Osnutek Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kultumi dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana-Siška (Uradni lisi SRS, št. 2/78. 31/81 m 8/82) je skup-ščma občine L|ubljana-Šiška na . . seji zbora združenega de>a ter na . . . seji zbora krajevnih skupnosti dne . . sprejela ODLOK o razglasitvi Šmarne gore in Grmade z delom Skaručenske ravni ter grebenom med Starim gradom in Repenjskim hribom za naravno znamenitost 1. člen S tem odlokom se določijo naravne znamenitost1. ki uteme!ju-jejo razglasitev lastnost/, režim varovanja. posamezne omeiitve m prepovedi, ter razvojne usmentve glede naravne znamenitosti 2. člen 2a naravno znamenitost se razglasijo naslednja območja — Šmarna gora z Gmnado. del Skaručenske ravni ter greben med Stanm gradom in Repenjskim hnbom za krajmski park v sklopu tega krajinskega parka pa se razglasi' — Šmarna gora z Grmado za naravni spomemk, — območje tortikulturne ureditve vrha Šmarne gore za spome-nik obhkovane narave, — del južnega pobočja Grmade za naravni rezervat — del Skaručenske ravni za naravni rezervat 3. člen 1. Območje Šmarne gore in Grmade z delom Skaručenske ravni ter grebena med Starim gradom in Repenjskim hnbom |e zani-mivo zaradi svojevrstne lege ob vstopu v mesto L|ubljana Izredna ekoioška pestrost združena s številnimi kulturnimi prvinami. obli-kuje značilen izsek kulturne krajine. Območje ie večinoma poras'o z gozdno vegetacijo, ki jo na vrhu in na prehodu pobočja v ravnmo prekinjajo travniki in njive. nižinski gozd pa prepletajo številni po-toki. Vsebinske in vizualne kvalitete območja stopnjuje tudi kuitur-na dediščina. Umetnostnozgodovinski spomemški objekti so: — cerkev Matere božje na vrhu Šmarne gore, ki sestoji iz centralnega ladijskega prostora, ki v tlorisu oblikuje osmerokotnik. Arhitektura je prvo. izpričano delo slovenskega baročnega arhi-lekta Gregorja Mačka. Grajena je v letih 1711/14. V razvoju cen-tralnih stavb na Slovenskem, predstavlja Šmarnogorska cerkev sintezo baročne arhitekture do 18. stoletja. — protiturški obrambni tabor obkroža cerkev oziroma njen zunanji prostor v strnjenem obroču. Utrjeno obzidje z obrambnimi stolpi in kaščo je bilo grajeno koncem 15. in v začetku 16. stoletja — nekdanja mežnarija. ki sodi v sklop centralne skupine ob-jektov predstavlja tipično pntlično baročno stavbo; — med spomeniške objekte uvrščamo tudi vse kapehce ozi-roma znamenja. ki se nahajap na celotnem prostoru Šmarne gore. Kulturnozgodovinski pomen imajo vsa znamenja ob tako-zvani romarski poti. Vsa znamenja od odcepa v Tacnu do sedla troje, so grajena koncem 19. stoletja. V drugo skupino. ki ima tudi določeno likovno kvaliteto pa uvrščamo znamenje oziroma zidano kapelico stoječo na skali ob poti, ki vodi z Grmade mimo Gorjanca na Šmarno goro. Ob poti iz Zavrha stoji najstarejše, še gotsko oblikovano takozvano kužno znamenje. Kulturnozgodovinsko obeležje ima tudi zidana kapelica, ki stoji v gozdu nekoliko pod vrhom na južnem grebenu gore, takozvana sv. Sobota. Značilno šmarnogorska pa je tudi puščavniška votlina s kipom sv. Antona ob vozni poti pod vrhom. Na razpotju proti zaselku Zavrh stoji znamenje stebernega tipa. Z letnico gradnje 1699 je opremljeno znamenje, ki stoji ob zaselku črnih gradenj pred Zavrhom: — na pobočju Repenjskega