21. štev. V Kranju, dne 24. maja 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista ,,Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Nasilen preobrat. ii. Ob velikih praznikih ima dunajska „Nova Preša" navado, da prinaša o važnih političnih vprašanjih mnenja raznih boljarjev, poslancev, članov gosposke zbornice, tajnih svetnikov, visokih uradnikov in generalov, z eno besedo: takih, ki so že bili ministri in takih ki še — niso bili. V velikonočni številki tega lista priobčil je član gosposke zbornice grof Anton Pace tak članek pod naslovom „Nad strankami". — Kakor je v sličnih slučajih navada, je v tem članku nekaj poze. Pisec je umirovljen upravni uradnik, ki svojega političnega prepričanja nikdar ni kazal osten-tivno. Vendar pa se sme trditi, da po svojem političnem naziranju stoji mnogo bliže Hohenwarthu in Taaffeju, nego Lasserju in Ungerju. Ce torej v članku obžaluj.e, da se je razbila stara nemška levica, ki se je sama imenovala državno stranko, slutimo, da ta bolest ni posebno globoka. Smer članku pa je, da so se jezikovni in narodnostni boji preživeli, da stranke v medsebojnem boju nimajo in ne morejo nič pridobiti, da naj bi se ustvarilo neko mirovno, posestno stanje, politične sile naj bi se odvrnile od lokalnih in osebnih bojev in obrnile na splošni državni interes in tako vstva-rila nova, močna državna stranka. Pisec je stal mnogo let za državnimi kulisami in zanimivo je, kako šiba ono nizkotno vladino mešetarenje, izrabljanje stranke proti stranki, spekulirale na osebne razprtije in sploh na vse človeške slabosti, ki se uradno imenuje vladanje nad strankami. Z vso odločnostjo pa povdarja, da bi tako stranko mogla vstvariti le močna roka. In morda ni slučaj, da se je članek obelodanil ob tre-notku, ko se je izvršila prememba v poveljništvu naše mornarice. To bi bil, če tudi člankar te besede ne rabi, nekak destiliran federalizem. Tu se spominjamo, da je pred leti Ivan Korbar v državnem zboru izjavil, da iz labirinta naših notranjih zmešnjav ne vidi drugega izhoda, nego da se oktroira za celo državo pravičen jezikovni zakon, tako da se potom oktroa omo- goči in zajamči izvršitev člena 19. osnovnih državnih zakonov. Ta predlog kaže približno v isto smer, kakor članek grofa Paceta, samo da je bolj precizen in jasen. Seveda da bi bila tudi za tak ukrep potrebna močna roka. Pred par dnevi objavil je dr. Gessmann v krščansko socijalnih listih članek, v katerem izvaja, da z rednimi sredstvi ne pridemo nikamor in da bo na vsak način potreba misliti na izvanredna sredstva. Iz tega izhaja, da se vedno bolj širi zavest, da je naš državni voz zašel v tako močvirje, da ga domača priprega ne more več spraviti v normalni tir. Ta zavest javi se pri izkušenem birokratu, pri Slovanu, - ki je ostal vedno v stiku z vsakdanjim, svežim življenjem in pri politiku, ki je •vzrastel in živi v dunajskem zraku. In to je naravno. V petdesetih letih se naš parlament ni dvignil do rednega poslovnika, sedaj živi v provizornem poslovniku od šestih do šestih mescev. Ce odra-čunamo imenovanje kakega dvornega svetnika ali kako poplemenitenje ali kako neizterljivo posojilo iz verskega fonda, nima ta- parlament prav nobenega vpliva, posebno ne na tok velike politike niti notranje niti zunanje. Ta parlament ni mogel preprečiti popolnega debakla naših financ in ne more nič storiti, da bi iste ozdravele. Ce se pripravlja na svetovnem odru kak važen dogodek, se pošlje parlament domu, da se mu nekaj za potnino, nekaj za letovišče. Dokler so razmere napete, se ne skliče. In če je vlada odločila usodo države in parlament zopet skliče, mu dovoli govoriti o zapiranju štacun, zaboga pa ne o tem, kar je zgodovinskega pomena. Pri nas so krogi, ki z mladeniško ogorčenostjo vskipe, če slišijo o oktroa ali o klicu po močni roki. Mi me nimo, da je to ogorčenje nekaka samoprevara. Iz državnega stališča nimamo vzroka zgražati se nad klicem po močni roki in sicer zaradi tega ne, ker smo vladanja izven ustave že vajeni, ne da bi se tega zavedali. Ce se na Hrvaškem suspendira ustava in postavi komisar zaradi tega, ker vlada v Budapešti ne more skupaj spraviti take večine v hrvaškem deželnem zboru, kakor bi jo vlada rada imela, če se zaraditega suspendira ti- skovni zakon, zakon o zborovanju in se postavi diktator z neomejeno močjo, je to po trditvi ogr-| skega ministrskega predsednika nasilno pravo ali ! po domače „Staatsstreich". Prav isto je, če v ogr-| skem parlamentu meče policija in vojaštvo tiste poslance z brahijalno silo iz zbornice, katerih predsednik ne more ukrotiti s poslovnim redom. In do pičice isto je, če dunajski parlament ne dovoli proračuna ali vojakov, ker nima zaupanja do vlade, ta pa se ne umakne, ampak razžene parlament in si dovoli proračun in vojake sama sebi na pod-lagi § 14. Vse to je oktroa, .,Staatsstreich" in če smo se v malem privadili požirati kapljice, kaj bi se zgražali če se zahteva, naj enkrat izpijemo celo žlico zdravil. Kar se pa tiče naših domačih razmer, je naše stališče še mnogo enostavnejše. Za nas so imele -ustava in v njej zajamčene pravice v najboljših časih zelo platoničen pomen. Mi smo čutili nekaj sladkosti teh dobrot, če je bjlo to po I volji centralne vlade. Sicer pa prav nič. Pri nas i vlada kakor v Bachovich časih nemška birokra-j cija. In če tudi je prišlo tekom let med to biro-! kracijo nekaj „kmetov" na tok politične uprave j nimajo ti prav nobenega upliva. Ce pa nas dunajska vlada ne mara, kar je I navadno, potem nas na podlagi tiskovnega zakona i konfiscirajo prav tako kot v izjemnem stanju, raz-I "puščajo naša društva ravno tako kot v Bosni in na Hrvaškem. Nemški birokrati mečejo naš jezik I iz uradov, kakor se jim poljubi. Ce se zgodi kak j v nebo kričeči slučaj bodisi v sodni dvorani, na : pošti ali na kolodvoru se zgražamo, kričimo i in interpeliramo, ali kršilcem zakona se nikdar ne ! zakrivi le en las. In v sličnih novih slučajih se i taki dogodki ponavljajo in odigravajo do konca ' kot poprej. Ce se nam bliža kak važen zgodovin-i ski trenotek, da nam skrbna naša vlada pismen ■ poduk, kako se nam je obnašati, da ne grešimo j proti državni ideji. Naša vlada nam da pismen ' poduk, kdaj, kako in v kaki meri se smemo navdu-j siti in kako smemo dati duška svojim čustvom. Po I državnem osnovnem zakonu ima sicer vsakdo za-i jamčeno pravico izražati prosto svoje mnenje. Ali i močnejši kot ta državni osnovni zakon, je policij- PODLISTEK. Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. Mehmed Alijevi nasledniki so se bavili predvsem z zboljšanjem uprave in ureditvijo notranjih razmer. V sredi 19. stoletja vladajoči Said je pravičneje razdelil davke, odpravil monopole, gradil železnice in pričel z velikim kulturnim delom, gradnjo sueškega prekopa. Velikansko delo ženijalnega Francoza Lessepsa je bilo končano 1. 