DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 13
S&bota? 16. fe&rti&r^a 1935
Leto X
Na volitve!
Narodna skupščina, ki je bila izvoljena dne 8. novembra 1931, je po trudapolnem brezdelju razpuščena in volitve za novo skupščino so razpisane za 5. maja t. 1.
Razpust te Narodne skupščine je prišel preko noči. Dasi so Ra vsi politični krogi pričakovali že od nastopa vlade g. Jevtiča, je vseeno presenetil vse, razen vlade. Med presenečenimi je brez dvoma tudi slavna in vsemogočna JNS, ki je danes precej zbegana .. *.u.n ini ^
Hllil itt	*»«'- *■<» d..bit vtillL
s Uvti^ ker ideoloških korenin ta stranka med širokimi plastmi naroda ni imela in nima. Vsa njena moč je obstojala v vladinem aparatu, ki ga je smatrala za svojega. Iz navedenega je tudi razumljivo, zakaj razpuščena skupščina, ki je bila v takih okoliščinah izvoljena, ni imela v javnosti nobenega ugleda, tem manj pa vpliva. Ako velja to za širšo javnost, velja tembolj za delavski razred, ki v tej skupščini ni imel niti enega svojega direktnega zastopnika, pa tudi niti enega zagovornika delavskih interesov. Ta skupščina je bila edina v zgodovini našega parlamentarnega življenja, v kateri delavsko vprašanje kot tako ni bilo nikoli tretirano. Ako se je tudi ob priliki kake proračunske debate morda sem ter tja govorilo o kakšnem delavskem vprašanju, sc je to zgodilo s tako površnostjo, nepozna-njem in brez ljubezni do vprašanja samega, da bi bilo veliko koristneje, d*a bi se o takih vprašanjih na tak način sploh ne razpravljalo, ker je taka razprava napravila delavstvu več škode kakor koristi.
Zaradi tega je razumljivo, da delavski razred Jugoslavije ne more žalovati za tako, njemu tujo, Narodno skupščino.
Razpust je izvršen, volitve v novo skupščino so razpisane, zato je treba določiti naše stališče napram novim volitvam.
St-;? t-cr' v>«4V ** ■ ni& / e*.* v ...► VuU- n w\C u« ft pa
S- v	»	►•.i-Oll1v.lv Ki )N>\	|(|
Nameni bolgarskega re2ima
Bolgarski ministrski predsednik general Zlatev je izjavil, da ni ne politik ne diplomat. Naš glavni cilj, ki tvorimo sedaj vlado, je izboljšanje razmer v svoji deželi ter era dobrohotne volje in odkritega prijateljstva z našimi sosedi, ter zlasti z Ju-' goslavijo, v kateri prebiva nam po krvi sorodno ljudstvo.
Kmet in delavec
Prav stare izkušnje imata kmet in delavec, da je politika ljudi, ki uganjajo samo »visoko« politiko velike posesti in kapitala, spravila vedno na kant. Današnja doba je za to v Evropi eklatanten dokaz. Naši navidez veliki politiki, sicer pa majhni, nimajo ne kmetiške in ne delavske politike. Radi bi. da bi jim kmeti in delavci delali parado, ne pridejo pa do načrtnega organizatoričnega dela, po katerem bi prišla ta dva v vrtinec gospodarstva in si izboljšala svoj položaj. Brez njiju gre politika svojo pot. Isto velja za obrtništvo. Mi vsi smo ena fronta v boju za eksistenco!
Abesinei morajo poljubiti italijansko zastavo
Italija in Abesinija
Spor med Italijo in Abesinijo je nekoliko podoben sporu med Avstro-Ogrsko in Srbijo 1914. Avstro-Ogr-ska je bila pripravljena opustiti vojno, če Srbija odpre meje ter dopusti nje žandarmerijo v Srbiji. Z rimskim paktom je bil sklenjen sporazum med Italijo in Francijo sporazumno z Anglijo, kako naj Italija »pomiri« Abesinijo, češ, da Abesinija ni civilizirana država. Abesinei so zagrešili »zločin«, da so napadli Italijane na svojem ozemlju1, ker so se Italijani hoteli polastiti še ne razmejenega ozemlja. Sklenili so sicer, da se zaradi prvega spopada skličejo pogajanja med Italijo in Abesinijo. Do pogajanj pa ni prišlo. Abesinija se podvrže razsodbi Društva narodov, ne mara vojne, zahteva pa nedotakljivost svojih mej in svoje ne* odvisnosti.
Abesinei zbirajo svoje čete ob Somaliji in tudi Italija pošilja tja čete, predvsem južne Tirolce in Primorce. Abesinija je sicer velika država, ki ima komaj enajst milijonov
prebivalcev ter lahko postavi v boj dva milijona vojske. Takih sil Italija ne more spraviti v daljnjo deželo.
Italija zahteva odškodnino in zadoščenje italijanski zastavi. Trdi sicer, da ni stavila ultimata Abesiniji, vendar so zahteve poniževalne za Abesinijo. Najprej naj plača odškodnino za napade, ki so se izvršili na abesinskem ozemlju na Italijane in obenem naj izkaže vojaško čast italijanski zastavi, katero bi moral do-tični poveljnik — poljubiti.
Diplomacija prigovarja, da se spor poravna mirnim potom. Toda isto so trdili tudi o japonsko-kitaj-skem sporu. Nedvomno bo poizkušala Italija povečati svoj vpliv v Abesiniji v zmislu rimskega pakta in v kolikor ne bodo ogrožani angleški in francoski interesi.
Verjetno je pa tudi, da se Italija ustraši ter popusti, ker je že enkrat dobila občutne batine od Abesincev.
