Posamezna številka
V Ljubljani, v ponedeljek
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
dne 4. septembra 1911.
* Leto L
Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K18'—, polletna K 9'—, četrtletna K 4*50. — Za Inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In
6 vinarjev. ------
/
od 6.-7. zvečer.
Še več draginje!
Beda na vseh koncih in krajih, valeča se kot uničujoč hudournik čez dežele, ne gane nobenega krščanskega in nobenega judovskega ka-pitalistovskega srca. Kakor nalezljiva bolezen se širi podraženje vseh predmetov. Cim začne ropati Peter, misli Pavel, da je rop tudi njegova dolžnost in tako gre to dalje brez konca in kraja. Ljudstvo pa naj ostane potrpežljivi osel, ki prenaša vsa bremena in naj moli za tiste, ki mu sesajo kri iz srca!
Te dni smo naznanili, da so sladkorni vampirji desetič v šestih mesecih sklenili podražiti fcladkor. Kako naj bi ob tako „krasnem“ zgledu zaostali drugi volkodlaki? Že se javljajo zaporedoma. In če ostane vlada negibčna kakor doslej, če se parlament energično ne zgane, tedaj bodo zadnji oderuhi komaj začeli, pa bodo prvi že nadaljevali.
Špirit.
S 1. septembrom je stopila nova oderuška kompanija na plan. Novo ustanovljeni špiritni kartel je začel poslovati. Ustanovitev kartela v zvezi s carino izključuje Vsako konkurenco. Kartel nastopa kot »prodajna pisarna”, ki predpisuje cene in plačilne pogoje. Učinki kartela so se pokazali že preden je začel poslovati. Že od maja se je liter špirita podražil za deset vinarjev; sedaj ni nobene ovire, da ga po-drnže izkoriščevalci še bolj. Napovedano je zvišanje cen že; vprašanje je le še, koliko hoče roparska kompanija izprešati. Kakor sladkorni baroni, tako so tudi špiritni oderuhi pod eno odejo z agrarci, zakaj velik del teh odličnjakov je veleposestnik in fabrikant v eni osebi.
Žito.
Žitna letina je v Avstriji po splošnih poročilih ne le dobra, ampak sijajna. Računa se, da se pridela v celi monarhiji 66 milionov metrskih stotov pšenice, torej več nego znaša normalua potreba. Zlasti pa se je obnesla rž, katere bo ne le več kakor lani, ampak bo izredno lepa. Kljub temu so cene že sedaj znatno višje kakor lani in za bližnjo bodočnost napovedujejo, da poskočijo še bolj. Agrarna banda ima seveda tudi za to »razloge" : Slaba letina krme in pomanjkanje krompirja. Torej: Ker prebivalstvo ne more kupovati drugih živil, ker bo premalo mleka in krompirja, se mu mora podražiti tudi še kruh! Tem razlogom pa se pridružuje še infamna špekulacija, ki je že doslej poguala cene za dvajset do petdeset vinarjev pri sto kilogramih navzgor in se pripravlja na nadaljevanje ropa.
Premog.
Lastniki premogokopov na Češkem napovedujejo, da bodo „morali“ zvišati cene premoga, če bodo rudarji, ko poteče sedanja po-
&AKSIM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Tišina in mrak sta se zgostila, glasovi so zveneli mečje. Sofja in mati sta opazovali kmete — vsi so se pregibali počasno, težko, nekam oprezno.
Iz gozda je stopil na ravnico visok, tršat Človek;	počasi	je stopal, opiraje	se na palico,
in slišalo se	je	njegovo hropenje.
— Tu je Savelij! — je vzkliknil Jakop.
— Tukaj sem! — je dejal človek, obstal m zakašljal.
•	0gfnjen ie bil * dolgim, do pet sega-^	’	^pod okroglega,	pomečkanega
klobuka	so	v	vlažnih štrakljih	viseli rumen-
kasti, ravni lasje. Svetla bradica je rasla na njegovem žoltem, koščenem obrazu, usta je imel napol odprta, oči, globo pogreznjene pod čelo, so mrzlično žarele iz temnih vdrtin.
Ko ga je Ribin seznanil s Sofjo, jo je vprašal:
— Slišal sem, da ste prinesli knjige za ljudstvo? —
— Prinesla sem jih. —
— Hvala vam ... v imenu ljudstva.. . knjiga resnice mu je še nerazumljiva . . . zato vas zahvaljujem jaz, ki jo razumem.—
Hitro je dihal, sapo je lovil s kratkimi dihi. Glas se mu je trgal, koščeni prsti njegovih slabotnih rok so stikali po prsih, da bi odpeli plašč.
godba, zahtevali regulacijo mezd. Izgovor je seveda dostojen milionarskih izsesovalcev. Drhal, ki sedi na ogromnih bogastvih, izprešanih iz najbolj zatiranega delavstva, bi rada odgovornost za svoje profitarske namene odvalila na uboge rudarje, ki imajo plače, kakor da se dobiva funt mesa še vedno za pet krajcarjev. Dobiček premogarskih magnatov je tako ogromen, da jim še vedno ostanejo bogati profiti, četudi regulirajo zaslužek delavcev. Ali kapitalistovski žep je seveda v naši dični družbi svet.
Plzenjsbo pivo.
Ta slavna tekočina ne inter»sira delavcev prav preveč, zakaj če si privoščijo čašo ječmenovega soka, pijo navadno tisto žlahtno mokroto, kiji Dunajčani pravijo „Fensterschwitz“. Pa vendar je treba omeniti tudi to reč. Zastopniki pivovarniškega plzenjskega okraja so imeli zaupen sestanek. Zvišati hočejo cene piva baje zaradi draginje ječmena in hmelja. V Plznju imajo dvoje velikih pivovaren: Ena je nemška, druga je češka. Obe veljata nekako za narodni svetinji. Ampak kadar posegajo kon-sumentom v žepe, se gospodje nič ne ženirajo. Za tak plemenit namen sedejo Cehi in Nemci lahko k eni mizi!
Jaures o portugalskih razmerah.
Sodrug Jean Jaures (izg. Žan Žor&s) piše v „Humanit6“:
Treba je biti le dva ali tri dni na Portugalskem, da se človek prepriča, kako vara reakcionarno in lažiliberalno časopisje vseh dežela javno mnenje. Venome pripoveduje, da narašča na Portugalskem nered in da vlada tam permanentna anarhija. Republikanski režim da je oslabljen in diskreditiran, da ga bo monarhija ob svojem povratku zopet prekucnila in da se monarhisti y resnici pripravljajo, da pridejo zopet na ktmilo. Vse to je neresnično. Dežela je mirna in delavna in dobro uspeva. Bogate, plodovite portugalske poljane, na katerih se spaja radodarnost zemlje z umnim človeškim delom, nudijo sliko živahnega delovanja.
V	sami Lizboni se komaj opaža v gospodarskem življenju, da so se z zlatom obloženi parasiti starega režima izselili. Prebivalstvo ve prav dobro, da je njihova vroče ljubljena dežela polna velikih prirodnih bogastev. Oni vedo, da se ob pametni, pravični in varčni vladi lahko izogne neprilikam,| ki jih je bila pustila za seboj monarhija, in so hvaležni ljudem, ka terim so po revoluciji poverili vlado, za trud, ki so ga imeli za notranjo reformo in organizacijo.
Republikanska čutila so skozinskoz ohranila živahnost prvih dni, jo utrdila in razvi-
— Za vas je škodljivo bivanje v gozdu ob tej pozni uri . . . Listnati gozd je vlažen in duši! — je pripomnila Sofja.
— Meni ne pomaga nobena reč več! ______________
je odgovoril Savelij in pokašljal. — Le smrt me še reši . . .
Težko ga je bilo poslušati, in vsa njegova postava je vzbujala tisto nepotrebno sočutje, ki se zaveda svoje lastne nemoči in budi le jezo. Sedel je na sodček, oprezno je upognil kolena, kakor da bi se bal, da se zlomijo, in otrl si je potno čelo. Njegovi lasje so bili suhi, mitvi.
Grmada je vzplamenela, vse okrog je zatrepetalo in se zazibalo, opaljene sence so plaho bežale v gozd in nad ognjem je sijal okrogli Ignacijev obraz z zabuhlimi lici. Ogenj je ugasnil. Zadišalo je po dimu, tihota in megla sta se zgostili na ravnici, prežeč in poslušajoč hropeče besede bolnikove.
— Ali ljudstvu ... še lahko koristim, kot priča zlodejstev . . . Poglejte me . . . Osemindvajset let sem star, pa — umiram! A pred desetimi leti sem brez težave položil na pleča po dvanajst pudov ... S takim zdrav« jem, sem si mislil, boš hodil še sedemdeset let do pokopališča, pa sem se spotaknil . . . Deset let sem še preživel ... in zdaj ne morem več. Okradli so me gospodarji, štirideset let življenja so mi uropali, ugrabili . . . štirideset let . . .
— To je njegova pesen J — je zamolklo dejal Bibin.
jala dalje. Dne 14. julija je vladalo v Lizboni čudovito navdušenje, Množice so se valile pred francosko poslaništvo in so slavile obenem portugalsko in francosko vlado.
Ko je začela vlada mobilizirati rezerve, da bi pokazala monarhističnim zarotnikom, ki so se zbirali na španski meji, svojo moč in obrambno sposobnost, so se rezervisti navdušeno odzvali pozivu, in mislim, da bi vsak, tudi najmanjši napad protirevolucije naletel na silovit odpor nacionalnih sil.