1869 pod Izmajilom, sinom Ibrahim paše, možem evropske vzgoje, pa orijentalske razkošnosti. Vzgojen v Parizu je hotel vse pridobitve zahodno evropske civilizacije mahoma udomačiti v Egiptu. Preosnoval je sodišča, gradil ceste, železnice, snoval šole, podajal podjetnikom, ki so hoteli zidati tovarne ali hotele, obširna, davka prosta zemljišča in gospodaril sploh tako lahkomišljeno, da so nastali državni dolgovi v malo letih na več nego 2500 milijonov kron. Kakor vedno, se je tudi zdaj v orijentalske zadeve vmešala stara Evropa, mož je prišel pod evropsko kuratelo, moral odstopiti svoja orjaška zemljišča državi in sprejeti v kronski svet enega Angleža in enega Francoza kot svetovalca (nadzorovalca). Ko si je upal zopet samostojno nastopiti in „sve-tovalca" odsloviti, se je moral posloviti tudi sam in umrl je v bolj ali manj očitnem pregnanstvu leta 1895 v Carigradu. Drugače je pa Izmajil svojo vladarsko pozicijo znatno utrdil. Z velikimi darovi je dosegel sultanovo priznanje, da si egiptovski gospodarji slede po pravu prvorojenstva, kupil si častni naslov in čin kediva (podkralja), zadobil pravo sklepati pogodbe s tujimi državami, v upravi in vodstvu je dosegel popolno neodvisnost, zvišal je število vojaštva na 30.000 mož in bil srečen tudi v vojskah na jugu, kjer je razširil svoje gospodarstvo prav do ravnika abesinskih mej. Tribut, ki ga je moral za vse te privilegije pošiljati v Carigrad, je res narastel letno na 17 milijonov K, zato je dosegel na zunaj in znotraj dejansko popolno neodvisnost. Toda že pod njim, še bolj pa pod prednikom sedanjega kediva, Tevfikom, je nastalo v notranjosti močno nacijonalno, tujcem sovražno gibanje, z geslom: Egipt Egipčanom. Na zunaj se je pokazala ta struja v odstranitvi obeh evropskih ministrov pod Izmajilom. Vodil je nacionaliste zmožni in predrzni Arabi paša. Baš, ko je Tevfik začel urejati zavožene finance in notranjo upravo, so se uprli v Kajiri 1. 1881. vojaki, zahtevali ustavo in odstranitev tujcev. Kediv se je moral udati, razpisati volitve, ter vso upravo prepustiti Arabiju, ki je pa slučajno pozabil na evropejske interese. Da bi se nanje spomnil, se je prikazalo koncem maja an-gleško-francosko brodovje pred Aleksandrijo — Italija, dasi na ta izlet povabljena, ni hotela slediti — in ko so domačini kot odgovor na evropsko vmešavanje nekaj Evropejcev poklali, je začelo brodovje Aleksandrijo bombardirati, nakar je mesto kapituliralo. Francosko brodovje je nato odjadralo, Angleži so pa izkrcali ekspedicijski kor, ki mu je načeloval Wolseley, pobili Arabija pri Telel Kebirju (13. septembra 1882), ga vjeli in poslali v pregnanstvo na Cevlon. Od tedaj so pravi gospodarji Egipta Angleži. Veliko težav in nadlog je provzročil novim gospodarjem Egipta ostanek Sudancev pod „krivim prerokom" Mahdijem. V bistvu versko - fanatično, deloma tudi nacijonalno gibanje, ki se je začelo pričetkom 90. let 19. stoletja v Sudanu in za katero se egiptovski mogočnjaki začetkoma niso dosti brigali, se je pod vodstvom precej nadarjenega Mohamed Ahmeda, ki se je svojcem predstavljal kot nov prerok, ki jih bo osvobodil gospodstva nevernikov, in upiral svoj vpliv na islamske me-niške redove, (derviše), spremenilo v silen požar, ki je zajel ves Sudan in začel ogroževati tudi Nubijo. Egiptovske vojske, poslane proti njemu, so bile razbite in junaški general Gordon, ki je začetkoma uspešno prodiral proti jugu, se je moral presili umakniti in zateči v Hartum, kjer je po dolgotrajni krepki brambi slavno umrl. Mahdijci so zavzeli Hartum, napravili iz njega svojo prestolico in se v njem držali 14 let, dokler ni prišla revanche. ska naredba z leta .1851. Kadar se vlada sklicuje na to odredbo, državni osnovni zakon ne velja. Mi lepo ubogamo, pospravimo že pripravljeno pobarvano sukno, razrušimo sestavljene grmade in pospravimo sveče z oken, vlada pa ima vzvišeno zavest, da je ustavila časovo kolo. Zaraditega nas vsi ti klici po močni roki, naj pridejo od Nemcev ali Slovanov, od uradnikov ali parlamentarcev ne strašijo prav nič. Mi ne moremo ničesar izgubiti. Nasprotno pa smo prepričani, da parlamentarnim potom ni rešitve. Država je največji organizem, ali vendar podvržena velikemu zakonu narave, da mora imeti v sebi moč in predpogoje za življenje, ali pa mora poginiti. Vmes je mogoč še stadij životarenja — vegetiranja, življenja iz rok v usta in forlvurštlo-vanja. In v tem stadiju se nahajamo sedaj, z večnimi provizoriji v proračunu, z kupičenjem državnih dolgov, z stagniranjem deželnih zborov in s popolno onemoglostjo in brezmočjo državnega zbora. Na državnem organizmu je potrebna resna operacija in vprašanje je le, da se izvrši tako, da jo bo ta organizem prenesel. Državni organizem je opasno bolan in potrebuje temeljite kure. Kot stari patriotje izrekamo le željo, da bi se mu zgodilo, kot knezu Volkonskemu, o katerem pravi Tolstoj: četudi so mu zdravniki stregli, četudi so mu puščali in dajali zdravila piti, je vendar — ozdravel. POLITIČNI PREGLED. Državni zbor. Dne 20. t. m. je imel ministrski predsednik Stiirgh v parlamentu težko pričakovani govor, ki pa v nobenem oziru ni odgovarjal pričakovanju poslancev. Navajal je namreč samo splošno znane stvari. Glede notranje politike je omenil, da so se spravna pogajanja na Češkem in v Galiciji razbila, kar vlada obžaluje. Stiirgh je obljubil, da bo vlada i nadalje podpirala poskuse doseči spravo. Se bolj suhoparno je bilo naštevanje občeznanih dohodkov v zunanji politiki, kakor smo jih brali po vsem časopisju. Najnesrečnejši pa je bil po splošni sodbi poslancev oni del govora, kjer skuša zavračati ministrski predsednik v imenu zunanjega ministra napade na Kania, vodjo literarnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Večina govornikov -r* nemških in slovanskih — je očitala temu možu, da je ravno on spravil s svojim hujskanjem po časopisju proti Srbom in Crnogorcem monarhijo tako-rekoč na rob gospodarskega propada in ob ves ugled v Evropi. V debati, ki je sledila temu govoru, je bila takorekoč cela zbornica edina v prepričanju, da je bilo delovanje tega moža škodljivo vsem avstrijskim narodom. Tudi glede tega, da je bil govor ministrskega predsednika precej voden, navajajoč splošno znane stvari in v nemar puščajoč vodilne misli, ki jih hoče vlada uveljavljati v prihodnosti glede notranje in zunanje politike, se je strinjala cela zbornica. Drugačna pa je nemška sodba o vladinih odredbah v slovanskih, zlasti v jugoslovanskih deželah. Predsedniku nemške nacijonalne zveze še ne zadostuje komisarijat na Hrvatskem, premalo mu je izjemno stanje in razpust srbskih društev v Bosni in Hercegovini, opravičena se mu zdi skrita vojaška diktatura v Dalmaciji. Slovansko naziranje v zadevi balkanske krize so tolmačili: dr. Korošec, dr. Soukup, dr. Kramar, Stanek in dr. Levvicki. Vsi so soglašali v tem, da je kriva neuspehom v zunanji politiki naša notranja politika. Korošec je naglašal, da avstrijski Slovani ne silijo izven avstrijskih mej, da pa odločno zahtevajo enako pravico z nemškim narodom. Ker pa temu ne odgovarja obstoječi duali-zem, ki ima ravno namen v tostranski polovici zasigurati gospodstvo Nemcem, na Ogrskem pa Madjarom, se mora nadomestiti s trializmom. Tako naj se združijo Jugoslovani v upravno celoto. V tem oziru se ne zanašajo, kakor izjavlja dr. Koro- i šec, na pravicoljubnost Nemcev, tudi na nobeno avstrijsko vlado, ampak edino na dinastijo, ki lahko s pomočjo zanesljive armade strmoglavi dualizem. Zelo temeljito se je bavil z našo zunanjo in notranjo politiko češki poslanec dr. Kramar. Odločno zavrača našo politiko glede Albanije, trdeč, da bi bilo najbolje če bi se Albanija razdelila