hriba stoji p. o. sv. Tilna; — Stari smledniški grad izvira iz 12. stoletja. Baročne kapeNce knževega pota pod Starim gradom so bile zgrajene 1772. leta: — med arheološko dediščino uvrščamo: — Repenjski hrib — sv. Tilen — gradišče nad Starim gradom — Stari grad — gradišče nad Zavrhom pod Šmarno goro — tabor na vrhu Šmarne gore: — med etnološko dediščino uvrščamo: — skupino kozoicev pred vasjo Zavrh — stavba Gorjanc. nekdanje gostišče: — med spomenike NOV uvrščamo: — grob partizana Toneta Željka-Rajka — spomemk začetku organiziranega odpora s'ovenskega Ijud-stva proti okupatorju v Tacnu, ki je bii odkrit 28 7. 1956 — spommsko obeležje trem borcem. padlim na tem mestu v Skaručni pn hiši št. 36. 13. 6 1944. leta: — spommska plošča na Starem gradu: — spomenik petim padlim talcem tik ob cest V'krče-Smledmk: — spominsko obeležje na Tršanci. 2. Šmarna gora z Grmado je osamelec zgrajen iz različnih vrst kamnin od karbonske do pleistocenske starosti. Na njih se je raz-vilo pet tipov tal. ki jih porašča devet gozdnih združb in dve travni-ški združbi. Poieg tega združuje ta osamelec še naslednje narav-ne znamenitosti: rastišče narcise na sedlu, submediteranske flor-ne eiemente na južnem pobočju. jasno izraženo ekološko floristič-no mejo na zahodnem grebenu Grmade. kraške objekte kot so Mat|aževa |ama na severnem pobočju Gradišča, kraška izvira pn Zavrhu in Vikrčah in dolomitne stene z iglami na Turncu. 3 Vrh Šmarne gore je hortikulturno urejen s petimi Chamaecy-pans znotraj cerkvenega obzidja. tremi lipami ob zunanji strani cerkvenega obzdja pri spominski p/ošči Jakobu Afjažu in dvema lipama na južnem robu vršne ploščadi. 4 Na južnem pobočju Grmade je otok termofilne gozdno grmiščne vegetacije združbe puhastega hrasta in črnega gabra s submediteranskimi m jhrskimi flomimi elementi kot so puhast hrast (Quercus pubescens). črni gaber (Ostrya carpinifoija). mai jesen ((Fraxlnus ornus). navadni jesenček (Dictamnusalbus). mokovec (Sorbus aria), razkrečena krhlika (Rhamnus saxatilis). Tnumfettijev glavinec (Centaurea triumfettii). šmarna hrušica (Amelanchier ovalis). jašastolistni golšec (Mercurialisovata). krva-vordeča krvomočnica (Geranium sanguineum). 5. Skaručenska ravan med Šmarno goro in Grmado ter vznož-jem grebena med Starim gradom in Repenjskim hribom se je raz-vila v fosilni strugi Save Na pleistocenskih naplavinah glin in ilovic je tipično razvita in dobro ohranjena ledenodobna reliktna gozdna združba rdečega bora in borovničevja (Myrtillo-Pinetum) Tla sestavljap gline in ilovice. ki so jih razkosali številni meandn-rajoči potoki. V depresijah potokov se je razvilo močvirje z značilno gozdno združbo greza (Carici-Alnetum) in značilno favno. 4. člen Meja naravne znamenitosti po parcelah je izkazana na katastr-skih mapah in poteka takole: Izhodiščna točka je južna meja parc. št. 270/1 k. o. Tacen in se nadaljuje proti vzhodu po južni meji te parceie do zahodne meje parc. št. 365. preide na južno mejo te parcele in parcel št. 364/1, 363/1. 362, 361, 360. 359, 358. 357/2, 357/1. 356. 402 1. 399. 400 seka pot parc. št. 575/2 se nadaljuje po južni meji parc št. 57,1, gre naprej po zahodnih mejah proti severu ob parc. št. 58. 