Zagotavlja se, da so emigranti, kakor naši 1. 1792. polni iluzij. Kupujejo si za denar puške in smodnik. Pred kratkim so jim zaplenili transport orožja. Zarotniki nameravajo baje udariti semkaj čez mejo iz španske pokrajine Galicije in potegniti za seboj več vasi na severu, kjer je verski fanatizem večji kakor po ostalem Portugalskem. Potem hočejo počasi pridobivati revoluciji širnejša tla, zasesti Oporto in ga proglasiti za glavno mesto portugalske monarhije. Boj med Oportom in Lizbono bi potem odločil usodo dežele.
Ali to so prazne sanje. Če bi bil upor mogoč bi se bil dogodil tisti dan, ko je bila proglašena ločitev cerkve od države, kar je politični moči cerkve zadalo najtežji udarec. Vse je ostalo takrat mirno, kajti portugalsko ljudstvo ni klerikalno in temni fanatizem mu je tuj. Veseli ga življenje v smejoči se in prijazni naravi njegove dežele, katero veselje mu je predolgo časa kalila nespametna in nepri-jazua vlada. Kmetje so veseli dneva in junaški spomini na pomorske doživljaje preteklih časov ohranjujejo porturgalskemu ljudstvu plemenito zaupanje v človeškega duha in plemenski ponos, ki je spojen z ljubeznivo prijaznostjo. Ne verjamem, da bi mogli duhovniki in redovniki kaj doseči; klerikalizem ni pognal tako čvrstih korenin.
Vsi, Portugalci, ki sem jih spraševal o monarhističnih grožnjah, se o njih z zaničevanjem govorili. Ali govorili so o njih tudi z jezo. To jih ne plaši, ampak jih razburja. Draži jib, ker so prisiljeni paziti na sumljive sestanke, na skrivne pošiljatve orožja in ker morajo biti takorekoč v vednem vojnem stanju. To jim povzroča mnogo stroškov, ki so še tembolj neprijetni, ker jim je monarhija zapustila proračun, ki je najžalostnejši v celi Evropi.
Predvsem jim je pa težko uzdati svoje ogorčenje, ako pomislimo na to, da jih hoče nesposobna in zapravljiva dinastija, katero sta strla splošno sovraštvo in splošno zaničevanje, ovirati, da zopet povzdignejo deželo, katero je tako nesramno izkoriščala.
Oni vedo dobro, da bo treba dolgotrajnega napornega dela, preden se zopet popravijo napake preteklega časa urede uprava in finance in razvijejo pomožne sile v deželi; zato
Ogenj je zopet zaplapolal, silnejše in bolj jarko; sence so se umikale v gozd in se spet plazile k ognju in trepetale okrog njega v ne mem, zlobnem plesu. Na ognju je treskalo vlažno vejevje. Listje na drevju je šepetalo, šumelo, vznemirjeno od razgretega zraka. Veseli, živi, žolti in rdeči jeziki so se igrali in objemali, vzpenjali se kvišku, sejali iskre; goreči listi so letali po zraku, a zvezde na nebu so se vabljivo smejale iskram . . .
— To ni moja pesen ... na tisoče ljudi jo prepeva ... ne da bi razumeli njen zdravilni nauk za nesrečno ljudstvo . . . koliko od dela izmučenih in pohabljenih ljudi molče umira od gladu . . . Kričimo, bratje, kričimo! — Zakašljal je in se tresel po vsem životu.
— Zakaj? — je dejal Jefim. — Moje gorje je moja stvar ... Ti glej mojo radost . . .
— Ne moti ga! — je svetoval Ribin.
— Saj si sam dejal, da se z brit kostjo ni bahati! — je mrko pri pomnilJefim.
— Tu gre za splošno, skupno gorje, in ne za osebno! — je dejal Ribin prepričevalno, človek je premeril globočino in se potaplja . .. pa kriči ljudem — ne hodite tod! . . .
Jakop je postavil na mizo vedrce kvasu ,* vrgel vanj šop luka in dejal bolniku:
— Pojdi sem, Savelij, prinesem ti mleka .. .
Savelij je odkimal z glavo, a Jakop gaje prijel pod pazduho in ga peljal k mizi.
* Kvas imenujejo na Ruskem zelo priljubljeno piva podobno, doma?o pijačo.
so silno ogorčeni, da jim hočejo tisti, ki so narodu toliko hudega storili, ugrabiti še duševno slobodo, kakor strupene muhe, ki brenčijo okoli sadu.
Emigranti, ki se igrajo s protirevolucijo, igrajo potemtakem zločinsko in nevarno igro. Svojo igro bodo žalostno izgubili, ali mogli bi ugrabiti portugalski republiki tisti lepi in dale-kosežni mir, ki je zdaj tamkaj zavladal. Še več kot to; kakor je zbudilo zbiranje portugalskih zarotnikov na španskih tleh nezaupanje celega portugalskega naroda napram španski monarhiji, tako bi utegnila zavzeti kriza dimenzije, kakor jih napram portugalski republiki le pre-neprijazna in nezaupna Evropa niti ne sluti.
Jauresova izvajanja kažejo, koliko so vredna tista senzacijska poročila s Portugalskega, s katerimi polni meščansko časopisje dan na dan svoja predala. Pričajo pa tudi o neusahljivem optimizmu, od katerega ga nista mogla ozdraviti niti „najžlahtnejša“ cvetova francosko meščanske demokracije: histerični 016mdnceau (izg. Klemenso) in pustolovec Briand (izgov. Bri&n) s svojim krutim | zatiranjem delavskega gibanja. Jauresova ljubljenka, novorojena portugalska republika ima dva obraza: revolucionarna je napram gnili dinastiji, ki je motila in ovirala gospodarski razvoj dežele, a do nezavesti reakcionarna je napram delavstvu, ki se bori za svoj obstanek. Koristno delo je opravilo radikalno meščanstvo, da je prepodilo zanikrno dinastijo, ki je pritirala deželo na rob propada, koristno zlasti zato, ker je revolucionarnemu portugalskemu delavstvu meščanska revolucija pokazala, da držama oblast ne izvira od Boga in ne podobnih skrivnostnih sil, in da je zibeljka novega režima tekla na cesti v senci barikad, sredi pouličnih bojev. In to spoznanje je za portugalski proletariat neprecenljive vrednosti. Da si od novega režima ne more obetati nič dobrega, so republikanski mogotci v kratkem času svoje vlade prav krepko potrdili. Pred mesecem v Oportu in pred tednom v Lizboni, kjer je vlada z vojaštvom zasedla pristanišče in zaprla stavkovni odbor pristaniških delavcev. S kapitalističnimi pijavkami, ki hočejo pod bobnečo firmo republike nadaljevati svoje nečedne izkoriščevalne posle, stoji portugalsko delavstvo v neizprosnem boju, za končni obračun z »radikalno" buržu-azijo mu utegnejo koristiti nauki zadnje revolucije.
Sodrugi! Agitirajte za soclaluo demokratično časopisje! Vsak sodrug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
— Cujte 1 — je klicala Sofja Ribinu tiho in očitajoče — zakaj ste ga poklicali? Vsako minuto lahko umre . . .
— Lahko! — je pritrdil Ribin. — Naj umre med ljudmi . . . lažje mu je kot samemu ... A sedaj naj govori ... Za prazen nič je ob življenje — naj potrpi še zavoljo ljudi . . . Tako je!
— V zabavo vam je to! — je vzkliknila Sofja.
Ribin jo je pogledal in mračno odgovoril :
— Gospoda se je radovala, ko je Kristus na križu zdihoval, a mi se od človeka učimo in hočemo, da se tudi vi naučite od njega . . .
Mati je plašno privzdignila obrvi in dejala :
— Končajta vendar! . . .
Za mizo je izpregovoril bolnik:
— Z delom uničujejo ljudi . . . zakaj I Življenje kradejo človeku — zakaj, pravim?
Gospodar — v tovarni Nefedva sem izgubil življenje — naš gospodar je podaril pevki zlato umivalno posodo ... in tndi nočna dosoda je bila iz zlata ... V tej posodi je moja sila, moje življenje . . . Zakaj sem ob življenje . . . človek me je ubil z delom, da je svojo priležnico napojil z mojo krvjo . . . zlato nočno posodo ji je kupil za mojo kri.
Človek je ustvarjen po spodobi bofyi — je dejal Jefim smeje — a sedaj smo slišali, čemu . , . To je dobro!
---------------------- (Dalj..)
Maročansko vprašanje in vojne hujskanje.
Be r o 1 i n , 1. septembra.
Ljudje ne verjamejo več nedolžnim obrazom. Prevečkrat so jih prevarile mile oči in sladke besede. Zdaj je nezaupljivost ljudstva tem večja, čira bolj se rau dopoveduje in prisega, da se ni treba ničesar bati. Samo tako je mogoče razumeti veliko nezaupanje, ki ga politično izurjen pogled lahko opazuje na Nemškem, na Francoskem in na Angleškem, pa tudi med zrelim delavstvom Jv drugih deželah, četudi ne v toliki meri kakor v omenjenih državah, ki so neposredno prizadete.
Kje je Nemčija in kje je Maroko? Kdo 8e je pred desetimi leti v Berolinu brigal za Maroko ? Lahko bi rekli: Nihče, ali pa vsaj skoraj nihče razven srednješolskih dijakov pred izpitom. |Za učenega se je smatral, kdor je še vedel, da je Maroko nekod v severni Afriki. Kdor pa bi bil hotel še zvedeti natančno lego mesta in luke, kakšno ljudstvo tam prebiva, kdo tam vlada in kako, bi mu bil pravi Berlinčan rekel: Sie Frechdachs!