med Srbe in Grke, ker bi se na ta način Avstrija od-križala Italije, ki se trudi, da si utrdi v Albaniji stališče v narodnem in gospodarskem oziru. Tako pa nas dovede naša albanska politika prej ali slej do krvavega obračuna z Italijo. Razkol med češkimi politiki. Med mladočehi in češkimi agrarci je nastalo v zadnjem času zaradi odnošajev proti vladi hudo ; nasprotstvo. Po enoglasnem sklepu stopijo Agrarci j proti sedanji vladi v opozicijo, kar češko ljudstvo po ogromni večini odobrava. Razlogi, ki so napotili agrarce do tega koraka, so že iz časopisja več ali manj znani. Vladi se očita predvsem, da so se le vsled njene neodločnosti razbila spravna po- j gajanja na Češkem, ker ni nastopila proti pretiranim nemškim zahtevam, zlasti ker ni zabranila znanih odlokov justičnega ministra Hochenburgerja,-ki potiska na svojo pest vedno bolj češčino iz uradov na korist nemščini. Pa tudi za izboljšanje slabega finančnega stanja češke dežele se vlada ni hotela zavzeti iz bojazni pred češkimi Nemci tako, da bi se spravile deželne finance po več-letni nemški obstrukciji v red. Pod temi pogoji so bili zavezani agrarci in mladočehi podpirati vlado. Ker pa Stiirgh ni izpolnil nad, so mu odpovedali agrarci sodelovanje. Mladočehi so pa proti opoziciji v sedanjem trenutku zlasti radi tega, ker še vedno upajo, da vlada reši češko dežeio pred finančnim polomom. Mi Slovenci moremo le upati, da se nasprotstvo med obema češkima strankama na češko J korist in v interesu vseh avstrijskih Slovanov ublaži. Upanje na to nam daje zadnji Kramarev i govor v parlamentu, kjer se je voditelj mlado-čehov precej približal opozicijonalnemu stališču agrarcev, ki tvorijo najmočnejšo češko stranko v parlamentu. Vladni komisar na Češkem. Češki časnikarski glasovi trdijo, da v kratkem pade sedanje Sturghovo ministrstvo, ker ni doseglo sprave med Cehi in češkimi Nemci. Z novo vlado nastopi istočasno na .Češkem vladni komisar, ki bo imel dvojno nalogo. Uvedel bo zopet doklado na pivo, ki bo znašala 4 krone od hektolitra (poprej 1 K 70 v od hektolitra), zvišal bo pa tudi deželne doklade od 55 % na 65°/0. Tako bi se naj spravile v red deželne finance; to bi bila podlaga nadaljnim pogajanjem na političnem polju. Politikujoči škofje. Spravo med Poljaki in*Rusinr so zabranili, kakor je že znano, gališki škofje. Te dni so izdali pastirski list, ki se bo bral na prižnicah prihodnjo nedeljo in ki se peča s prihodnjimi volitvami v gališki deželni zbor. Škofje trdijo, da preti v slučaju, da se volilna reforma izvede, deželi nevaren radikalizem. Obenem svarijo kmetsko prebivalstvo in delavstvo pred onimi, ki razglašajo, da je ljudstvo ustvarjeno, da vlada samo sebe. Demokratska stranka je, pravijo škofje, krščanskim načelom sovražna. Hrvatska. V zagrebških političnih krogih se potrjuje, da je zaprosil kraljevi komisar Čuvaj za upokojitev. Ker pa še ogrska vlada nima primernega naslednika, ogrski ministrski predsednik Lukacs še ni sprejel demisije. Da je določen za bodočega bana baron Rauch, ni resnično. Vendar pa bo vsled Cuvajeve prošnje za upokojitev ogrska vlada prisiljena, da se peča resno s hrvatskim vprašanjem in ga hitro reši. Razkol v pravaški stranki se je izvšil zadnje dni, ko sta vdrla v uredništvo strankinega glasila „Hrvatska" frankovca dr. Frank in dr. Horvat in s silo odstranila iz uredništva dva neljuba urednika. Trdi se, da stoje za frankovci madjaroni Rauch, Tomasič in škof Krapac, ki hočejo ustanoviti novo madjaronsko stranko. Ostali pravaši še dozdaj niso zavzeli proti temu nasilju stališča. Rusija posreduje med Bolgari in Srbi. Ruska vlada je, kakor poroča neki češki list, sporočila srbski in bolgarski vladi, da prevzame v prepornem vprašanju glede Macedonije posredovanje, kakor hitro ji oficijelno poveri to nalogo katera izmed prepirajočih se strank. Z ozirom na to je prosil v imenu bolgarske vlade ministrski predsednik Gešov rusko vlado, da posreduje. Srbija zahteva, kakor znano, z ozirom na to, da je storila v vojni proti Turčiji več, kakor je bila zavezana po pogodbi, popravo prvotne pogodbe, česar pa Bolgarija na noben način noče privoliti. Gešov je izrecno povdaril, da naj se izvrši posredovanje kolikor mogoče hitro. Razdelitev Albanije. Albanija se razdeli v dva okraja z vrhovnim predsednikom na čelu. Oba dobita posvetovalni zbor domačinov. Predsednika imata najvišjo civilno in vojaško oblast. Razven tega bo v Albaniji urado-val mednarodni komisar kot kontrolor. Kakor hitro so se Angleži v Egiptu zadostno okrepili, so začeli z znatnejšimi silami prodirati proti jugu. Sir Herbert Kitchener je v 4. letu vladanja sedanjega kediva Abbas Hilmija II. — spomladi 1896 namreč, polagoma pa odločno prodiral v Sudanu, razbil Mahdijevce ali derviše, kakor so jih tudi imenovali, v več manjših praskah in uničil glavno njih silo 2. septembra 1898 pri Kereri. Zmagalo je tu kakor skoro vselej v boju Evropejcev z necivilizirana morilna tehnika, hitro streljajoče puške in topovi proti junaški a brezupni konjiški ataki dervišev. Z zavzetjem njih prestolice je bila moč učencev „krivega preroka" za vselej uničena, Sudan ločen od Egipta, in podrejen angleškemu guvernerju, in upravljan po vojaških upraviteljih. Po Vsej njegovi dolžini se zdaj zgradi železnica, ki ima preprečiti celo Afriko in katere končnica je na severu Aleksandrija, na jugu pa Capetovvn. O sedanjosti se lahko trdi, da vladajo v Egiptu Angleži. Francozi so z neodločnostjo 1. 1882 izgubili svoj prej vladajoči vpliv in kot slabotno nadomestilo dobili zadoščenje, da ja posredovalni in občevalni jezik Ponilja francoščina. Vsi poskusi potom pogodb, spraviti Angleže vsaj do obljube, da v gotovi dobi zapuste deželo faraonov, so bili brezuspešni. Edino, kar se je doseglo, je bila 1887 proglašena popolna nevtraliteta sueškega kanala dočim dogovor iz I. 1904 de facto prepušča vlado v Egiptu Angležem, ne zahtevajoč od njih nikakega roka za zapustitev dežele proti temu, da se Albion zaveže obstoječih razmer ne premeniti. Sicer se pa ne more trditi, da bi ne bilo angleško nadzorstvo deželi koristno. Trgovske zveze z največjo pomorsko državo, stroga disciplina, nepristranost prt oddajanju služb, izvrstna finančna uprava, so povzdignile blagostanje Ponilja, neume-šavanje v narodne-verske, notranje zadeve, pro-vzroča, da se angleško gospodstvo niti ne čuti. Tudi felahom gre dosti bolje. Preje odiranim od vlade in gospodarjev latifundij, ustanavlja nova vlada hranilnice in zadruge, katerih se sicer tako nezaupljivi orijentalec prav pridno poslužuje. Krizi, ki je nastala v domačem agrarnem gospodarstvu vsled nadprodukcije inozemske pšenice, je bilo odpomagano s premenitvijo pšeničnih polj v bombažne. Narodno-versko gibanje, ki bi delalo vsakemu drugemu narodu preglavico, je znala obrniti zvita Anglija v svojo korist. Po geslu self guver-nement, (avtonomije), ki je z velikim uspehom upeljan v Kanadi, Avstraliji in južni Afriki, dovoljuje Velika Britanija pomalem tudi Egiptu koncesije samoodločbi ljudstva. Ze zdaj obstoji nekak državni svet, ki se ima počasi preustrojiti v državni zbor, izobraženi domačini se sprejemajo v vplivnejše državne službe, podpira se trgovina in obrt. Versko gibanje je prišlo v Angliji kot nalašč. Znano je, da Turki ne ljubijo Arabcev, ki so jim manj vredni. Ti jim pa vračajo milo za drago. Gotovo je, da bi se ta dva naroda krvavo zbila med sabo, da ni obema skupna vera, najmočnejša vez v Orijentu. Gre se le zato, kateri narod ima prednjačiti islamu. Arabci s svojo staro kulturo in slavo, ali Turki, zmagovit, osvojevalen rod, raz-širjevalci mohamedanstva z ognjem in mečem? Prvi se ponašajo s tem, da je tistanovnik islama kost njih kosti, kri njih krvi, drugi imajo pa v rokah namestništvo božje na zemlji, vidnega glavarja vseh vernih, kalifa, ki je vsakokratni cari-grajski sultan. Pripomniti pa je, da je kalifat v Carigradu šele od 1. 