50/3, v podaljšku južne meje parc. št. 50/1. preseka to parcelo do parcele št. 41/1 in se obrne proti severu po vzhodni meji te parcele. se nadaljuje po južni in vzhodni meji parcele št. 39 1 do ceste parcelne št. 565/2, se obrne proti jugu po zahod-ni meji te parcele, preseka pot na južni meji parcele št. 364, preseka potok parcele št. 565/3 in se nadaljuje po zahodni meji parc. št. 15/2,15/1. se obrne proti vzhodu na južno mejo te parce-le in parc. št. 12. se nadaljuje po zahodu, jugu in vzhodu parc. št. 6 in 427/1, se obrne proti severu te parcele. do južne meje parc. št. 430/1 do parc. št. 432, zavije proti jugu po zahodni meji te parcele, se nadaljuje po severni in vzhodni meji do južne meje parc. št. 435/4 (razen stanovanjske hiše), na tej parceli se na-daljuje na južno mejo parc. št. 438/3 in preide na južno mejo parcele št. 441/4, 441/10, se nadaljuje po zahodni in južni meji parc. št. 445, južni in vzhodni meji parcele št. 449 do severo-vzhodnega vogala te parcele, se obrne proti vzhodu po južnih mejah parc. št. 451. 456, 457, 462, 463, 468, 469, 478. 479/2, 479/3, se nadaljuje proti severozahodu po meji parc. št. 479/1, 479/5 do severozahodnega vogala št. 479/5 (vse k. o. Tacen). Nadalje gre meja po meji k o. Tacen in Šmartno do jugo-zahodne meje parc. št. 169/1 prod severu, po meji te parcele in parc. št. 168/1, se obrne proti zahodu in severu po meji te parcele do severovzhodne točke parc. št. 169/1 po severni meji te parc. z mejo k. o. Tacen (vse k o. Šmartno pod Šmarno goro) Meja se nadaljuje proti severozahodu do podaljška zahodne meje parc. št. 421/5, preseka po tej meji parc. št. 421/2 in se nadaljuje po zahodni meji te parcele in parcele št. 419/1 do za-hodne točke meje parc. št. 420 (vse k. o. Tacen). Nadalje poteka meja po spodnjih mejah parc. št. 146/1, 194, 488, 506/1 (pot) tu se obrne meia proti severozahodu po mejah parc. št. 489, 486, do jugovzhodne meje parc. št. 480/4, dalje po zahodni meji te parcele po severovzhodni meji parcele št. 117/5, se obrne proti vzhodu po južni meji te parcele in parcele in parc. št. 115/3, po severovzhodni meji parc. št. 115/1, preseka parc. št. 114, do jugovzhodnega vogala parc. št. 115/1, se nadaljuje proii severovzhodu po zahodni meji poti parc. št. 508 in 516/2, se obrne proti zahodu in severu po južni in vzhodni meji parc. št. 471, nato preseka pot št. 425/1 proti vzhodu po južni meji parc. št. 467 in 314/15, 314/7 do ceste Ljubljana-Skaručna, proti severu po zahodni meji te parcele (548/1) proti zahodu in severu po severni meji parc. št. 314/2 in vzhodnih mejah parc. št. 465/2,459/1,456. 448 proti zahodu preseka pot parc. št. 525/1, se nadaljuje po zahodni meji te parcele in parc. št. 524, do meje s k. o. Skaručna (vse k. o. Šmartno pod Šmarno goro). Meja poteka dalje po vzhodni meji parc. št. 466/2, po severni meji parc. št. 466/1, po potoku Dobrava po vzhodni meji parc. št. 473, 390, 395, 396, 380, 379, 397. 412, 320, 318, 312, 297, preseka vzhodni del parc. št. 294 (pot parc. št. 537) vse k. o. Ska-ručna. Meja dalje poteka po vzhodnih mejah parc. št. 311/9, 311/8, 311/7, 311/6, se obrne proti vzhodu po južni meji parc. št. 296, zavije proti severozahodu po vzhodnih mejah parc. št. 296, 297, 298. 