In danes govori in piše vse o Maroku. Pri pivu in pri vinu so nemški interesi v Maroku na dnevnem redu. Ves v čudu se vprašuje normalen človek: Kako to ? Kaj nam je mar ta eksotična dožela in njen sultan in njene homatije? Takozvani nemški interesi v Maroku niso nič drugega kakor blagajniški interesi bratov Mannesmann in nekaterih špekulantov, ki bi jih lahko sešteli na prste. V tehniškem svetu uživa ime Mannesmann zaslužen ugled. Ali zaradi nekaterih koristnih izumov vendar ne gre, da bi moral stati ves nemški narod noč in dan pod orožjem, da brani in pospešuje Mannesmannove špekulacije. Kljub temu velja maročansko vprašanje danes za nemško zadevo, od katere je baje odvisna čast Nemčije in njen ugled.
Tako je v kapitalističnem svetu, kjer skrbi ogromnih množic naroda ne prihajajo v poštev, dočim je vsak kapitalistični profit, če naleti na kakšno zadevo, takoj državno vprašanje. Kakor zloglasna morska kača smešnega spomina straši maročanska afera po časopisju, Veliko bolj resno pa straši med uarodi Nemčije, Francije in Anglije, ter dela vso javnost do skrajnosti nervozno.
Imamo dokaz. Danes se je po Berolinu raznesla vest. da se je takozvana konverzacija med Kiderlen-Wachterjem in francoskim poslanikom Cambonom, ki se je pravkar vrnil iz Pariza, odgodila. Pa je že polno slabih slutenj. Nič ne pomaga, da je takoj prišlo pojasnilo: Gospod Oambon je slabo potoval, že v Parizu je nekoliko bolehal in zdaj se ne počuti dobro. Malo počitka potrebuje, potem pa se bo pogajanje nemara v pondeljek že nadaljevalo. „To je diplomatična bolezen", pravijo Berlinčani, pa so prepričani, da se za tem nekaj skriva, kar ni dobro.
Vsa tajnost skoraj nenaravne nervoznosti pa je ta: Nemški narod si ne želi vojne, pa se boji, da delajo hujskači „z velikim gobcem", kakor jih imenuje berlinsko narečje, namenoma in smotreno na zavojevanje. Angliji ne zaupa nemški narod, ali tudi svojim merodanjim krogom ne zaupa.
Uradne vesti o pogajanju s francoskim poslanikom so bile doslej večinoma mirne. To se mora priznati. Ali iz uajraznovrstnejših sestavin stkana in najraznovrstnejšim vplivom podlegajoča javnost ne vprašuje, kaj je uradno, kaj poluradno. Javnost vidi, da se pripravljajo puške, sliši, kako rožljajo sablje, opazuje, da pišejo generali fantastično fanatične članke, pa
  1
A. KRISTANOVA:
Nevarno večerno čtivo.
Tako je, če čita človek zvečer časnike I Ne čitajte na večer političnih listov, če vam je mir vašega spanja drag!
Upihnila sem luč in kmalu sem plavala v zraku nad belo, v luninem svitu se bliščečo cesto. Na desni visoko drevje, ua levi skalovje, sempatja pokrito zv grmičevjem — in vse oblito z mesečino, čarobno 1 . . . Doli na cesti zagledam človeka. Ta se bo lepo ustrašil — ugibam;	belo sem	oblečena —	mislil bo, da
sem duh	. .	. Kaj	pa —	če	bi streljal na-
me? . . .
No,	pa	se je	menda	vse	dobro izvršilo,
kajti kmalu	potem	sedem	v uredništvu „Zar-
je" za eno zapuščenih pisalnih miz. Iz kupa razmetanih časopisov zija vsiljivo in bahavo napis „8lovenec“. Zagledam se vanj; črke postajajo manjše in manjše, pa se krčijo dokler popolnoma ne izginejo; na njihovem mestu pa se prikaže nekai, kar je bilo čudovito podobno nekdanjemu jezuitskemu klubuku. In glej — pod klobukom se prikaže škodoželjno se režeč obraz . . . Kako bi ga najbolje opisala ?
Ko sem bila še v tistih letih, ki jih imenujejo duhoviti, odrasli ljudje, da so „srečna otroška leta, v katerih otrek še nič ne sluti, kaj je britkost življenja in pokvarjenost sveta", v tisti zlati dobi, ko sem z abecedo pod pa-
kombinira: nekaj pripravljajo! Varajo naal — Če sa hoče resno in brez postranskih misli izražati miroljubuost, čemu je tedaj treba vsak dan naglašati čast in ugled države ? če vojaška disciplina ni prazna pena, kako bi tedaj mogli razni generali očitno hujskati na vojno, če ne bi to bilo všeč tistim, ki imajo moč nad generali ?
V	ljudskem glasu je nedvomno nekaj resnice. Na Nemškem imamo kamarilo, ki živi samo v iraperalističnih idejah. Pa imamo militarizem, ki neprenehoma sanjari o slavnem »obračunu* 8 Francozi in z Angleži. Iz teh krogov sejejo seme, ki naj bi rodilo Jjudsko navdušenje za vojno". V zmislu in 8 tihim odobravanjem teh krogov pišejo in govore naši šovinisti, ki nimajo nikogar iz ljudstva za seboj, pa so se zadnje čase začeli šopiriti kakor pavi in nastopajo kakor da 80 najmerodajnejši ljudje v Nemčiji.
Vsekakor je tudi v meščanskih strankah nekoliko treznih elementov, ki obsojajo to gonjo, ker razumejo kakšna nesreča bi bila za vso Nemčijo vojna, tudi če bi imeli črno na belem, da žmagamo. Ne glede na strašne žrtve, ki bi jih zahtevala novodobna vojna glede na postreljene in posekaue ljudi ter na izgubljene milijonske vrednosti, bi bile posledice vojne v mednarodnem položaju usodepolne. Po francosko-nemški vojni se štirideset et ni moglo vrniti medsebojno popolno zaupanje. Vojna je pospešila militarizem in mir je ostal v latentni nevarnosti. Danes bi uničila vojna še več življenja in več imetja. Oboroževanje pa bi šlo v klasje kakor še nikoline in militarizem bi absolutno zavladal po vsej Evropi.
Meščanski pacifisti (mirovniki) nimajo dovolj poguma, da bi odkrito in brez obzirov nastopili proti hujskanju. Zopet je socialna demokracija edina stranka, ki energično zastopa in brani resnične interese naroda. Zato je pričakovati, da bo nedeljska demonstracija socialne demokracije pokazala sijajno udeležbo. Hujskači se igrajo z ognjem, a proletariat jim bo povedal, da ne trpi te nevarne igre, ki nam vsem lahko zažge strehe nad glavami. Otrokom se ne dajejo vžigalice v roke, če pa so jih na kakršenkoli način dobili, se jim vzamejo. Nemško delavstvo ne bo dovolilo, da bi se politični otroci igrali z ognjem. Ako bo treba, bo tudi pokazalo, da je močno in se ne da prezirati če imajo vladajoči puške in kanone, imajo delavci svoja sredstva. Vojna ni več vprašanje kamarile in pustolovskih generalov. *
Zadnja poročila o maročanskem vprašanju se glase:
B e r o 1 i n , 2. septembra. Ker je francoski poslanik Cambon izza svojega potovanja nekoliko bolehen, so se konference odgodile. Upati je, da se bodo v pondeljek nadaljevale.
Pariz, 2. septembra. Včeraj je imel minister za zunanje zadeve de Selves daljši pogovor z angleškim in ruskim poslanikom. Ofi-ciozno poročajo, da se je pokazalo popolno so-glašanje prizadetih vlad.
NOVICE.
*	Aehrenthalova avdienca. V soboto je bil grof Aehrenthal pri cesarju v Išlu na avdienci, ki je trajala dve uri in pol. Aehrenthal je poročal o dogodkih v Albaniji, o maročanskem vprašanju, o nemško-ruski pogodbi, o predstojtči poroki nadvojvode Karla Franca Jožefa s princezinjo Žito in je bil od cesarja povabljen na kosilo. Pozneje je Aehrenthal konferiral s češkim namestnikom Thunom. Posebne važnosti ni pripisati njegovi avdienci.
zduho z majhnimi koraki stopicala v šolo in bi Imela po predpisih pametnih in izkušenih ljudi biti eno najsrečnejših bitij pod solncem, in ko sem se najrajša igrale na velikem, za nas etroke naravnost nebeškem dvorišču, se nam je včasih pridrušil zloben tovariš, ki si je s čudovito genialnostjo izmišljeval vsak hip nove lumparije; čim pa se je kdo prikazal, ki je zahteval obračun, je zvalil krivdo na druge, pa tako spretno, da se mu je vedno posrečilo. Tako je nekoč v strahu in 8 slabo vestjo stal pred mjoo mateijo, pa je s tako svetim ogor-čenjen in hinavskim obrazom mene obtoževal po vrsti vseh tistih hudobij, ki jih je bil ravnokar meni prizadjal (za lase da sem ga vlekla in v obraz udarila itd.), da sem kar strmela v začudenju, da je taka lažnjivost sploh mogoča. K vsem mukam, zoper katere se — izvzemši malo renčanja — nisem bila niti branila (smatrala sem namreč v svoji otrošhi naivnosti in na podlagi žalostnih izkušenj za neodvračlji/ božji red, da močnejši slabejšega draži in muči —), snm imela sedaj še to, da me je mama karala. Diplomatka nisem bila; moj pošteni in od zgražanja napol okameneli »Ni resi" mi ui prav nič pomagal. Ko sem pa še zagledala, kako si je vseskozi pokvarjeni fant za hrbtom moje karajoče me mame mel roke, mi „korenčka strgal" in se mi prav po satansko posmehoval, je bilo vse to celo za mojo utrjenost, pohlevnost in onemoglost preveč: Krivičnost je moje otroško srce tako brezmejno občutilo, kakor da bi to
* Baron Gautsch s« pelje danes, kakor smo že poročali, v Budimpešto. Čimdalje bolj se nam zdi, da so se tisti zelo urezali, ki so od tega potovanja pričakovali kakšno presenetljivo zboljšanje v mesnem vprašanju. Baron Gautsch se pripelje pozno zvečer v Budimpešto, pa se odpelje jutri takoj po kosilu. V tako kratkem času je pač nemogoče, da bi se kaj .rešilo". Gautsch se pelje v Budimpešto delat Khuenu vizito. Torej se bo gotovo ravnal strogo po etiketi in ne pojde obiskat ogrskega ministrskega predsednika ob 7. zjutraj. Na to, da bi prinesel Gautsch iz Budimpešte kaj s seboj za ljudstvo, torej ni misliti.