1517 dalje, da so bili kalifi prej egiptovski vladarji, stolujoči v Kajiri in da je šele po osvojitvi Ponilja po sultanu Selimu bilo preneseno mohamedansko papeštvo v Stambul. S propadanjem turške sile in slave pa se dviga paralelno samozavest Arbcev, ki se po svojem številu (nad 30 milijonov), stari kulturi ustanovi-teljstvu mohamedanstva in svoji trgovski pomembnosti v Afriki in-Aziji čutijo poklicane, iztrgani kalifat znova pridobiti čisti prerokovi krvi. Vse stremljenje Novo Arabcev smeri na to, vpostaviti kalifat zopet na staro mesto, v Kajiro, in ga izročiti sedanji egiptovski dinastiji. To je pa voda na angleški mlin! Kedivi so itak senca v roki svetovnega angleškega imperijalizma in če se Angležem posreči in posrečilo se jim tudi bo, da kediv postane tudi Alahov namestnik in duševni glavar 240 milijonov Mohamedancev, ki fanatično ubogajo povelja najvišjega duševnega glavarja, orodja angleške politike, — potem je angleško gospodarstvo cele severne in srednje Afrike in prednje in srednje Azije na najlažji način zagotovljeno. Chef d' oeuvre de la politique! Altro che politica Austriaca! S takimi izbornimi diplomati bo Anglija na jezo Nemcev še dolgo ohranila svojo pomorsko trgovsko in industrijsko prvenstvo in ponosno se bo po svetovnih morjih razlegala morje in angleško gospodstvo nad njim poveličujoča himna: „Rule Britannia!" Dalje. Odpust rezervistov. V petek, dne 17. maja je bila izdana na poveljstva štirinajstih korov odredba, ki določa, da se naj odpusti iz aktivne službe vse rezerviste letnikov 1908 in 1909. Rezervni letnik 1908 se nahaja sedaj v aktivni službi samo pri konjenici. Število teh rezervistov, ki bodo sedaj poslani domu, znaša 35.000. Nadalje se je odredilo, da se še odpustijo domov nadomestni rezervisti letnikov 1910 in 1911. Teh je 15.000. Naglasa es pa, da rezervistov v Bosni Hercegovini in Dalmaciji (torej one, ki služijo v 15. in 16. koru) še ne odpustijo, dokler se razmere na Balkanu čisto ne uredijo. Prizadetih je s tem še mnogo slovenskih fantov, zlasti topničarjev. . Narodno-gospodarstvo. Razpis oddaje plemenskih kobil, oziroma žrebic. Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe nakupi meseca junija in avgusta t. I. kobil in žrebic na Kranjskem, da jih odda po znižani ceni dobrim konjerejcem, ki imajo vse predpogoje, da se morejo pečati z vzgledno konjerejo. Oddalo se bo kakih 10 kobil ali žrebic pinc-gavske in žlahtne pasme. Pincgavske plemenske živali se oddajo izključno le v politične okraje Radovljica, Kranj, Kamnik in ljubljanska okolica, dočim se oddajo kobile žlahtne pasme le v ostale politične okraje na Dolenjskem in Notranjskem. Nekolekovane prošnje za te kobile je vložiti najkasneje do 30 junija t. 1. na konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Prejemniki kobil (žrebic) bodo morali podpisati zavezno pismo z nastopnimi določbami: • 1. Kobile ali žrebice preidejo šele čez 6 do 8 let v neomejeno last prejemnika, dotlej je pa samostojni konjerejski odsek lastnik oddane plemenske živali. Tudi po preteku tega roka si pridrži konjerejski odsek predpravico do nakupa. 2. Ce prejemnik iz kateregakoli vzroka prejeto žival poprej vrne ali mu jo konjerejski odsek odvzame, dobi tisto povrnjeno, kar je zanjo plačal. Kake druge odškodnine se na noben način ne prizna. Ce se je kobila, ki se je nazaj vzela, poslabšala, ima konjerejski odsek, pravico primerno vsoto odtegniti. 3. Prejemnik kobile se ima zavezati žival pravilno krmiti in oskrbovati ter pri obolenju takoj skrbeti za primerno zdravljenje. 4. Za kobilo in za njen zarod je vsekako imeti primernega tekališča ali pa pašnik. 5. Za žrebce, ki jih skoti prejeta kobila, ima predpravico do nakupa c. kr. kmetijsko ministrstvo in za žrebice pa samostojni konjerejski odsek, če se čanstvo, ki razen za časa volilnega boja ne ljubi j javnih političnih nastopov, kajti naše meščanstvo j mnogo čita, se iz listov samo poučuje o političnih i odnošajih, meščani-somišljeniki so med seboj itak i vedno v ozki stiki, po volitvah pa hočejo v miru [ živeti tudi s političnimi nasprotniki. Tem razmeram i je narodno-napredna stranka prilagodila svoje de-i Iovanje, in kakor vse kaže, je to postopanje pravo. ! Volilstvo se z zaupanjem oklepa stranke, katera -i ima, kakor so pokazale zadnje občinske volitve ; na podlagi novega obč. volilnega redar za seboj j tudi skoro vse doslej od volilne pravice izključene sloje. Narodno-napredna stranka v Kranju se tedaj more ponašati z lepimi uspehi, za kar pa ni nikdar j zahtevala priznanja od katerekoli strani. Nekaj pa \ je, kar sme pač opravičeno zahtevati, da namreč i lastni somišljeniki dobrohotno presojajo njeno delo, i ki je v našem mestu povzročilo za narodno-napredno gibanje ugodne razmere, kakor v današnjih žalostnih časih obstoje le še malokje na Slovenskem. Pa vam pride nadut človek in poseže zahrbtno s svojo j nerodno roko — bodisi vsled nepoznanja razmer, J bodisi radi užaljenega samoljubja — v „Danu" z i dne 19. t. m. v naše politično in družabno življenje. Zaganja se v posameznike, rodbine, društva in „kritikuje" zavit v demokratično meglo delovanje stranke, češ, da temelji na „rodbinsko-klikarski hegemoniji"! Ne spuščamo se v podrobnosti, opozarjamo na primerni odgovor odbora „Narodne čitalnice" v „Danu" z dne 22. t. m. in pripomnimo le par besed radi napada na stranko samo. Nobena stranka ni popolna in prav gotovo tudi narodno-napredna stranka v Kranju ni brez napak. Dostojno in nepristransko kritikovanje strankinega delovanja po somišljeniku in dobrohotni umestni nasveti v izboljšanje od strani resničnega prijatelja, bi mogli obroditi le dober sad. Če pa kdo na tako neotesan in brezvesten način, kakor je to storil „Danov" dopisnik, nastopa proti lastni stranki, potem tak človek ne le da ne zboljšuje, marveč naravnost razdira, kar se je tekom let s trudom gradilo, dela nasprotnikom v roke in jemlje veselje tistim, ki se nesebično pehajo za korist stranke. Tak človek zagreši najgrši zločin na lastni stranki. Res, bog nas varuj takih „prijateljev", nasprotnike bomo, kakor doslej, tudi v prihodnje naklestili sami! Gospod Vinko Marinko je od silnega napora, katerega mu je minole tedne povzročalo cluhomorno urejevanje „Gorenjca", duševno precej onemogel. Tudi slučaj Janeza Jamnika mu je nekoliko pokvaril apetit. Zato je nadaljni boj proti »Okrajni bolniški blagajni" prepustil nekemu Janezu Markoviču iz Tenetiš št. 14., ki se v včerajšnjem „Gorenjcu" v odprtem pismu na načelnika napominanega zavoda bridko pritožuje, da bolniška blagajna noče — za njim pošiljati bolnišnine! — Ker g. „profesor" Marinko — včerajšnji ..Slovenec" ga je promoviral celo za doktorja — v svojem turobnem stanju ni mogel producirati ničesar originalnega, je pouzmal iz zadnje „Save" notico „Politična morala", katero smo posvetili njegovemu javnemu delovanju. G. predsednik „Meščanske zveze" se je postavil na prav komodno stališče in vstavil v tej notici povsod mesto svojega imena ono poslanca Pirca. Pri tem se mu je pa pripetila mala nezgoda. Mož ni pomislil, da smo mu v ..Savi" nabavili suknjico natančno po meri, in da kamižola, napravljena za vitkega Marinka, ne more pristojati širokoplečemu Pircu. Gospod dr. Cene naj tedaj obdrži lepo zase podarjeno suknjo, saj smo mu jo dosti mehko podložili — z Jamnikovo kožo! Birma v Šmartnem pri^ Kranju. Minolo nedeljo je imel, škof birmo v Šmartnem pri Kranju. Lepo so mu Šmarčani okrasili ceste in cerkev in na čilih konjičih so mu jahali nasproti. Kar žarel je obraz prevzvišenemu, ko je zagledal mlaj pri mlaju, papežko zastavo pri papežki zastavi. In bridko mu je bilo okoli duše, spominjajoč se skoposti kranjskega tehanta in klavernih 6 mlajev pred cerkvijo. Zato je sklenil v svoji hvaležnosti, da na prižnici malo poagitira za šmarskega župnika. „Le lepo v domačo cerkev bodite k maši, le lepo v domačo cerkev. Ne hodite v Kranj k maši, ampak k domačemu župniku. Res, lepo ste me sprejeli, res lepo; vse lepše, kakor v Kranju, vse lepše." Tako je menil prevzvišeni in po razkošnosti Šmarčanov v dekoracijskem delu svojega sprejema, je sklepal tudi na gmotno razkošnost in potrkal je ponižno na vrata Sitarjev ter prosil vbogajme za — svoje zavode v Št. Vidu. In prav nič se ni ženiral vzeti tudi zadnjih 20 krajcarjev, ako ni bilo več pri hiši. Tako se je imel prav dobro in popoldne ob 4. je še napravil mali turistovski izlet na Sv. Jošt, odkoder se je vrnil, svež na duhu in na telesu ter prepričan o dobrem in vernem stražiškem in šmarskem ljudstvu ter o radodarnosti istih, vesel proti beli Ljubljani. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Nehote smo se spomnili na ta rek, ko smo dobili od prijatelja, ki je posetil Golico, novo razglednico, katero je založilo Slov. plan. društvo. Prvi pogled nas je razveselil, saj je res lepo izdelana in bode razveselila gotovo vsakega hribo-lazca. Ko smo pogledali natančneje in dokončali to raziskavanje, nas je zabolelo pri srcu in nehote so nam ušle besede: to je greh na slovenskem narodu. „Gozeichnet F. Schesek (gotovo nekdaj Šešek) Graz. Krenngasse." ,.Lith. u. Druck, Senefelder Graz." Ali nimamo slovanskih zavodov, ki bi nam to napravili? Sami se vedno jezimo zakaj nam ponemčujejo naša lepa slovenska krajevna imena in tu jih nam prinaša S. P. D. na novi razglednici, evo jih: Bistrica (Feistritz), Vjllach (Beljak), E. St. (Eisenbahnstation), Podroščica (Rosenbach), Podgorje (Maria Etend), Celovec (Klagenfurt), zopet Bistrica (Feistritz), Golica H. (Hiitte), Stou H., Klageufurter H., Valvasor H., Trbiž (Tarvis), H. St.j(Haltestelle) Hrušica. Jesenice (Assling), H. St. Žirovnica, Veldes-Bled, Ljubljana (Laibach), Jama (Reiehenberg). Vprašamo samo, ali je tega treba? Ako nekdaj Roschnigg ni hotel vedeti za koče S. P. D., nočemo, da bi bili ravno taki, toda Golica — Stou — Klageufurter- in Valvasor H.; se dajo ravno tako lepo imenovati, „Koča na Golici" (nemška) itd., kakor se lahko imenuje namesto E. St., železniška postaja, H. St. postajališče. Pri razkazovanju in opisovanju naših krasnih planin pokažimo njih narodno lice, pokažimo, da so slovenske, da so naše in da hočemo pridobiti nazaj to, kar so nam tujci vzeli, sami pa se ravnajmo po izreku: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. Veliko pomanjkanje /slovenskih komptoa-ristov mora vladati, ker drugače si ne moremo razlagati, kako pride neka odlična kranjska špece- rijska trgovina do tega, da ima nastavljene skoro izključno same Nemce v svoji pisarni. Končno res ni dvoma, da so Nemci boljši delavci, to je tudi jasno dokazuje eden izmed nastavljencev dotične tvrdke, ki poleg svoje službe porabi ves prosti čas v ta namen, da hodi v slovenske družbe in prireditve provocirat z nemškim govor-j en jem in petjem, ne glede na to, da dobro razume slovensko. In če se dobi kje toliko pošten ! človek, da zavrne tega nezrelega fantalina, kateremu njegovo germanstvo poganja pod nosom komaj prvi mah, se zavzame zanj dobri šef, češ, da ne pusti „dražiti" svojih ljudi. Tem čednim razmeram v kranjski nemški koloniji posvetimo v kratkem več časa in pazljivosti, za danes pa svetujemo dotičnemu trgovcu, naj pusti svojemu knjigovodji izračunati, koliko tisočink njegovih dohodkov prispevajo Nemci. Naše mnenje je, da bi si za nemške groše ne mogel kupiti niti papirja, niti znamk za — denuncijacije! Odbor „Narodne čitalnice v Kranju" je sklenil proslaviti 50 letnico iste dne 5. in 6. julija t. I. s koncertom in igro v Sokolski dvorani ter 1 j u d s ko ves e 1 ico v ..Zvezdi". Opozarjamo na to že danes vsa narodna društva na Go-1 renjskem kakor tudi vsakega narodnjaka posebej. Zlet Gorenjske sokolske župe in župe Ljubljana I. v Medvode. Svoj ideal bo doseglo So-i kolstvo, kadar bo v svojih vrstah družilo vse sloje naroda, ko bo razumevanje prave sokolske misli proniklo do zadnje vasice. Daleč so ti naši vzori in ravno zato je naša sveta dolžnost, stremiti za njimi. Medsebojno zbližanje in spoznavanje, ter nastopi pred kritikujočo javnostjo, so uspešna sredstva v dosego tega cilja. Znjimi krepimo svojo lastno samozavest in zaupanje vase, obenem pa pridobivamo novih prijateljev in pripadnikov So-kolstva. Če sta ta dva momenta vodila bratski župi pri prireditvi skupnega zleta, more se jima samo čestitati na temu nastopu, ker v tem pogledu je zlet dosegel svoj namen v polni meri. Ob dokaj dvomljivem vremenu je odkorakala Gorenjska sokolska župa iz Kranja, a kakor da bi bilo radovedno "je odgrnilo nebo svoj sivi plašč, ko so za-zvenele sokolske trombe in uživali smo najlepše pomladansko popoldne. 37 bratov v kroju, med temi 23 iz Kranja, je prikorakalo točno ob napovedani uri v Goričane, kamor je kmalu nato dospela tudi župa Ljubljana I. (96 članov v kroju in do 58 članic). Zbrane sokole je pozdravil kot drage goste predsednik Ciril-Metodove podružnice, a bolj kot ta iskren pozdrav odraslega moža je ganil vsakogar navdušen nagovor hčerke g. Kolenca. Nekako plaha je bila njena beseda, a česar niso povedala usta. povedal je obraz, so pokazale cvetke, s katerimi je mala sokolića obdarila sokole. Imenom ljubljanske župe se je zahvalil za prisrčen sprejem br. dr. Fettich, imenom Gorenjske župe pa br. dr. Kušar, ki je obenem vzpodbujal brate in sestre k delu, ker sokolska pot ne pozna nobenega obstanka, edino naprej, navzgor gre naše stremljenje! Po kratkem odmoru so nastopile priznano vzorno naše kranjske sestre (11 telovadk), katerih niso ovirala niti neprikladna tla, da ne bi precizno izvajale gibov in položajev. Navdušeno odobravanje je bilo plačilo njih truda. Članske proste vaje je izvajalo 40 telovadcev pod vodstvom br. dr. Pestotnika. Od obeh žup so nastopile pri orodni telovadbi dve vrsti na bradlji, ena na drogu in ena na konju in končno vzorna vrsta na drogu, kjer sta Gorenjsko župo zastopala brat Benedik in br. Rus. Po končani telovadbi je bilo treba misliti na odhod. Pomanjkanje časa in pa malo preveč počasna postrežba je provzročilo, da se zabava ni mogla prav razviti. Vendar pa je šel vsak vesel domov, kdor je za trenotek pozabil svoje lastne osebe in opazoval množico ljudstva, kako je z zanimanjem in občudovanjem sledila telovadbi; Grajati pa moramo poimensko aklami-ranje posameznih telovadcev od strani Sokolov, v čemur so se odlikovali posebno nekateri bratje iz Ljubljane. Sokolstvo ne sloni na posameznikih, v I-, skupnosti je naša moč in v združenju je naša zmaga! SI. Premovanje kobil in žrebcev bo v Kranju 19. junija ob 8. uri zjutraj. Roparski napad na Bledu. Dne 16. maja se je dogodil na Bledu slučaj roparskega napada. Dne 2. maja 1913 je prišel iz Trsta na Bled v vilo svojega očeta tehnik Jakob Cliunak. Dne 16. t. m. se je vozil čez dan po jezeru. Ob 6. Uri zvečer je prišel k Petrami, da si naroči večerjo ter šei nato domov, kjer je ostal' do četrt na 10. uro. Ob tem času je zapustil vilo ter šel proti Petrami.