299, 300, 301, preseka pot parc. št. 756, pa po vzhodni meji parc. št. 285. do meje s k. o. Repnje (vse k. o. Polje). Meja poteka dalje po severni meji parc. št. 705, se obrne proti severu po poti parc. št. 781 do ceste parc. št. 757, dalje po vzhod-ni meji parc. št. 21, tako, da zajame meje parc. št. 482/2, 481/3, 481/2. 31, 36. 37/2, 40, preseka parcelo št. 466 (po poti parc. št. 769), zajame parc. št. 465, se obrne proti jugozahodu in za-hodu po meji k. o Zapoge in Repnje do parc. št. 495 (vse k. o. Repnje). Meja poteka dalje po severnih mejah parc. št. 721/2. 722. 725 in 726 (vse k. o. Zapoge). Meja poteka dalje po severnih majah parc. št. 639/1, 639/39 (vse k. o. Smlednik). Meja poteka dalje po severozahodnih mejah parc. št. 669, 663, po meji k. o. Hraše-Smlednik do vzhodne meje parc. št. 652, se obrne proti severu in zahodu po meji te parcele in severnih mejah parc. št. 645/15. 645/14, 645/13. 645/9, 645/8. 645/2, preseka pot parc. št. 677 na severno mejo parc. št. 643, zavije proti severu po vzhodni meji parc. št. 639. po severni/neji parc. št. 638 tako. da zavije proti zahodu in jugu. tako. da zajame parc. št. 635 do jugovzhodne točke parc. št. 634 (vse k. o. Hraše). Meja poteka dalje proti zahodu in jugu po meji katastrske občine Hraše in Smlednik. tako, da zajame parc. št. 632/1. 629, 628. 631/1, 631/2, 639/16, 639/2. 997/2,995, 994, 993, 992/1, 999/1, 990, 989. 986, 985, dalje po meji k. o. Smlednik, spodnje Pimiče do severozahodne meje parc. št. 979 (vse k. o. Smlednik). Meja poteka dalje po zahodnih mejah parc. št. 997, 998. 1001, 1002, preseka parc. št. 1004 (s potjo parc. št 1060/16), dalje po zahodni meji parc. št. 1006. 1025, preseka parc. št. 1024/4 (pot parc. št. 1060/1), se obrne proti vzhodu po južni meji parc. št. 697/3. 697/4. se obrne proti jugu in zahodu po zahodni meji parc. št. 701, 711 (pot). zavije proti severozahodu po zahodnih mejah parc. št. 689 1. 689/2, 673, 675. 685/1, 683. 677, 252/1, 252/2 se obme proti zahodu po južni meji te parcele, nadaljuje po zahodnih mejah parc. št. 678, 681. 680, po južni meji te parcele do poti (parc. št. 1062). dalje v zavojih proti jugu. tako. da zajame mejne parc. št. 565/1. 565/2, 552. 551/2, 551/1, 550. po glavni cesti Smlednik-Tacen (parc. št. 1060/4), po zahodnih mejah parc. št. 549, 548. 545, 522, 524, 525/1. se vrne nazaj na parc. št. 524. 541/2, 535/1. 535/3, se obrne po južnih mejah parc. št. 535/3, 538/1 na izhodiščno točko (vse k. o. spodnje Pimiče). 5. člen Grafični prikaz naravne znamenitosti v merilu 1:5000 je kot priloga sestavni del tega odloka. 6. člen Varstveni režimi: 1. Za krajinski park velja varstveni režim, ki določa prepovedi izvajanja in razvoja istih dejavnosti, ki negativno vplivajo na eko- logijo krajine in njeno podobo ter na tiste privlačnosti. ki so pogoj za razvoj rekreacije in ki omejujejo razporejanje. velikost in gosto-to obstoja in razvoja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje rekreacije — usklajevati jih je treba z razpoložljivimi naravnimi možnostmi ter z načeli varstva naravne in kulturne dediščine. Prepovedano je: — graditi stavbe, poti ali naprave, ki ne izhajajo iz funkcije pre-nizkega parka, — spreminjati obstoječo konfiguracijo terena. — izvajati melioracije ali regulacijska dela na ožji lokaliteti in v okolici, ki bi okrnila značilnosti naravne znamenitosti. — uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje, — uničevati