* 8 pripravami za Jesensko zborovanje parlamenta hoče baron Gautsch pričeti takoj ko se vrne iz Budimpešte. Vlada hoče takoj osredotočiti delo na brambni predlogi, poleg katere je na njenem programu še proračun, vodne ceste, socialno zavarovauje, uradniške plače in zakon o lokalnih železnicah ter reforma državnozborskega poslovnika. Na finančno reformo za sedaj še ni misliti.
* Prihodnje zasedanje državnega zbora ima po načrtih vlade trajati od 10. oktobra do 15. decembra.
* Knez Than začne še ta teden konferi-rati s češkimi in nemškimi političarji zaradi narodne sprave. V konservativnih krogih na-glašajo, da knez Thun ni navaden namestnik in podrejen uradnik, ampak vodilen državnik, ki neposredno poroča cesarju. Knez Thun bo baje lahko disponiral, ne da bi se moral prej poučevati na Dunaju. S tem — pravijo — do-jaiva Češko izjemen položaj med avstrijskimi kronovinami. — Nemcem bo knez Thun baje predlagal, da se skliče češki deželni zbor in bo zahteval, da dovolijo učiteljski zakon.
* Davek na žganje. Finančni minister je predložil vladno predlogo o zvišanju kontin-gentiranega žganja za dobo 1911/12. Načrt odkazuje novim zadružnim žgalnicam maksimalne deleže 275 hi, drugim novim žganjar-nam največ po 150 oziroma 120 hi. V to svrho se dosedanjim poljedelskim žganjarnam, ki so imele odkazan kontingent iznad 600 hi, zmanjša za poldrug odstotek, obrtnim žganjarnam pa skupaj za 8000 hi.
* Davek na avtomobile. Iz poslanskih krogov poročajo, da nanu-ravata v prihodnjem zasedanju državnega zbora predložiti dve skupini poslancev zakonski predlog za uvedbo davka na avtomobile. Izvzeti bi bili od tega davka edino vojaški in poštni avtomobili in tisti, ki so v službi zdravnikov, bolnišnic, bolniških blagajn ter avtomobili, kateri vozijo tovorno blago. Ta davek se porabi za popravo cest in se bo plačeval v dveh oblikah. Temeljni letni davek bi znašal glasom te predloge za motorna kolesa od 10 do 30 K, za avtomobile 60 do 300 K. Doklavle bi se računale glede na konjske moči avtomobilov, in sicer za vsako konjsko moč 4 K, pri večjih avtomobilih 15 K. Od inozemskih avtomobilov bi pobirali davek obmejni carinski uradi.
* Razprava proti Matanšku. V soboto je bila v Budimpešti zopet razprava proti lekarnarju Mataušku, ki je v javnem lokalu napadel bana Tomašiča. Razprava se zopet ni končala. Sodnik je vprašal Matauška, zakaj je v Zagrebu zaprt. Ta je odgovoril, da sam ne ve, ampak le sluti, da zaradi nekega pisma, o katerem pravijo, da obsega nevarno žugaaje. O dogodku, zaradi katerega je tožen v Budimpešti, pravi, da je udaril bana samo z roko. To pa je storil, ker je ban njega in njegovo družino gospodarsko uoičil, ker mu je protipo-stavno vzel dovoljenje za apoteko. Priča pod-ban Chavrak pravi, da je dosedanji lekarnar v Oirkvenici prosil vlado, naj ne dovoli druge
majhno srce naenkrat obsegalo vesoljstvo; ta podlost, ki se mi je zdela brezmejna, je zbudila ves moj srd in toliko ga je bilo in toliko je bilo moje trpljenje, da mi tistih trenutkov nič ne more izbrisati iz srca in spomina, pa če bi živela tisoč let. Grlo mi je bilo zadrgnjeno, da nisem mogla ziniti besedice več, a planila sem kakor srdita divja mačka, ter hotela fantu spraskati njegov satansko se režeči obraz Mama, ki ni spoznala resnice in ni niti od daleč slutila, kaj se godi v moji duši, se je seveda neskončno zgrozila: ^Glej jo no
— ali ga boš pustila 1 Ta punca ... to je pravi satani"
Že takrat sem začela premišljati o čudnem svetu in čudnem življenju — že takrat I Seveda ne 8 takojšnjim uspehom. A od tistega dne nisem bila več veseli otrok. Opazovala sem
— in trpela; nezavedno in nemo; nihče pa ni slutil odkod moja neotroška resnost in zakrknjenost.	.
Prav tako kakor v navedenem slučaju je bilo, ko se mi je režal satanski obraz farizeja iz črk „Slovenca“ — in prav v enakem položaju sem vselej v prvem trenotku, kadar ga zagledam pred seboj: Besede mi usahnejo, nezadostne se mi zde, planila bi in farizeju spraskala satansko se režeči obraz; ljudje pa, ki ne slutijo resnice, bodo rekli: „Kako nespoštljivo piše o pobožnem, o krščanskem listu 1 Satan govori iz nje!" In to, prav to so tisti ljudje, katerim bi iz srca rada pokazala resnico; kajti tistim, ki me itak razumejo, nimam
lekarne, ker je v Oirkvenici premalo prebivalstva za dve apoteki. Zato je ban res preklical licenco, ali obljubil je Mataušku drugo. Dal mu jo je za Golubince, katero pa je Mataušek prodal. Potem se mu je dovolilo, da prevzame lekarno v Glini. Tudi to pravico je Mataušek prodal. Iz posebne milosti so inu dovolili še tretjo licenco za Hrtkovce; ali ta zadeva sedaj še ni rešena zaradi Matauškovega napada na bana N8 predlo«; državnega pravdnika se je razprava odgodila, da se reši izvedeniško vprašanje, kakšna je bila poškodba, ki jo je dobil ban, ker dosedanje izjave izvedencev niso dovolj jasne.
* Pasivna resistenca hrvaških u6i-teljev. Kakor je znano, so sklenili hrvaški učitelji, zbrani 11. februarja v Zagrebu pasivno resistenco do ureditve svojih plač in pravnih odnošajev. Po tem sklepu hrvaški učitelji, ki so se s častno besedo zavezali, ne sodelujejo pri nobenem narodno-kulturnem društvu, pri katerem niso primerno plačani za delo. Kakšne posledice ima ta resistenca n& društveno življenje na Hrvaškem kaže sledeči sluča). čebelarsko društvo v Vukovaru praznuje letos svojo dvajsetletnico. Obenem bi se vršil tam kongres hrvaških in srbskih čebelarjev, ki bi kot taki obhajali lOletnico svojega obstanka.
— Prijavne pole za to razstavo so bile razposlane, ker pa pasivna resistenca učiteljstva še nikakor ni bila zaključena, se je oglasil za razstavo in sodelovanje le en učitelj. Odbor za razstavo je imel sejo 1. avgusta; moral je razstavo, ki bi se otvorila 23. avgusta, odgoditi samo zaradi pasivne resistence učiteljstva, ker
— kakor pravi „Hrvatska Pčela" — niso ljudski učitelji samo sloveči čebelarji in razstav-ljalci, ampak je brez njihove pomoči prireditev razstave nemogoča.
* Mirovni kongres v Rimu. Od 25. septembra do 3. oktobra se ima vršiti v Kirnu devetnajsti svetovni mirovni kongres. Takoj po kongresu bo otvorjena v Rimu medparlamentarna mirovna konferenca, ki bo trajala do 11. oktobra. Letošnji svetovni mirovni kongres v Rimu bo jubilejni kongres Pred 20 leti, to je leta 1891. je bil v Bimu tretji svetovni mirovni kongres, ki mu je predsedoval R. Borghi. Ta kongres je osnoval mednarodno mirovno pisarno, ki je pri poedinih narodih organizirala mirovno gibanje in kateri je bila za istega na korist svetovnemu miru dodeljena Nobelova nagrada. Dne 26. septembra bo otvorjena v Rimu mirovna razstava.
* Železniške nesrefie. Na postaji Za-gnansk na Ruskem je zadel oseben vlak v tovoi-nega. 29 oseb je ranjenih. Štiri so že umrle.
— Blizu Braša (Kronstadt) na Erdeljskem sta trčila dva železniška vozova skupaj. Dvanajst oseb je ranjenih. Eaa žena je umrla na transportu v bolnišnico. — Pri Budafsku blizu Budimpešte je iz Pragerskega prihajajoči osebni vlak zapeljal v tovoren vlak. Štirje vozovi tovornega vlaka so lazdejani. Osem potnikov je dobilo neznatne poškodbe.