- Na polovici pota je srečal neznanca, ki je stal v senci dreves in ki je Cliunaka vprašal, ako je to prava pot do kolodvora. Ko mu je le ta odgovoril, da je to prava pot, je počil strel in Cliunak se je i zgrudil na tla. Neznanec pa je segel po zlati uri in verižici, kar je Cliunak še hotel zabraniti. A ; ostal mu je le obesek v roki. Nato je omedlel. Ko, se je zopet zavedel, je ležal na travi. Težavno je vstal ter se, oprijemajoč, ograj, privlekel do vile „Mirni dol", ki je last svetnika. Ferjančiča. Le ta mu je nato pomagal v vilo, kjer je prebil vso noč. ; Drugo jutro so ga prepeljali v bolnišnico v Ljub- ; ljano. Ranjen je v desnem rebernem loku. Napa- dalec je odnesel 1600 K, zlato uro in verižico. Sumi se, da je bil napapalec nek Italijan, ki je Cliunaka opazoval že v Trstu, ko je dvignil iz neke banke 1600 kron. Podružnica kmetijske družbe kranjske v Sori pri Medvodah ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. junija popoldne ob 3. uri v šoli. Slov. planinsko društvo. Vsled bližajoče se turistovske sezone je sklenil osrednji odbor S. P. D., da otvori letos tekom sezone „informacijsko pisarno" v sobi S. P. D. v „Narodnemu domu" v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: 1. Izdaja dijaških izkaznic. 2. Razpečavanje knjižic turist, vsebine (markirani poti S. P. D. i. dr.). 3. Informatije o gorskih i. dr. turah ter kočah S. P. D. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah, 5. Vpisovanje članov S. P. D. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe i. dr. eventualnosti. Pisarna (posluje društ. odbornik R. Badiura) se otvori dne 26. t. m. ter bo odprta trikrat na teden i. s. v ponedeljek, sredo in petek od 1. do 3. ure popoldne skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (priloži naj se znamka za odgovor:) Informacijska pisarna S. P. D. Ljubljana „Narodni dom". Izgubila če je prilikom izleta Gorenjske sokolske župe ter. Sokolske župe Ljubljana I. v Medvodah na veseličnem prostoru pri g. Kolencu pelerina zelenkaste barve. Pošteni najditelj naj jo blagovoli poslati „Sokolu" v Radovljici, oziroma istega obvestiti, kje se nahaja. Obesil se je v Šenčurju posestnik Jožef Srebrnjak. Mrtvo truplo so našli na podstrešju njegove hiše. Kakor se poroča, je Srebrnjak izvršil samomor vsled neprestanih bolečin v glavi. Vsi poizkusi, da bi Srebrnjaka zopet oživeli, so bili Drez uspeha. Srebrnjak, ki je bil star 41 let, zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Delni dopusti pri 15. in 16. zboru. Javlja se, da smejo povelniki oddelkov vojaštva, ki se nahaja v Dalmaciji, dovoliti moštvu posamezne dopuste do 14 dni. Trata pri Škofji Loki. Na binkoštni pon-deljek okrog enajstih po noči so položili doslej neznani storilci na Trati pri Škofji Loki več metrov dolg hlod na deželno cesto in so tako preprečili vozni promet. Isti čas je privozil od postaje Škofja Loka avtomobilski omnibus, v katerem je bilo sedem oseb. V oddaljenosti kakih dvajset metrov je k sreči šofer zapazil oni hlod in posrečilo se mu je še avtomobil pravočasno ustaviti. S tem je bila preprečena velika nesreča. Smrtna poškodba. Dne 14. maja je udarila kobila posestnika Matija Jenko v Čirčičah 60 let starega kočarja Jurija Kerna s kopitom v trebuh in mu prizadejala take poškodbe, da je 19. t m. umrl. Kern je bil posestnik male bajte ter je večinoma delal pri druzih posestnikih kot dninar. Zapušča dva sina in eno hčer. Najdeno truplo. Dne 7. maja t. 1. je našel neki pastir v Golobji dolini pri Borovnici žensko truplo, ki je moralo tam ležati že>eč mescev. Ponesrečenka je morala biti stara okrog 60 let. Obletena je bila kmečko. Poleg trupla je ležala steklenica za pivo napolnjena s Hofmanovimi kapljicami, nahrbtnik s čebuljnim semenom, ogrinjača, namizni prt in bela ročna torbica, z vsebino 2 K 62 vin. Občinski lovi. V prostorih okrajnega glavarstva v Kamniku se bodo oddali v najem za dobo od 1. julija 1913.1. do 30. junija 1918.1. na javni ustmeni dražbi sledeči občinski lovi: 4. junija ob 9. uri dopoldne za občine: Brezovica, Depala Vas, Dolsko, Drtija, Blagovica, Ihan, Češnjica, Krtina, Krašnja, Loke in Lahoviče. 5. junija ob 9. uri dop. pa za občine: Dol. Šmartno, Radomlje, Rafolče, Trojane, Sp. Koseze, Rašica, Vodice. Volčji Potok in Zalog. Dražbeni jn zakupni pogoji se zamorejo pregledati v pisarni okrajnega glavarstva med navadnimi uradnimi urami. Ubil se je. Dne 18. maja t. 1. okoli 8. ure zvečer je padel pri posestniku Ivanu Gašperlinu v Šenčurju zaposleni, leta 1876. v Hrašah pri Lescah rojeni delavec Luka Vogelnik raz 3 m visok hodnik in obležal na mestu mrtev. Cepljenje koz. Kakor se nam poroča, je udeležba ljudstva pri cepljenju koz vobče nepovoljna, po nekaterih občinah političnega okraja kranskega pa prevladuje o tem oziru že nekaj let prava za-nikrnost. To je zelo obžalovati z zdravstvenega stališča in zna imeti zle posledice za slučaj, da bi zadobile prave koze epidemično razširjenost. Cepljenje je potrebna in prekoristna zdravstvena naprava, ki ima namen, omejiti nastop pravih koz ali jih po možnosti zatreti; ta namen je pa dosežen le, ako se ljudstvo te naprave poslužuje v polnem obsegu. Ustanova za invalide. Ustanovno mesto invalidne ustanove društva ljubljanskih ijospa v letnem znesku 100 K je izpraznjeno. Pravico do tega ustanovnega mesta za celo življenje imajo taki invalidje iz moštva dopolnilnih okrajev kranjskih ki iiiso oskrbljeni v kaki invalidnini, in sicer v prvi vrsti invalidje iz vojske 1866. leta, potem, a le za dobo potrebe (revščine) njih vdove in sirote, nadalje invalidje iz vojskinega leta 1859. in z zgoraj omenjeno omejitvijo njih vdove in sirote, slednjič invalidje iz vojske leta 1848. in 1849. ter za- dobo potrebe (revščine) njih vdove in sirote. V slučaju pomanjkanja takih prosilcev, oziroma prosilk imajo pravico do ustanovnega zneska 100 K za eno leto na Kranjsko pristojni revni invalidje. Nekolekovane, v tem smislu opremljene prošnje je vložiti potom županstva bivališča na c. kr. okrajno glavarstvo najpozneje do 10. junija 1913. V državnem zboru se je državni poslanec dr. VI. Ravnih ar oglasil k besedi k nujnemu predlogu češkega poslanca dr. Tobolke. Ob tej priliki je obširno pojasnjeval draginjske