo se je 21. t. m. v neki tovarnici nakovalo s silnim pokom. Kosi, ki so letali okoli, ubili so jednega delavca, dva pa hudo ranili. Nakovalo je bila — bomba, na kateri so kovali leto in dan obroče. Stoprav zdaj se je razpočila. Domače stvari. — (Premeščenje.) Naš rojak, gosp. V. Kran je c, stotnik I. reda, je premeščen iz Kremsa k ženijski direkciji v Olomuc. — (Novoimenovani mestni učitelji) so danes pri županovem namestniku g. magistrat-nemu svetniku Peroni prisegli. (Kupčijska zbornica) je imela v saboto 29. t. m. svojo upravno zborovanje. Predsednik gosp. Kušar pozdravi novo izvoljeno ude, odsto-pivšim pa izjavi toplo zahvalo za njihovo uspešno delovanje zbornici v korist. — Potem se je vršila volitev. Vladni zastopnik, dvorni svetovalec grof Chorinskj, jo naprosil najstarejšega uda zbornico, gosp. Horaka, da je prevzel predsedništvo za časa volitve. Predsednikom zbornice jo bil vnovič izvoljen gosp. Kušar, podpredsednikom pa g. Hor&k, oba s 15 glasovi izmed 19 oddanih listov. Nomški odborniki oddali so prazne glasovnice. Po volitvah je poročal tajnik ces. svetnik gosp. Murnik o zadnjih dopolnilnih volitvah, odbornik Pakič pa o raznih prošnjah za oproščenje dokaza zmožnosti, katerega trpi novi obrtni red. Zbornica je skle- nila, pri 19 prosilcih, prošnje podpirati pri deželni vladi, jednemu pa se prošnja zavrne. Odbornik Vaso Petričič poroča o vprašanji kupčijskega mi-nisterstva glede diet in potnih stroškov, ki naj bi se odslej izplačevali uradnikom kupčijskih zbornic. Ministerstvu se pošlje primeren predlog o tej zadevi. — Potem zbornica toplo priporoči telegrafič-nemu vodstvu v Trstu napravo brzojavne štacije v Zagorji, in odobri tarifo javno vage v Kočevji. Odbornik Knez poroča o prošnji mesarjev mesta kranjskega, v kateri se pritožujejo o prenizkem tarifu in prosijo za odpravo tarifa. Zbornica sklene, da se tarif k večjemu za en četrt leta odpravi, pa le v poskušujo. Po končanem dnevnem redu pritožuje se g. Luckmann, da uže poldrugo leto ni bil pisan zapisnik o sejah zbornice in da predolgo ni bilo nobene javne seje, čeravno bi po pravilih vsak mesec zbornica morala jedenkrat javno zborovati; sicer tudi on priznava izvrstno delavnost gosp. tajnika. Predsednik in tajnik izjavita, da je bilo vsled lanske razstave toliko dela, da se je stvar nekoliko zakasnila, a sedaj bodo možno v redu poslovati. Na to se zbornica zaključi. — (Umrla) je danes v jutro v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni hči ranjcega državnega poslanca gospica Ana Lenčekova z Blance, v cvetu svoje mladosti stoprav 21 let stara. — (Lov tatu.) Včeraj zvečer okoli devete ure je odnesel neznan tat Žakelj moke peku na Bregu. A lopova so zapazili, in tedaj se je pričel lov. Tat je tekel z Žakljem na rami po Sa- lendrovih ulicah, preganjalci pa za njim. Tudi mati pekovka so bili na nogah, a vsled rejene postave jim vkljub vsemu naporu ni bilo lahko, dohajati hitrejšega lopova, in bil bi z moko odnesel pete, ko bi drugi ne bili priskočili. Sedaj pa je mož sprevidel, da ne odnese 70 kil težkega Žaklja in rajše se je ločil od njega. Vrgel ga je na tla in kot blisk je bil preganjalcem izpred oči! Žakelj so v triumfu tirali nazaj, lopovu pa so v kakem kotičku sline cedijo po dobri povitici, katero bi bil lahko spekel o Veliki noči. — (Tatvina.) V župnijskem poslopji na Igu bila jo zadtVfb soboto ukradena zlata žonska ura, črno emajlirana, na prikrovu z višnjevim vencem; dalje jedna spodnja haljina in jedna velika ruta. — (Požarna kronika.) Na podu gostilničarja Janeza Klemenčiča v Kovorji v kranjskem okraji jelo je 25. t. m. po 7. uri zvečer goreti; ogenj je v kratkem pokončal hišno streho, pod, šupo, svinjski hlev in mnogo poljskega orodja. Škoda znaša blizu 1000 gold., posestnik pa je zavarovan samo za 400 gold. pri nekem graškem društvu. Ogenj je nastal najbrž vsled neprevidnosti — morebiti je kak gost zagnal konec smodke proč, grede iz gostilne. — Prostovoljna požarna bramba tržiška je bila koj na mestu in posrečilo se je vrlim gasilcem vdušiti sovražni element v dveh urah. — (Kako Kranjci mrjo') Na Kranjskem je umrlo v prvem polletji lanskega leta 8035 ljudij, in sicer 3988 moških tor 4047 ženskih. Največ, 1560, v marcu; 1458 v januvariju; 1429 v aprilu; 1380 v februvariju; 1255 v maju; najmanj, 953, v juniju. Vsak dan sploh je tedaj umrlo 44 Kranjcev. Največ na dan, po 50, jih jo tedaj umrlo v marcu; po 49 v februvariju; po 48 v aprilu; po 47 v januvariju; 40 v maju; po 32 v juniju. Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“ London, 31. marcija. „Observer“ poroča iz Kabire, da je Gor do n 16. marcija udaril na ustaše, toda egiptovske vojske se je polastila panika in Gordon je bil prisiljen, umakniti se nazaj v Hartum. Cincinnati (v Zjedinj. državah), 31. marcija. Izgredi so se ponovili. Ljudska drulial je zapalila soduijsko palačo in več drugih poslopij ter zapodila gasilce. Ko se prikažejo vojaki, je začelo ljudstvo streljati; vojaki so se na to tudi orožja posluževali. 100 nepokoj-nežev je ubitih, 300 ranjenih. Policija je zopet uzela kanono, katere so se uporniki polastili in je razpršila razsajajoče druhali. Budimpešta, 30. marcija. Cesar je danes zjutraj došel sem in obiskal razstavo zlatarskih izdelkov, kjer se je mudil poldrugo uro. Ogromna množica ljudstva je vladarja navdušeno pozdravljala. Popoludne je Nj. veličanstvo odpotovalo v Godollo. Rim, 30. marcija. Novo ministerstvo je sestavljeno : Brin pomorstvo, Coppino pouk, Grimaldi poljedelstvo, Ferracciu pravosodje; drugi ministri ostanejo tudi v novem kabinetu. Telegrafično borzno poročilo z dne 31. marcija. Jednotni drž. dolg v bankovcih..................79 • 95 » » > » srebru......................81'15 Zlata renta.........................................101-85 5% avstr, renta........................................... Delnice nirodne banke............................... 844- Kreditne delnice..................................j 324-30 London 10 lir sterling...................... . , .121-30 Srebro................................................... •___ 20 frankovec........................................ 9-61 Cekini c. kr........................................ 5 • 68 100 drž. mark........................................59-25 Uradni glasnik z dnž 30. marcija. Naprava novih zemljiških knjig: Za katastersko občino Št. Ožbalt; poizvedbe v dan 15. aprila pri c. kr. okr. sodniji na Brdu; — za katasterske občine Gradiško, Hitenje in Jeršiče; poizvedbe v dan 15. aprila pri c. kr. okr. sodniji v Ložu. Pod varstvom: Dež. sodnija ljub. proglaša posestniškega sina Jan. P leve la iz Moš zapravljivcem in se je torej istemu postavil za varuha Miha Ovjač iz Moš (okr. Kranj); — dalje se je Fr. Sežunu iz Martinjaka zaradi notorične blaznosti postavil za varuha Jan. Kranjc iz Dol. Vasi (okr. logaški). Zapuščinska objava: C. kr. okr. sodnija v Vipavi javlja, da je 11. sept. 1882 v Gradišči št. 39 umrl Matija Duru brez oporoke. Pravni dediči imajo tekom jednega leta prijaviti svoje dokaze omenjeni sodniji. Ttrjei. Dnž 29. m arcij a. Pri Maliči: Rosenbaum, trgovec z Dunaja.— Dr. Tho-mann iz Trsta. — Baron Schonberger, zasebnik iz Radovljice. TTnrurli so: Dne 28. marcija. Helena Sever, gostinja, 791., starostno oslabljenje. — Gvido Maček, pozlačovača sin, 20 1., Mestni trg št. 24, otrpnenje možjan. V bolnici: Dn6 28. marcija. Peter Marn, delavec, 44 1., jetika. — Josip Troja, delavec, 30 1., jetika. Tržne cene. V Ljubljani 29. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 41 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 4 gld. 87 kr.; rež 5 gld. 69 kr.; ajda 5 gld. 63 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; lOO kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 1 gld. 10 kr., salo po 88 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 64 kr., svinjina 68 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 50 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld. Srečke z dn6 29. marcija. Line: 51 46 14 69 3. Trst: 88 72 45 79 14. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tompc- ratura Vetrovi Nobo Mo-krina v mm «5 8 fi Js- > » 0-00 ci •M 'O «3 e S 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-08 732-54 732-27 + 1-0 +12-6 + 8-6 brv. svzh. sl. sz. sl. js. obl. » o-oo Odgovorni urednik prof. Pr. Šukljo. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.