* Ženski hotel v Berlinu. V Berolinu zgrade hotel za ženske. Neka bogata dama je dala na razpolago 100.000 K. To podjetje ni smatrati kot kak dobrodelen zavod nego kot obče koristno ustanovo, kjer najemnice plačajo neznatno najemnino; najemnine bi bilo 8—12 K na mesec. Hotel bi služil samo ženskam. Vse sobe bodo enako velike, nekatere pa prirejene za 2 osebi. Prostora bi bilo za 300 stanovalk. V restavraciji bi dobivale hrano; v hiši bi bila čitalnica, kopališče itd. kar treba. To bi bil prvi ženski hotel v Evropi. V Ameriki jih je že nekaj.
* Ameriško poslaništvo pri Viljema. Nemški cesar Viljem je v soboto sprejel po-
povedati nič novega.
Strmela sem v težkem snu na razmetane časopise in kakor takrat onemoglemu otroku, so mi silile jezne 6olze v oči, se mi je diiša napolnila s srdom in žalostjo. Ali kakor sem se takrat tolažila „Le čakaj, satan, še ni vseh dni konec" — sem si ponavljala sedaj: Naučiti se hočem, kako je treba govoriti z ubogim ogoljufanim in z duševno slepoto udarjenim človekom. Otrok stiska pesti krepak duh pa išče in najde pot . . . Ni še vseh dni
konec!	,	,	,
V	drugem kotu sobe se nekaj zgane.
Proti vsej logiki je tam mlajši urednik, ki ga prej ni bilo v sobi, vstal in se odpravljal na pošto. „Pa vi tačas kaj napišite", mi pravi. nTisti osleparjeni ljudje, za katere bi hotela pisati, ne čitajo „Zarje“ — mu odgovorim otožna, ter ošvrknem s pomilovalnim pogledom tisti kup strupa in goljufije, iz katerega je najbolj kričavo molel svetohlinski „Slovenee“.
A kaj je to? Pred mojimi očmi se zgodi, da pride življenje v črke in gledam kakor v kinematografsko sliko. „S" se izpremeni v kompletnega jezuita, a sedaj se njegov obraz ne reži, ampak je poln svetosti, nedolžnosti iu moralnega ogorčenja — natančno enak izraz, kakor se je bil kazal v obrazu omenjenega sprijenega fanta, ki je bil nekdaj stal pred mojp materjo kot ogrožen svetnik. „Crka „1“ postane dolg kavalir z blaziranim obrazom, ki ga spopolnuje monokel; očividno: grof. Klanja se pred jezuitom, prijateljsko mu stiska roke
slaništvo iz Zedinjenih držav, ki m« je po nalogu predsednika Tafta izročilo kot „dar arae-rikanskega naroda" posnetek spomenika, ki je bil pred meseci v Washingtonu postavljen rojenemu Nemcu, amerikanskemu generalu Steu-benu. Cesar Viljem se je Taftu brzojavno zahvalil.
* Čete na Turškem. Iz Carigrada poročajo, da je dne 29. avgusta grška četa prekoračila mejo. Pridružilo se ji je 60 prebivalcev iz Serfidža, pa so napadli turško vas ter ubili več prebivalcev. Vojaštvo je zvedelo, da so pozneje napadli še drugo vas.
* Strela. Iz Bukarešta javljajo: Nad Radovičem je divjala silna nevihta, ko je bila ravno vsa družina nekega posestnika v veži. Naenkrat je treščila dvojna strela v hišo in je ubila vseh šest oseb. Dvanajstletno hčerko so našli skoraj popolnoma sežgano, ostale osebe pa niso imele nobenega znamenja kakšne poškodbe.
Gospodarska „samostojnosti v kapitalistični družbi.
Eden najhujših očitkov zoper socialistični družabni red, zoper socialno-demokratično državo bodočnosti", ki ga naši protivniki venomer premlevajo, je ta, da se v socializmu utopi samostojnost in neodvisnost posameznika, da se človeško delo ne bo več svobodno razvijalo. Ti dobrijani ne vidijo, da je toli hvaljeno gospodarsko samostojnost požrla že sedanja kapitalistična družba in da število gospodarsko neodvisnih eksistenc rapidno pojema že v sedanjem blagoslovljenem redu.
V	Nemčiji, ki je gospodarsko najbolj razvita dežela na evropskem kontinentu, je znašalo Število samostojnih gospodarjev (posestnikov, obrtnikov, tovarnarjev):
1882	1895	1907
457»%	42%	32'/2%
Nasprotno pa je število gospodarsko odvisnih ljudi v tem kratkem razdobju mogočno naraslo. Uradna statistika loči med neodvisnimi ljudmi »nastavljence" in »delavce". K nastav-Ijencem računa podrejene uradnike, upravno, nadzorovalno, pisarniško osobje itd. Njih število je znašalo:
1882	1995	1907
807.000	622.000	1,291.000
Število delavcev pa:
1882	1985	1907
10.750.000	12,815.000	17,885.000
Da spoznamo socialno razvrstitev vsega
prebivalstva, je potrebno, da prištejemo temu Številu še rodbinske člane. Po tem računu je bilo:
1882	1895	1907
delavcev 22,370 000 24,262.000 32,375 000 nastavlj. 850.000	1,620.000	3,070.000
če primerjamo s temi številkami število samostojnih gospodarjev z rodbinami, se pokaže, da ni bila leta 1907. niti tretjina nemškega prebivalstva gospodarsko samostojna.
Najbolj upada število samostojnih gospodarjev v industriji. Bilo jih je
1882	1895	1907
2.201.000	2,062.000	1,977.000
3472%	25%	I7720/0
Navedene številke govore dovolj jasno in glasno, da je v sedanji kapitalistični državi od dne do dne manj gospodarsko samostojnih ljudi, ki delajo po svoji glavi; z neznansko naglico pa narašča število kapitalističnih tlačanov, ki robotajo po predpisih male skupine ljudi in za njihov profit. Konec tega tlačanstva donese socialistična preuredba sedanjega gospodarstva, ki osvobodi ljudstvo izpod kapitalističnega jarma.
za njim se drenja in klanja tudi „o“, ki pa ni več „0“, temveč trebušen veleagrarec, kateremu se na prvi pogled poznajo vsi težki tisočaki, ki jih je v svojem prijetnem življenju s kupčijo svojih neštetih volov in neštetih vagonov žita — i. t. d. — vtaknil v žep tudi v časih, ko malemu kmetu ni ostalo zrnce žita in ga je revež moral za setev drago kupiti, kakor mora tudi živino, ki si jo nabavi za rejo, drago plačati veleposestniku. Nič se torej ne čudim, da se ta prešerno smeje, ko je zanj svet ob dobri in slabi letini tako lepo urejen, da najde tok cekinov nezmotljivo svojo pot v njegov žep. v svoji okroglosti se klanja tako nerodno, da skoraj trči ob črko „v“, ki se na nasprotno stran klanja „e“-ju, kajti »e“ se postavlja kot dr. Krek in „ytt mu z globokim poklonom in najprijaznejšo zahvalo podaja lep srebrn stožec brezdvomno torej sladkorni baronček, ki ni pozabil, daje »socialni" dr. Krek 1.1907. glasoval za sladkorne premije, ki podražujejo sladkor v Avstriji, pocenjujejo pa isti avstrijski sladkor za Anglijo, zvišujejo pa tako ali tako profite tistih tovarnarjev, katere imenuje hinavski »Slovenec" sedaj — veleroparje. Za dr. Krekom pa se drenja v polukrogu cela čreda kodrastih, malih, nedolžnih, ubogih ovčic, ki se na poseben način dero: »i-o-el i-o-e!“ in slišati je, kakor: »Živio Krek!" Oh ti uboga nevedna nedolžnost, ki ne slutiš, da boš plačala to genljivo navdušenje s svojimi lepimi, nežnimi kodrčki I
____________ (Konec prih.)
Ljubljana in Kranjsko.
— Zaradi draginje bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v »Mestnem Domu" velik shod. Sodrugi in sodružice že sedaj opozarjamo na to prireditev, ki naj pokaže, če je v Ljubljani in okolici draginja, ali če je ni, pa če jo ljudstvo čuti ali ne čuti. Klerikalci, največji »prijatelji ljudstva", so pravili, da si je draginjo izmislila socialna demokracija. Ce je to res, če ni draginje in se ljudstvu dobro godi, no — tedaj se ljudstvo ne bo brigalo za shod, ampak se pojde rajše zabavat s preobilnim denarjem in socialna demokracija bo blamirana. Ce pa je draginja taka, kakor pravijo socialni demokratje, tedaj bo ljudstvo prišlo in shod bo manifestacija, katere ne bodo smeli prezreti tisti, ki še vedno mislijo, da ljudstvo lahko še dolgo čaka na sedem tolstih let.