razmere, zlasti draginjo živil in drugih potrebščin ter nedo-statek stanovanj v Ljubljani in drugod ter izvrstno utemeljeval peticijo uradništva, da naj se Ljubljana uvrsti v prvi razred aktivitetnih doklad. Istotako naj se uvrstita v višji razred aktivitetnih doklad mesti Idrija in Kranj. Govornik je grajal postopanje vlade, da se v novejšem času ob uvrstitvi v višji razred aktiv, doklad poslužuje izgovora na — statistično centralno komisijo ter dokaže, da so podatki te komisije vse manje, kakor zanesljivi. Govornik -polemizuje tudi proti vladnemu zastopniku seks. šefu Galeckiju, ki je ob tej priliki zopet pokazal svojo neprijaznost napram uradništvu. Ako pravi vlada, da je dala svoj čas uradništvu na razpolago ali službeno pragmatiko in s tem časovno napredovanje, ali zvišanje aktiv, doklad in da je uradništvo volilo prvo; tedaj danes to ne velja več. Predvsem ob tem predlogu ne gre samo za zvišanje aktiv, doklad, ampak da se ves* sistem postavi na drugo podlago. Potem pa bi službena pragmatika le tedaj mogla nadomestiti zvišanje aktiv, doklad, ako bi službena pragmatika izpolnila vse nade, ki sta jih stavila vanjo parlament in uradništvo. Toda ta službena pragmatika je le še torzo službene pragmatike, kakor jo je bilo zamislilo in zaželelo uradništvo. Vladni zastopnik |je našel svoj. izgovor tudi v slabem finančnem položaju. S takim izgovorom pa bi mogel priti kvečjemu oni, ki si je svest, da je prost vsake krivde na tem slabem finančnem položaju. Najmanje pa mora to trditi o sebi vlada, ki je sokriva v visoki meri, da se je tako lahkomiselno zapravila cela milijarda ljudskega premoženja. Taka vlada, pravi govornik ob splošnem pritrjevanju' ne sme nikdar več priti z izgovorom na „slabe finančne razmere", zlasti ne takrat, kadar gre za prave in resnične ljudske potrebe. Književnost. Aprobacija učne knjige. Ministrstvo za bogo-častje in nauk je z razpisom z dne 30 aprila 1913, št. 8003 odobrilo učno knjigo: A. Kleiber — Ivan Vole; Trgovska korespondenca. Knjiga je glasom odobrila obče pripuščena za pouk na trgovskih učnih zavodih s slovenskim učnim jezikom. Slovenci smo s tem dobili prepotrebno knjigo, ki smo jo tako dolgo pogrešali. Za naše trgovce in obrtnike je bilo doslej v resnici silno kvarno, ker niso imeli na razpolago slovenske knjige za trgovsko korespondenco. Prednost te knjige je, da je jako porabna za one, ki se hočejo sami vaditi v trgovskem spisovanju. Knjigo je spisal magistratni revident gospod Ivan Vole, založilo pa je knjigo slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani, ki je že doslej izdalo sledeče strokovne knjige: Menično pravo. — Trgovsko knjigovodstvo. — Trgovsko računstvo. Cena novi vezani knjigi je 3 K 50 vin. Iz kabinetne pisarne Nj. veličanstva je došlo poročilo, da je cesar podaril za pogorelce 20.000 kron. Ogrska vlada je dala 10.000 krron. Prva zbirka peštanskega lista „Pester Lloyd" znaša 12.620 kron. Vojaške demonstracije v Franciji proti triletnemu službovanju. Po poročilih iz Toula na Francoskem, je moštvo 77. brigade, večinoma vojaki 146. in 153. pešpolka, poskusilo prirediti predvčerajšnjem popoldne javne demonstracije proti pridržanju letnika 1910. Okoli 100 vojakov se je zbralo na vežbališču Domartin, odkoder so se hoteli v sklenjenih vrstah vrniti v mesto in demonstrirati tamkaj pred mnogoštevilnim občinstvom, ki se je zbralo povodom vojaškega koncerta, proti pridržanju letnika 1910. Namestnik mestnega poveljnika, topničarski polkovnik Bou-chon, se je takoj podal na vežbališče in skušal vojake odvrniti od nameravanih korakov. Večina vojakov je polkovnika ubogala, vendar se je moral konečno polkovnik, ker se niso hoteli udati vsi vojaki, ne da bi kaj opravil, vrniti v mesto. Nato je odposlal oddelek infanterije, dragoncev n orožnikov, da prepreči zbiranje vojakov. Mani-estanti so zbežali na polja in v vinograde, kjer e prišlo do večjih spopadov. Tudi sicer so se odigrali zelo mučni prizori: tako neki korporal ni hotel prevzeti poveljstva nad neko patruljo, katero je odposlal polkovnik, ampak je vrgel orožje proč. Bil je takoj aretiran. Civilno prebivalstvo, ki je bilo radi postopanja vojakov silno ogorčeno, je orožnikom in patruljam takoj priskočilo na pomoč. Konečno je bil napravljen red in mir. Več vojakov je bilo aretiranih in odpeljanih v zapore. Zastopniki vojaških civilnih oblasti v Toulu so imeli predvčerajšnjim posvetovanje glede na-daljnih odredb. Afrikanski zamorec o Evropejcih. Izobraženi afrikanski zamorec Lukanga Mukara je pred kratkim potoval po Evropi in je po svoji vrnitvi v ju-žnozapadno nemško Afriko napisal v časopisu Vor-trupp članek, v katerem popisuje, kaj je vse videl v Evropi. Zamorec, kakor se zdi, je bister opazovalec in mu. ni v Evropi ušla nobena občudovanja vredna stvar. Nič me ni tako presenetilo v evro-pejski civilizaciji, piše imenovani zamorec, kakor način uživanja jedi. Civilizirani Evropejci niso ničesar drugega, kakor pravi požeruhi. Vse, kar Evropejec je, je tako pripravljeno, da jolahko pogoltne in nobena stvar ni pripravljena na tak način, da bi jo bilo treba prej razgrizti. Pokazal sem. nekemu možu prežvekujoče kravo in sem mu rekel, da bi bilo boljše, ako bi živež razgrizel tako kakor krava. Zelo sem ga razjezil. Evropejci imajo poseben način krmiti živali. Prašiča zapro v hlev, da se ne more gibati, potem pa ga silijo jesti, da bi se poredil. Taki prašiči se ne morejo preveč gibati in posle-sledica tega je, da postanejo težji in da se zredijo. To pa je ravno, kar hočejo Evropejci doseči. In na podoben način delajo to sami. Prav nič ne čakajo, da postajajo lačni, neprenehoma iščejo kako stvar, katero bi lahko, pogoltnili. K mizi sedejo ob določenih urah in se prav nič ne brigajo za fakt, da ni mogel njih želodec doslej prebaviti tega, kar so pred kratkim časom pogoltnili. Komaj pogoltnejo kako stvar, že iščejo po papiru, na katerem je seznam jedi, kaj bi še pohlastali. Da bi bil prebav-Ijajoči proces hitrejši, pijejo Evropejci veliko vode. Vodo in opojne pijače naravnost požirajo in jih ne pijejo tako kakor mi. Vkljub temu, da so redko-kedaj lačni, jedo razna jedila le v kratkih presledkih drugo za drugim.. Ljudje, ki jim strežejo, se neprestano vrtijo okrog njih s skledami, v katerih se nahajajo jedila. Najbrže je to zato, da bi jih prisilili, da bi še bolj jedli. Mukara je prišel slednjič do prepričanja, da se pravi civilizirati se, požirati se, požirati jedila, namesto da bi se jih pravilno razgrizlo. Slednjič tudi želi, da bi njegov rod v tem ožiru rajši ostal neciviliziran, ker bo to zanj in za njegov želodec koristno. Praktični vozovi na električni cestni železnici. V novem Jorku so sedaj začeli voziti novi električni vozovi cestne železnice, ki so kaj praktični. Ti vozovi namreč nimajo stopnic. Njih tla so nizka, da se nahajajo kakih petindvajset centimetrov od zemlje. Na voz se torej stopi samo z enim korakom. Ta nova naprava je zelo praktična, ker pospešuje hitrost prometa na postajah in ker zmanšuje število nesreč. Sprevodnikom ni treba več pomagati otrokom in starim ljudem raz voz. Jako praktična so tudi vrata teh vozov. Nahajajo se namreč sredi dolge stene voza. S tem se skrajša čakanje na postajah, zakaj pot onega, ki hoče iti na sedež, je s tem pol okrajšana. Vrata so dvojna. Zahvala. Slavna c. kr. priv. avstr. zavarovalna družba „Dunav" je nagradila podpisano društvo za delovanje povodom požara, dne 6. majat. 