podrast. — odlagati odpadke. - — postavljati reklamna ali druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo naravne znamenitosti. — uvajanje novih kultur. ki spreminjajo spomeniški značaj območja. — rušenje in spreminjanje arhitektumih prvin spomeniškega značaja. Zavaruje se arheološka dediščina: — Repenjski hrib — sv. Tilen se zavaruje s III. stopnjo varstve-nega režima, — gradišče nad Starim gradom sezavaruje s I.. II. in III. stopnjo varstvenega režima. — Stari grad se zavaruje s III. stopnjo varstvenega režima. — gradišče nad Zavrhom pod Šmarno goro se zavaruje s I. in III. stopnjo varstvenega režima, — tabor na vrhu Šmarne gore se zavaruje s II. stopnjo varstve-nega režima. Zavaruje se etnološka dediščina: — skupina kozolcev pred vasjo Zavrh, se zavaruje s II. stopnjo varstvenega režima, — stavba Gorjanc, nekdanje gostišče se zavaruje s II stopnjo varstvenega režima. 2. Za Šmarno goro z Grmado kot naravni spomenik veija do-datni varstveni režim: Prepovedano je: — kopanje ali gospodarsko izkoriščanje rudnin. — povzročanje eksplozij ali vibracij. — zakrivanje ali kvarjenje značilnih razgledov na spomenik z novimi stavbami, ograjami, žičnimi vodi ali antenami. — zemeljska dela v območju kraških pojavov. — odlagati tekoče ali trdne odpadke v kraške pojave. — spreminjati estetsko podobo okolice vhoda v jamo, — lov ter nabiranje jamske favne in sigastih tvorb. Za rastišče narcis veljajo še dodatna določila zakona o zavaro-vanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. list SRS. št. 15/76) 3. Za hortikulturno ureditev vrha Šmarne gore kot spomenika oblikovane narave velja dodatni varstveni režim, ki prepoveduje vse posege, ki bi ogrozili naravni razvoj dreves. Prepovedano je: — sekati, obsekavati, lomiti ali drugače uničevati ali poško-dovati drevesa, njihova debla, korenine in veje, — spreminjati rastiščne pogoje kotje odstranjevati zemljo, od-krivati korenine, zasipavati deblo, spreminjati kislost oz. alkalnost tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območju rasti-šča ter odlagati odpadne snovi, — spreminjati obstoječo osončenost dreves. — obešati ali postavljati tuja telesa na debio. korenine aii veje. 4. Na območju naravnega rezervata termofilne gozdno grmišč-ne vegetacije na južnem pobočju Grmade velja dodatni varstveni režim, ki prepoveduje vse posege. 5. Na območju naravnega rezervata mokrotnega gozda na Skaručenski ravni velja dodatni varstveni režim. ki prepoveduje spreminjanje rastiščnih razmer na celotnem območju naravnega rezervata. Prepovedano je: ' • — spreminjati vodni režim, — vnašati tuje vrste. — graditi stavbe, ceste tn infrastrukture pod zemljo, — izvajati goloseke. Za to območje velja tudi mednarodna konvencija o varstvu ekstremnih in močvirskih biotopov. 7. člen Razvojne usmeritve: Območje ima častitljivo zgodovino in tradicijo izletišča in raz-gtedišča. Primerno je za obiskovalce vseh starosti in v vseh letnih časih. Poleg izredne rekreacijske vrednosti je Šmarna gora z Gnmado skupaj s Skaručensko ravnijo pomembna tudi kot učno vzgojni in znanstveno raziskovalni objekt. Celotno območje je treba obravnavati ko( del Ijubljanskega zelenega zaledja. Z vidika namembnosti. ohranjanja in varovanja ter razvoja so dovoljeni samo tisti posegi, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi tega odoka in so v skladu z značilnostmi naravne znamenitost 8. člen Pri teh naravnih znamenitost'h je potrebno preprečevat posege s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odioku opredeijene last-nosti. Za vsak predviden poseg na območju naravne znamenitost morata komite za družbene dejavnosti in komite za urejanje pro-stora občine Ljubijana-Šiška pridobiti soglasje strokovne organi-zacije Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odioka izvaja Mestna uprava inšpekcijskih služb mesta L|ubijane. 10. člen Sekretariat za občo upravo — pristojen za premoženjskopravne zadeve občine Ljubljana-Šiška poda predlog za vpis naravne znamenitosti v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oz imetniki pravice upravljanja naravne znamenitosti. 11. člen Ta odiok začne veijati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. štev.: - Predsednica skupščine Ljubljana. december 1984 občine Ljubljana-Šiška Anka Tominšek Obrazložitev: Šmarno goro in Grmado z delom Skaručenske ravni ter grebe-nom med Starim gradom in Repenjskim hribom razglašamo za naravno zamenitost, ker to območje združuje takšne naravne in kulturne vrednote oz. lastnosti. ki jih je potrebno zaščititi pred ne-kontroliranimi posegi. Ohraniti in varovati je potrebno naravne lepote. prirodno prvobitnost. značilno floro in favno, kulturno kra-jino in objekte kulturne dediščine za prebivalce Ljubljane in širše okolice. ki ta prostor izkoriščajo za oddih v naravi. za množično rekreacijo. za učno vzgojne. kulturno pričevaine in znanstveno raziskovalne dejavnost'. Zaradi različnih naravnovarstvenih lastnost1 prostora se razgla-sijo za krajinski park: — Šmarna gora in Grmada: kjer se je razvilo pet tipov tal. ki jih porašča devet gozdnih združb: nižinski gozd gradna in belega gabra — Querco-Carpinetum. gozd jeika s praprolmi — Dryopte-rido-Abietetum. predgorski bukov gozd — Hacguetio-Fagetum. gorski bukov gozd — Enneaphyllo-Fagetum. bukov gozd s kresni-čevjem — Arunco-Fagetum. termofilni bukov goz'd — Ostryo-Fagetum gozd bukve in gradna — Querco-Fagetum. kisli bukov gozd z rebrenjačo — Blechno-Fagetum, gozd puhastega hrasta in črnega gabra — Querco-Ostryetum, in dve travniški združb<: združba suhih travnikov s pokončno stoklaso — Meso-brometum in združba vlažnih zakisanih travnikov z volkom — Nardetum. — Skaručenska raven z grebenom med Starim gradom in Repenjskim hribom: območje je vzorčen primer sicer ogroženega eko sistema. poleg tega pa predstavlja še edino ohranjeni naravni receptualni prostor Šmarne gore z Grmado. Razen florističnih ' značilnosti tega eko sistema imamo tudi favnistične, ki so strogo vezane na močvirski biotop. Sprememba tega biotopa bi ogrozila njihov obstoj. V sklopu krajinskega parka se razglasi Šmarna gora z Grmado s posameznimi objekti varstva žive in nežive narave za naravni spomenik. kortikulturna ureditev vrha Šmarne gore za spomenik obiikovalne narave, del južnega pobočja Grmade in dei Skaručen-ske ravni pa za naravne rezervate. Posebna pozornost je v odloku namenjena varstvenim režimom. katerih namen je, da se ohranijo obstoječe lastnosti prostora kot tudi obstoječa namembnost. Zato bodo zaželene in nujne le tiste dejavnosti, ki prispevajo k ohranje-nju in varovanju tega prostora.