— Draginja je danes nedvomno najvažnejše vprašanje tudi v Ljubljani, zakaj najprej je treba živeti, potem šele lahko pride vse drugo. Sedanje cene živil so pa že take, da je za najširše sloje ljudstva dvomljivo, kako bodo mogli sploh živeti. Neštetokrat so socialni demokratje povdarjali, da v kapitalistični družbi ni zanesljivega sredstva proti draginji. Zakaj kdor ni slepec, mora videti, da imajo gospodarji produkcije skoraj absolutistično moč. Oni so lastniki proizvajalnih sredstev in lastniki iz-menjevalnih sredstev, pa imajo vsled tega trg popolnoma v krempljih. Ce jih je volja, zadržujejo blago, da nastane pomanjkanje, pa imajo takoj »povod" za podraženje. Organizirajo se, pa diktirajo cene, kakor hočejo. Ce je p • več blaga, ga dajo pometati v morje, da ne nastane obilica, ki bi postala nevarna ode-ruštvu. Vse to roparstvo se ne bo odpravilo, dokler ne bo ljudstvo samo svoj gospodar. Resno in trajno sredstvo zoper draginjo je socializem in nobene agrarno kapitalistične flavze. Kadar bo ljudstvo produciralo za svoje potrebe, ne pa za oderuške malhe kakor dandanes, takrat bo tudi konec vsake draginje. To so socialni demokratje naglašali tisočkrat in samo tako nemoralna svojat, kakršna je klerikalna, je sposobna tajiti obče znano resnico. Ali kakor je kljub kapitalistični podlagi družbe mogoče doseči boljše plače, kar so delavske organizacije že neštetokrat dokazale, tako je mogoče vsaj nekoliko omejiti draginjo tudi v sedanji družbi Zato pa je treba, da se omogoči konkurenca med izkoriščevalci. Ce vidi oderuh, da je na trgu premalo mesa in premalo žita in da ne morejo konsumenti kupovati nikjer drugod kakor pri njem, tedaj bi moral biti že kos angelna, da ne bi odiral. Ce pa bo ropar videl, da kupijo ljudje lahko tudi drugod in da bo njegovo blago obležalo, če ga bo predrago prodajal, bo že znižal cene! Vsak normalen človek razume to, samo naši prekanjeni klerikaloni vlečejo obrve navzgor, polagajo kazalce na svoje presvete nazore, pa pridigajo, da je enostavna reč strašno zamotana in da je ljudstvo ne more razumeti, ker je preneumno. Samo jezuitarska modrost klerikalne bande razume vsa labirintovska pota draginje... Ljudstvo pa vendar ni tako neumno, kakor bi radi nebeški poštarji in razume predvsem to: Kdor vsak dan na vse kriplje zagovarja draginjo kakor klerikalci, je zanjo soodgovoren. Klerikalni zaščitniki agrarnih veleroparjev se bodo že prepričali, da je tako!
— Z zakonom zoper kartele švind-larijo vse svetosti polni klerikalci redno, kadar se ljudstvo kaj zgane zaradi draginje. Te reči pa nimajo druzega namena kakor z gobe-zdanjem premotiti ljudstvo, da bi pozabilo, zakaj da pravzaprav gre. Zakon zoper kartele je farbarija, ker je trapasto misliti, da se more organizacija velekapitala preprečiti z zakoni. Klerikalci, ki se vedno bahajo s svojim površnim, slučajno tuintam pobranim znanjem, naj bi vendar pogledali v Ameriko, kjer jemlje velekapital svoje vzore in kjer so doma trusti. Kaj ni šla država v Ameriki v boj zoper truste ? In kaj je dosegla ? Kapitalisti se ji rogajo, nekdaj deželui trusti pa postajajo svetovni trusti in segajo čez morje. Tudi v Avstriji imajo že svoje filialke. Zoper nekatere izrastke kartelov se lahko sklenejo zakoni. Kako bo kapitalistična država potem vršila protikapi-talistične zakone, je še drugo vprašanje. Ali eno je gotovo: Noben protikartelni zakon ne opravi nič proti draginji, dokler imajo kartelirani in ne-kartelirani kartelisti monopol. Kaj hočete s proti-kartelnim zakonom? Reči kapitalistom, da se ne smejo organizirati. Pa se bodo dogovorjali brez statutov in še teže jim bo gledati na prste. Dogovarjali pa se bodo, da zvišajo cene zdaj temu, zdaj onemu predmetu, ker jim daje država sama z visokimi carinami monopol. Odprite meje, odpravite carine za industrijske in agrarne pridelke, omogočite konkurenco, pa se bo draginja vsaj nekoliko znižala, drugače pa ne. Ali tega klerikalci nočejo, ker jim je draginja všeč. Zato rajši švindlarijo s »proti-kartelnimi" zakoni.
— V Zeleni Jami pri Podobniku je v torek, 5. septembra ob pol 8. zvečer ustanovni občni zbor ondotne podružnice »Vzajemnosti". Sodrugi iz Zelene Jame, Novega Vodmata, Most in Sela so vabljeni, da pridejo polnoštevilno na shod. Takoj po ustanovitvi začne nova podružnica funkcionirati.
— Podružnica »Vzajemnosti" za Kolodvorski okraj se ustanovi v sredo, 6. septembra. Ustanovni občni zbor, na katerega so vabjjeni vsi sodrugi, bo v gostilni »International" na Resljevi cesti. Začetek ob 8. zvečer.
— Pevci „Vzajemnosti" imajo danes ob 2. popoldne vaje v društvenem lokalu, odkoder gredo na pogreb umrlega sodr. Vebra.
— V Spodnji Siškl je ustanovni občni zbor nove podružnice »Vzajemnosti" v četrtek, 7. septembra v gostilni »Pri Anžoku". Začetek ob 8. zvečer. Šišenski sodrugi, vsi na shod.
— Za Krakovo in Trnovo se ustanovi podružnica »Vzajemnosti" v soboto, 9. septembra. Občni zbor bo ob 8. zvečer v gostilni pri »Krakovčanu". Sodrugi, skrbite za veliko udeležbo 1
— Iz Šiške. Občinske volitve so pred durmi. Zlasti nekateri »politikarji" so vsi iz sebe. Imajo vse polno bolezni in hodijo ž njimi na trg. Mi jim prav prijazno svetujemo, naj se poprej ozdravijo, preden bodo zopet poskušali soc. dem. stranki dajati nasvete. Drugi politikarji že vedo, kdo bo socialistični kandidat v občinski odbor, kdo ne bo. No, mirni naj )odo tako eni kot drugi. Organizacija bo že storila o pravem času, kar bodo člani sklenili. Želje posameznikov se morajo podrediti sklepom večine!
— Nezgoda z avtomobilom. Včeraj popoldne je omnibus, ki vozi od kolodvora v Bohinjski Bistrici do jezera oz. do »Zlatoroga", trčil skupaj z avtomobilom, ki je prihajal od hotela z neko italijansko familijo. Omnibusu se je zlomilo rudo, kočijaž pa je padel med konje. Na srečo se ni poškodoval. Nevarnost je bila velika, ker je bil voz poln pasažirjev. Gostje avtomobila so se nezgodi smejali. Menda se jim je zdela zabavna.
— Iz Mengša. Iz mengiške pivovarne se slišijo zelo slabi glasovi, kako namreč da dela ta industrija klerikalnega kalibra s svojim delavstvom. Hotela je namreč nesreča, da je dvigalo, ko so spuščali sode v klet, zmečkalo Jožefu Krušiču palec na nogi, tako da je moral v dež. bolnico iskat pomoč. Ko se je iz bolnice, še ne popolnoma zdrav, odpeljal domov, da bi se še pozdravil doma, so ga hoteli imeti že v delo. Ker pa še ni bil zmožen za delo, ni mogel iti, in posledica tega je bila, da so mu delo odpovedali. Vprašamo tedaj, kdo mu bo zdaj, ko ozdravi, priskrbel delo? Ali se je naznanila nesreča zavarovalnici proti nezgodam ? Za sodarja Kru-šiča pa zahtevamo, da se vzame v delo nazaj, ker to zahtevajo krščanska dela usmiljenja. Delavcem v tem podjetju pa priporočamo, naj so vsi združijo in organizirajo, ker potem bodo take in enake reči znali sami odpraviti, ker v slogi je moč.
— Iz Ihana. Kakor naš škof seje tako žanje. Zgodilo se je dne 27. avgusta na Sv. Jerneja dan v Ihanu, ko je bilo cerkveno žeg-nanje to: Ker je župnik vedel, da bodo plesali, in da so imeli licenco, jim ni pri maši dal blagoslova kakor druga leta. S tem je povzročil, da so ga prišli fantje preklinjat, tako kar podomače, z vsemi lepimi priimki. Nato se je pa župnik iz farovškega okna oglasil in pravil, da ni on kriv, naj ga nikar ne preklinjajo. On da ima črno na belem od škofa, da je moral tako storiti. Ko so to fantje zvedeli, so začeli škofa preklinjati. Slišale so se na račun škofa take besede, da jih tukaj še ne zapišemo. V Ihanu je še precej klerikalno, pa kaj — kakršna vzgoja, takšen sad.
— Utopljenec. Dne 26. avgusta t. 1. se je našel približno 30 do 40 let star moški utopljenec v Savi med Hrastnikom in Zidanim mostom, katerega identiteta se do sedaj še ni mogla dognati. Je srednje postave, temnih las, rujavih brk, oblečen je bil v temno, cajgasto obleko, obut v škornjah, katere se še tu hra^ nijo v spoznanje moža. Denarja je imel pri sebi 12 K 74 vin. Znakov kakega nasilstva ni bilo nobenih in se je isti le mogel ponesrečiti. Ako bi kdo zamogel kako pojasnilo dati, naj nemudoma to stori na občinski urad v Radečah pri Zidanem mostu.
Štsgersko.
— Pesje pri Velenjem. V torek, dne 29. avgusta t. 1. se je vršil v gostilni gosp. Vrabiča ob 5. popoldne javen društveni shod podružnice »Unije rudarjev", ki mu je bil dnevni red: Nameravano povišanje prispevkov k provizijskemu fondu bratovske skladnice, gospodarski položaj in strokovna organizacija rudarjev. Na shodu, ki so ga rudarji prav dobro obiskali, je poročal sodrug Tokan iz Trbovelj. Izvajanja sodruga Tokana so napravila na poslušalce globok vtisk in pričakovati je, da se bodo rudarji po danih jim navodilih tudi ravnali, da bodo namreč v prvi vrsti svojo strokovno organizacijo okrepili z mnogoštevilnim pristopom in s požrtovalnim delom.