1. pri tvrdki Edmunda Kotzbeka v Kranju z zneskom K 100'—. Za ta velikodušni dar izreka podpisano društvo slavni zavarovalni družbi tem potom svojo najtoplejšo zahvalo in se priporoča nadaljni blago-naklonjenosti. dne 24. maja 1913. Janko Sajovic načelnik. Jurij Depoli tajnik. 9ran Sladic Jva Gjm bo G* C& zaročena oš Q$ Kranj, dne 24. maja im. Razno. Morilec poslanca Schuhmeierja obsojen na vislice. Te dni se je vršila na Dunaju porotna obravnava proti Kunschaku, ki je ustrelil svoj čas socijaldemokratičnega poslanca Schuhmeierja iz političnega sovraštva. Kunschak je obsojen v smrt na vislicah. Velik požar v Požunu na Ogerskem. V soboto ob 2. uri' popoldne je izbruhnil v Požunu in sicer v starem delu mesta v ulici Petofi velikanski požar. Ko je bila alarmirana požarna* bramba, je goielo že 20 hiš. Prebivalci so begali v divjem strahu sem in tja, gašenje je bilo nemogoče. Ob 3. uri popoldne so gorele že 4 ulice. Ob 6. uri popoldne je gorelo že v 8 ulicah in ob 7. uri zvečer že v 9 ulicah. Pogled na mesto je bil stašen. Pogorela so begali blazni od strahu po ulicah, klicaje pomoči. Krik,, jok in stok se je razlegal daleč po mestu, vmes je prasketal ogenj in divje nadaljeval svoje uničevalno delo. — Po 7. uri je ponehal vihar in obrnilo se je na bolje. S silnim' trudom se je posrečilo ogenj omejiti. Požar je uničil v 9 ulicah 79 hiš. Večina teh hiš so male delavske hiše, nekaj pa tudi večjih in lepih stavb. Popolnoma uničenih je okoli 400 stanovanj, v celem pa je okoli 3000 ljudi, večinoma delavcev, brez strehe, ker je vojaštvo izpraznilo vsled nevarnosti, da se požar ponovi, skoro _celo staro mesto. Žrtve, ki jih je zahteval požar, so velikanske, cel del mesta je uničen. Smrtno ponesrečil se je gasilec Huber, ki je umrl na pogorišču. Več kot 300 oseb pa je ranjenih, nekateri težko, nekateri lahko. Več oseb je od strahu zblaznelo. aznanjamo tužno vest, da jc preminula danes naša ljubljena sestra in svakinja, gospodična FANI CVAR kontoristinja po dolgi in mučni bolezni v cvetju svojih let. Pogreb drage rajnee se vrši 25. t. m. ob 5. uri popoldne. V KRANJU, dne 23. maja 1913. Žalujoča rodbina Cvar. K4 Venci se hvaležno odklanjajo. 40 Trgovci, peki! Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož Makso Zaloker, Ljubljana Krakovski nasip Št. 26, so dosegle dosedaj povsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. 50 26—10 se najuljudneje priporoča cenj. občinstvu za stavbena in umetna dela kakor tudi za izdelovanje raznih žičnih mrež, štedilnikov, balkonov, ograje na grobe itd. Spodnja Šiška CeSovška cesta 66. Leop. Grošelj, D Ideal gospodinje ie sfroi Pozor, kolesaril! Naznanjam, da sem letos prevzel zastopstvo za Puch-kolesa. Kdor želi pravo Puch kolo, naj se name obrne. Imam pa v zalogi tudi še druga cenejša kolesa. Na željo pošljem cenik. Kupujem tudi razne starine. hi. dobivajo se v vse}) prodajalna}), ki imajo poleg stoječi fcs) s-i^vesek ali po naši}) potniki}). Sinoer Go. deln. družba Šivalnih strojev 75 19—3 Kranj, Glavni trg šf. 119. Odda se 63 3—8 mesarija s 1. avgustom 1.1., v Kranju št. 103 0\ V 0\ TTIlIIllIlIlIllIlIIlIIIlIIlIlIIIIIIlIIlIIIlIIIIflllllllllllllllirrTTTT Kolesaril! Ako si hočete prihraniti nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, jar- dokler ne poznate naših cen za leto 1913. ~f*$ Njboljši in najcenejši nakup pri tvrdki Karel Čamernik & Ko., 72 0-5 Ljubljana, Dunajska cesta 9-12 Specijalna trgovina s kolesi in motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža. ZAHTEVAJTE CENIK. MtltlttftlllMMIlMIMMtltMIIIIMHIttlllltMItMItllttMI mrarr X X I I I mm Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okraju! 36 26—5 ica i Kranju obrestuje hranilne vloge po Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 239.000 kron. Hranilnica posoja na zemljišča po 5*/»% na 'e^° in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad ■ I brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-sati radi tega pri hranilnici. —> rm— Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: j da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju >< 5 milijonov IOO tisoč kron j j Posojil na zemljišča ter posojil občinam : nad 4 milijone kron. j j -----rt------- j i /vwvvwwvvv-< >—\svV\fVvVYVY\ 11 uraduje na rotovžu >< vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne 3A^7 63 63 Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v vseh tiskarskih del. NT-* i dr. Edv. Blobocnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker. konc. zobotehnik v Kranju 1 v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Vinska veletrgovina I Rudolf KoJigJL Kratl) Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska vina v sodih in steklenicah in inoz i i i i v Cenjene dame mesta Kranja in Gorenjske opozarjam na velikansko izbiro damskih * dekliških slamnikov! Velezaloga It 15—21 A. Adamič :: Kranj M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom Priložnostni nakup OtrOŠKItl VOZJukOV. Najraznovstnejše ŠPBGBNJSKO 1)1390. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budjeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo ^ Krasen senčnat vrt 4 52-21 1 l ■ 18—21 Eternit a ■ najboljše strešno kritje ■ ■ prodaja najceneje tvrdka ■ ■ Merkur, Peter MajdiUanj ■ 1 l Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga i neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih "O .08 JJt ce N "5 > •-t < S 03 JP 5" o. I I I I iS Jamčeno čisto, jedrnato 2 52—21 MILO °k Solnco. najizborneje in današnjim cenam primerno najceneje zato naibolii nadomestek vsem 4ražjim vrstam.:: Prodaja se tudi na drobno. Tovarna: jg. Fock, Kranj Izdelki: Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Eschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila. Stearinske sveče, kolomaz. m i i i i i 12—21 Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Priporoča se si. občinstvu v nakup pripravnih raznovrstnih birmanskih daril najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Tiskarna .Sava* v Kranju Vizitke, poročna naznanila, pisma, zavitke, račune, bolete, cirkularji, letake, vabila, lepake, posmrtnice, karsko stroko spadajoča izvršuje v najelegantnejši jukste, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, troškovniki, brošure, časopisi in sploh vsa v tis-dela v eni aH več barvah obliki, hitro in najcenejše. Garantirano višnjevo cveteča francoska lucerna S) CCS . a> > g.5 *u? > O) co i '« predanice prosta plombirana. ]. U. Majdi č, Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- € «< ^ -i O 03 CA 03 fl> o* *o -t fl> Vsakovrstna travna semena, krmilna pesa, korenje, čista grahora, semenski oves domač in češki. Najstarejša trgovina Ferd. Saiovic v Kranju poprej C. P!eiweiss priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za pomladansko sezijo bogato izbiro oblek za moške in ženske; botrom pa obleke za birmance in birmanke. Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo je hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po 13 21 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.