— Gozdni požar. Iz Gornjega Grada na Spodnje Štajerskem poročajo, da je dne 27. pr. m. izbruhnil požar v gozdovih ljubljanskega škofa Jegliča, ki je uničil okolo 80 hektarov gozda. Močnemu dežju in hitri pomoči drvarjev se je zahvaliti, da se ni požar razširil dalje. Že 8. pr. m. je nastal v istem
gozdu požar, ki bo ga takoj spočetka udušili. Splošno se sodi, da so oba požara zanetili lopovi, katerim so baje že na sledu.
— Prijeti razbojniki, ti Celja poročajo : V četrtek je dobilo celjsko orožniško po-veljništvo od železniškega urada v Zidanem mostu obvestilo, da se nahajajo v osebnem vlaku, ki prispč ob poldesetih v Celje, trije sumljivi ljudje, in da so po zunanjosti podobni onim lopovom, ki so pred nekaj dnevi na progi Budapešta- Arad omamili konjskega trgovca Franca Leskoschegg in mu oropali 24 tisoč kron gotovine, zlato uro z verižico in druge dragocene predmete. Orožniški postajevodja Ko-sole je šel na kolodvor in je prijel omenjene tri ljudi v železniškem vozu. Pri sebi niso imeli nobenih izkaznic. Eden se zove baje Julij Wagner, ostala imena še niso znana. Rekel je, da potujejo z njim za zabavo in na njegove stroške po Ogrskem. Pri VTagnerju so našli 400 kron, njegovi tovariši so pa imeli seboj le malo drobiža. Dalje so ugotovili, da so prišli v Zagreb v smeri Budimpešta-Arad, odkoder so se pripeljali z vozom na Savski most ob štajerski meji in od tam z vlakom v Zidani most. Bili so prej štirje, njihovega četrtega tovariša so prijeli že prej na Ogrskem, kjer se je ločil od svojih tovarišev, da bi otežkočil zasledovanje. Ker so bili pri ropu udeleženi štirje lopovi in ker se opis teh treh in onega, ki so ga bili že prej prijeli na Ogrskem, vjema, je več kakor verjetno, da so dobili v pest zasledovane zločince. Vse tri so izročili vklenjene celjski okrajni sodniji.
— Nesreča pri mlatenju. Dne 26. avgusta 1911 je prišel Ivan Godec, težak na Tinjah, pri mlatenju z desno roko v mlatilni stroj, kateri mu jo je takoj zmečkal. Vsled za-dobljene rane je Godec strašno krvavel, a nihče od sosedov se ni spomnil, da bi poškodovanega Godca zapeljal k zdravniku v Slov. Bistrico, ali poslal vsaj po zdravnika. Reveža so šele drugi dan popoldne zapeljali v 'mariborsko bolnišnico, kjer je pa čez dve uri vsled izgubljene krvi umrl. Kako so ljudje neprevidni!
— Požar. 28. pr. m, se je igral triletni otrok posestnika Jožefa Kampnsa v bližini Rogatca z vžigalicami in jih je vrgel goreče v seno, ki je bilo spravljeno v gospodarskem poslopju. Naenkrat je bilo poslopje v plamenu in je do tal pogorelo.
Koroško.
— Avtomatično alarmiranje požarne hrambe. V Celovcu so dobili novo alarmno napravo za požarno brambo, ki jo je izdelala delniška družba Siemens & Halske po Morse-jevem sistemu. Centralna postaja se nahaja v ,Gasilnem domu" v Adlergassi. V mestnem okrožju je v različnih okrajih zdaj razdeljenih osem alarmnih signalov za ogenj, ki se tekom časa še pomnože. Alarmna naprava ima novost, ki je tukaj prvikrat vpeljana. Pri nezgodah zvone namreč samo budilniki reševalnega oddelka, ne da bi hkrati zvonili tudi alarmni budilniki za ogenj.
Goriško.
— Romanja zopet dovoljena. Okrajno glavarstvo v Gorici razglaša: »Ker se ni že več dni pojavil noben nov slučaj kolere v Trstu, je bilo to mesto glasom odloka c. kr. namestništva od 21. avgusta 1911, št. IV. a 514/75, zopet proglašeno za neokuženo po koleri. Vsled tega se razveljavlja tukajšnji odlok od 9. avgusta t. 1. št. 19.271, s katerim se je prepovedalo romanje na Sv. Goro in na Grad blizu Mirna. Romanje k omenjenim svetiščem je torej dovoljeno; izključeni od romanja pa ostanejo do nadaljne odredbe le prebivalci sodnega okraja koperskega." — Lepo. Mi smo za enako pravico, ki naj velja za vse. Tudi romarjem privoščimo romanje, če jih veseli. Vendar pa se nam zdi čudno tole: Romanje je dovoljeno, ker v Trstu ni kolere, sočasno je prepovedan izlet tržaških delavcev v Ljubljano, ker Jo v Trstu kolera. Prepovedan v soglasju s tržaško oblastjo. Tu se nekaj ne vjema. Ali je v Trstu kolera? Tedaj je prav, da je bil izlet prepovedan, ali kako se morejo dovoljevati božje poti ? Ali pa ni kolere; tedaj je prav, da se dovoljuje romanje, ali kako se je mogel prepovedati izlet? Erklttret mir, Graf Oerindur ,. .
— Pomanjkanje vode. Goriško mesto je malodane brez vode. Kronberški vodovod je za zasebnike zaprt, javni studenci pa so samo za določen čas odprti. Ženske in otroci jih oblegajo in čakajo po cele ure, da pridejo na vrsto. Časih nastajajo med ženskami prave bitke s škafi.
— Pod voz je prišel 171etni Miha Batagelj iz Kamenj na Ajdovskem. Voz mu je šel Čez nogo ter mu jo je zlomil dvakrat. Prenesli so ga v goriško bolnišnico.
Trst.
— Pomorski promet v Trstu. V tržaško luko je prispelo lani 11839 ladji s
4,199.000	tonami, odšlo pa je iz tržaške luke 11841 ladij s 4,210.000 tonami; to znači v primeri s prejšnjim letom povišek za pet odstotkov.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
M Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
MmIov: Tolsto vil ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče, gj g) gj Svoji k svojimi
—	Okoličanskl rožniki so na „nr-laubu". Lepo število okoličanskih voznikov je imelo v zadnjem času Šesttedenski dopust, (kakor — hofratje). Seveda ni bila to nikaka nLustreise“, ampak vozniki so vživali dopust proti svoji volji. Zdaj vozijo gromoz v okraj S. Luigi. Tu bodo pa kmalu gotovi in potem dobe bržkone zopet par tednov dopusta. Od-slej se bo to večkrat ponavljalo. Gromoz za mestne ulice, za državno dunajsko cesto in za vsa večja podjetja, nabavlja italijanski kapitalist Faccanoni. To sicer ni pošteno, vendar je logično: humoristični magistrat bo rajši podpiral italijanskega kapitalista, kakor pa slovenskega reveža. Potemtakem je kriv Faccanoni, je kriv magistrat in je kriva vlada, da so oko-ličanski vozniki brez dela in seveda brez zaslužka. Toda to še niso glavni krivci. Nekdo drug je kriv, da je kriv Faccanoni, da je kriv magistrat, in da je kriva vlada, če pogori poslopje, je v prvi vrsti kriv tisti, ki je zažgal, ne pa tisti, ki ni branil. Slovenski posestniki, namreč taki slovenski narodni posestniki, ki ti štejejo v smrtni greh, če spregovoriš besedico s Človekom druge narodnosti, ki nočejo imeti prav nobenih stikov z Italijani, taki slovenski posestniki so prodali italijanskemu kapitalistu Faccanoniju svoja zemljišča, čeprav so vedeli, da bo na teh zemljiščih s svojimi stroji pripravljal gromoz, ter na ta način delal slovenskim voznikom uničevalno konkurenco. Pokazali so zopet in na jasen način, da pride med slovenskimi in italijanskimi nacionalci še vedno do kupne pogodbe, da se še vedno lahko sklepajo med njimi nečedne kupčije, sicer brez škode za narodnost, pač pa na veliko škodo do kosti izsesanega trpina, medtem pa se pišejo smrtne obsodbe tistim slovenskim delavcem, ki hočejo biti solidarni z italijanskimi, ko se gre za to, da si zboljšajo košček kruha. Quod licet lovi, non licet bovi. H koncu še nekaj. Oko* ličanski vozniki so organizirani. Toda ta organizacija — čeprav je na narodni podlagi — nima nobene moči. Niti toliko moči nima, da bi poslala protest na magistrat ali na namestništvo. Dr. Mandič je pred tremi leti streljal, pa ni zadel. Še-le, ko je prav natančno pomeril, je vstrelil — kozla. Letos ne bi niti toliko napravil, in če bi se le ganil, bi blamiral vso narodnjakarijo. Kakor sem že prej povedal, so glavni krivci narodni posestniki. Najprej bi bilo treba pograbiti njih za kito. Zaradi narodne sloge in da si ne nakoplje narodnih grehov, bo moral dr. Mandič vse to o-pustiti. In bo opustil, ker upa, da se bodo dali vozniki potolažiti z narodnimi frazami. Ce se bo to njegovo upanje izpolnilo, ne vemo. Prav lahko se zgodi, da se bo moral dr. Mandič zameriti ali enemu ali drugemu: ali slovenskim posestnikom ali slovenskim voznikom. Velikokrat se namreč pripeti, da — incidit in Scylam, qui vult vitare Oharybdim.
Gospodarski pregled.
** Gospodarski položaj t Avstriji r leta 1910. Dunajska trgovska in obrtna zbornica podaja v svojem letnem poročilu za leto 1910. naslednji pregled o gospodarskem položaju: „Naše gospodarsko življenje kaže, če vpoštevamo vse panoge, zmeren napredek. Napredek pa v industriji, obrti in trgovini ni bil splošen, trajen, globokosežen. Le v primeri z zastojem v letih 1908. in 1909. je opaziti razvoj in napredek. Gospodarski povzdigi po veliki krizi leta 1907., ki sta se je razveseljevale Nemčija in Anglija v minulem letu, so nasprotovale ovire gospodarskega in političnega značaja. Najhujša ovira izdatnega zboljšanja je pač trajna, zmerom naraščajoča splošna draginja. Predlanskim visokim žitnim cenam, ki jih je rodila slaba, nezadostna letina, se je pridružila v minulem letu izredna mesna draginja in v večjih mestih, zlasti na Dunaju občutna podražitev stanovanj. Da povzročajo draginjo živil v Avstriji neposredno pretirano carinsko varstvo za poljedelske pridelke in zaprtje meja in da ogromne žrtve konsumentov ne koristijo širokim masam poljedelskega prebivalstva, temveč poglavitno le velikim producentom, je aksiom vsega mestnega in obrtnega prebivalstva, ki ga priznavajo celo iskreno misleči poljedelski in-teresentje sami. Draginja pa sili spodnje in srednje plasti, da kar najbolj omejujejo vse izdatke, ki ne služijo najnujnejšim življenskim potrebam, in zožuje njih konsum za vse industrijske in obrtne pridelke. Ta tožba se ponavlja v najrazličnejših specialnih poročilih posameznih panog, ki zadovoljujejo višje kulturne potrebe. Draginja pa povzroča tudi mnogoštevilne mezdne boje, ki motijo gospodarsko življenje in odpirajo temne izglede zlasti za leto 1913., ko poteče cela vrsta važnih kolektivnih pogodb. Draginja postaja vse resnejši gospodarski in socialni problem. Tembolj pa se utrjuje prepričanje, da je treba podreti pretirane žitne in živinske carine in postaviti namesto zapiranje meja naravno zamenjavanje dela in pridelkov. Na polju stanovanjske politike pa je
energična politika v prilog širokih plasti prebivalstva neizogibna." — Tak je sodba uradne korporacije, ki zastopa interese trgovcev, obrtnikov in tovarnarjev. Parlamentarni zastopniki teh slojev pa se ne ganejo izpod agrarnega jarma. Kakor je pokazalo zadnje glasovanje v poslanski zbornici o socialno - demokratičnih predlogih, meščanski poslanci ali kar naravnost izdajajo koristi konsumentov ali pa se hinavsko in potuhnjeno umikajo odločilnemu glasovanju.
** Napredovanje konsamnlh društev na Danskem. Gibanje konsumnega zadružništva je bilo do zadnjega časa na Danskem omejeno edinole na poljedelsko prebivalstvo. L. 1892. je bilo v mestih samo 5 društev, 1. 1898. so narasla na 8, a 1. 1892. je bilo po vaseh na deželi 597 konsumnih društev. V novejšem času je ustanovljeno več novih društev v mestih, med katerimi se zlasti odlikuj« društvo železničarskih uradnikov. L. 186(5. sta bila v celi deželi komaj dva konsumna društva, Zdaj je v mestih 44, a na deželi 1820 konsumnih društev, skupno 1364 društev z okoli 205 000 člani in letnim prometom okoli 70 milijonov danskih kron. Povprečni promet enega društva znaša 50.000 kron. Uspešni razvoj zadružništva pospešuje okolnost, da je na deželi veliko števiio konsumnih društev, ki se naslanjajo na velenakupno družbo. Velenakupna družba trguje s poljedelskimi potrebščinami in kakor s semeni, s krmo in gnojilom, s poljedelskim orodjem in stroji, kolesi, manufaktur-nim blagom, perilom itd. Od predmetov, ki se razpečavajo v konsumnih društvih; se proizvajajo v lastnih tvornicah kava, šokolada, kakao in sladkor, duhan, milo in razno tehnično orodje. Posebno zanimivo je zavarovanje osebja velenakupne družbe, ki se je uvedlo 1. 1903. Na račun te zavarovalnine vplačuje društvo 3 odstotke plače, a 3 odstotke plače vplačuje vsak uslužbenec sam. Za tako nabrano svoto se kupi zavarovalna polica. Ako je uslužbenec 10 let pri družbi v službi, tedaj vplačuje društvo 4 odstotke, tako, da ostaneta njemu samo 2 odstotka za vplačevanje.
ZADNJE VESTI.
Podraženje piva.
Budjejovice, 3. septembra. Tukajšnje pivovarne so sklenile podražiti pivo enako kakor plzenjske.
Požar ▼ Krkonošlh.
T r u t n o v , 3. septembra. Včeraj se je vnel gozd pod Snežnico. Ogenj se je bliskoma razširjal. Iz vseh sosednih krajev so prišle požarne brambe na pomoč. Boje se, da bo treba več dni, preden se bo ogenj premsgal.
Zgorela žaga.
Sarajevo, 3. septembra. Velika žaga tvrdk Feltrinelli v Hadžičih, ki se je v petek popoldne vnela, je gorela vso noč. {Šele ob 7. zjutraj so pogasili ogenj. Eazven žage je pogorelo 7 delavskih in uradniških hiš. Tudi mnogo erarnega lesa je zgorelo. Železniške tračnice so se vsled silne vročine topile. Škoda znaša pol milijona. Zavarovano je bilo vse.
Papeževo zdravje.
Rim. 3. septembra. Papeževo zdravje se je zopet poslabšalo. Desno koleno je oteklo in boli. Zdravniki mislijo, da ni nevarno.
Poroka princese Jelene.
Peterburg, 2. septembra. Princesa Jelena s kraljem Petrom in prestolonaslednikom je dospela v Peterhof. Srbsko kraljevsko družino so sprejeli na kolodvoru car Nikolaj, carica Aleksandra Feosdorovna, grški kralj in več princev. Na carskem banketu sta govorila car in kralj Peter.
Grad v ognja.
B e r o 1 i n , 3. septembra. Holandski grad Blyenbeck pri Gocku ob nemški meji gori. Skoraj da se ne bo dalo nič rešiti. V gradu so umetnine velike vrednosti.
Smrt t zraka.
Pariz, 3. septembra. Včeraj sta pri zrakaplovnih vajah ponesrečila dva oficirja. V Nogent-sur-Seine se je lajtnantu de Grailly vsled eksplozije bencina vžgal letalnik in častnik je zgorel. Blizu Hangisa je stotnik C a-m i n e padel s strojem na zemljo in se je abll. Strojna cev se mu je zarila v možgane.
Pariz, 3. septembra. Pri Chartres je snoči aviatik M a r o n padel iz višave 300 metrov na zemljo in je bil takoj mrtev.
Norton, 3. septembra. Irski letalec F r i s b i e je tukaj padel s svojim strojem 100 metrov globoko iz zraka ter je prišel pod motor. Poškodoval se je tako močno, da je čez eno uro amrl.
Draginj skl kravali na Francoskem.
Pariz, 3. septembra. Iz mnogih krajev porošajo o velikih izgredih zaradi draginje. Ve-
liki kravali so bili v mestih Somain, Duai, Anichres, Saint-Quentin. V nekaterih krajih je nastopalo vojaštvo.
Socialisti proti razkošanja Finske.
Peterburg, 3. septembra. Socialisti so priredili veliko demonstracijo proti priklop-Ijenju dveh viborških občin. Policija je prepovedala vsak govor. Ko je manifestacija dobila demonstrativen značaj, je policija potegnila sablje. Prišlo je vojaštvo na pomoč, ter je napravilo „red“.
Umorjen vohun.
Peterburg, 3. septembra. Blizu Alek-sandrovska so našli mrtvega policijskega vohuna Artinjenka, katerega je socialno-revolu-cionarna stranka obsodila na smrt. Artinjenko je bil prej med vodjami socialno-revolucionarne stranke. A z e v ga je bil pridobil za tajno policijsko službo. Ko je stranka dobila dokaze, mu je naznanila, da je obsojen na smrt. Artinjenko je pobegnil v Ameriko, odkoder seje pred 14 dnevi vrnil. Hotel je zopet s tujim imenom vstopiti v stranko. O morilcih ni sledu.
Cook se Javlja.
B e r o 1 i n , 3. septembra. Iz Novega Jorka javljajo: Dr. Cook napoveduje objavo dokazov, da je bil res na severnem tečaju in pravi, da nikoli ni priznal kaj nasprotnega.
Nesreča na reki.
T o h e d o (Ohio, Sev. Amerika), 3. septembra. Na reki Maumec se je neki parnik zaletel v čoln, na katerem je bilo sedem mestnih uradnikov. Vseh sedem je utonilo.
Odgovorni uredniK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Dva
čevljarska pomočnika
sprejme takoj v delo
Josip Černe
čevljarski mojster v Sp. Šiški, Jernejeva cesta štev. 78.
ANTON BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhihlvencev.
Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z napisi itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti*
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
10 zapovedi
za zdravje In 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsaK človek zastonj v lekarni Tmkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. blagajna V Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne Iti bolnlSke blagajne južne železnice.
Restavracija, International*
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vst slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugovS
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Konsnmno društvo
za
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. — Uradne ure za stranke od B. 1. ure popoldne.
članov ima 1474, podpisanega kapitala 44.220 K, vplačanega 31.715 K; garancije 88.440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 30 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne!
V letu 1910
Blago sveže 1
dividende.