Italijani bi radi tamkajšnje ozemlje kultivirali.
Velliastna manifestacija ,,Socialne fronte" v Parizu
Boj proti reakciji v Franciji
Vsem so še v spominu burni dnevi lanskega februarja v Parizu, katerim je bila povod zloglasna korupcijska afera Stavyskega. Takrat so to afero izkoristile fašistovsko-des-ničarske bojne organizacije, vsem na čelu znani »Ognjeni križ«, ki so s svojimi pouličnimi demonstracijami 6. februarja proti vladi izzvale krvave izgrede, pri katerih je padlo blizu sto žrtev. Levičarske organizacije so potem 12. februarja priredile velike protifašistične demonstracije, pri katerih so zopet padle žrtve. Takrat se je fašistična nevarnost pokazala v Franciji v vsej svoji jasnosti in je povzročila, da so socialisti in komunisti sklenili premirje in se združili v akcijsko skupnost. Te dni so hoteli desničarji izkoristiti obletnico teh dogodkov za nove demonstracije proti demokraciji. »Socialna fronta« je pa izjavila, da če bodo smeli demonstrirati desničarji, bodo tudi levičarji šli na ulico. Vlada je bila nato prisiljena, javne de-
monstracije prepovedati. Pač pa so desničarski krogi organizirali 6. februarja po vseh pariških cerkvah slovesne zadušnice za lani padle žrtve desničarjev. Zadušnici, ki jo je v cerkvi ,Notre dame’ opravil sam pariški kardinal, je demonstrativno prisostvoval tudi sam predsednik vlade, Flandin, kar mu je pa demokratska večina v parlamentu zelo zamerila in je malo manjkalo, da naslednji dan pri glasovanju ni ostal v manjšini. Ostentativno pokazane Flandinove simpatije do desničarjev so republikansko in demokratično usmerjeno prebivalstvo Pariza še bolj razdražile in ko je »socialna fronta« pozvala k tihi manifestaciji v spomin svojih žrtev, padlih 12. februarja t. 1., se je te manifestacije na Trgu Republike v nedeljo udeležilo nad 100.000 Parižanov, ki so spomenik Republike do vrha pokrili z venci z rdečimi trakovi. Mir se ni nikjer kalil. Desničarji sedaj besne od jeze.
Obletnica delavskih bojev z rea «cljo
Dvanajsti februar v Avstriji
Avstrijsko delavstvo je dne 12. t. ml ob obletnici svojih bojev z reakcijo priredilo po več krajih demonstracije, konference ter razširilo zadnjič omenjeni proglas na avstrijsko delovno ljudstvo. Na Dunaju se je v Ottakringu zbralo 200 delavcev, ki
so nosili rdečo zastavo. Seveda je prišlo do spopada s policijo. Dva delavca sta bila ranjena, eden se je ustrelil sam, ker ni maral prenašati tortur v dunajskih policijskih zaporih. Avstrijski tisk je vse delavske prireditve in manifestacije zamolčal.
Izjava ministrskega predsednika:
»O ustavni ureditvi
se ne glasuje"
Dne 13. t. m. je predsednik vlade izjavil deputaciji, da sprejme nosil-stvo državne liste.
Predsednik vlade Jevtič je pa obenem izjavil, da se v tej volilni borbi niti ne morejo, niti ne smejo obravnavati vprašanja, ki so bila nespremenljivo rešena v ustavi z dne 3. decembra 1931.
raj	Vc	1»	l);l
Reklamirajte volilno pravico!
Čas reklamacij je kratek. Že dne 21. februarja bo zadnji dan. Volilni imeniki so na vpogled v občinskih pisarnah. Vpogled je dovoljen vsakomur in vsakdo ga sme tudi prepisati. Reklamacije in zanje potrebni dokumenti so brezplačni in brez kolkovin.
Pravice brez jamstva
Kazen za podjetnike, ki ovirajo in zatirajo delavske organizacije
Zakoni, ki dovoljujejo pravice in bojevanje zanje, morajo imeti tudi določbe, ki nalagajo onemu, ki bi hotel koga v teh pravicah oškodovati, glede kaznovanja. Če kdo ovira vršenje zakona, je logično kaznjiv, če kdo komu dela krivico, ker se je potegoval za svoje zakonite pravice, je kaznjiv. Tako bi mislil lajik, ki ne pozna v tem pogledu naše še nepopolne zakonodaje.
Zakon o zaščiti delavcev ima v § 35 naslednjo določbo;
»Pomožno osobje (delavci), ki dela v podjetjih, navedenih v § 1 tega zakona, se smiejo združevati v specialna udruženja v svrho zaščite svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov.«
Očividno je bil namen tega določila, da dovoljuje ustanavljanje organiziranih sil, ki naj uresničijo določbe zakona. Brez te določbe bi zakon v resnici bil popolnoma pomanjkljiv. Kdo bi se sicer boril za osemurni delovnik, kdo za higijeno in druge pravice delavstva, ki izhajajo iz določb tega zakona, tako za liigi-Ijenske razmere, proti zlorabi ženskega dela, proti nočnemu delu, za nedeljski počitek itd. Ali morda delodajalci? O, to pa že ne!
To nalogo ima pač delavstvo, ker se tiče delavskih interesov. Nihče drugi. Z zakonomi so pa z gorenjo določbo
legalizirane delavske strokovne organizacije.
Če bi delavstvo ne imelo te pravice, potem bi pač bilo izročeno delodajalski volji na milost in nemilost. Imeli bi pravcate srednjeveške razmere suženjstva in neomejeno izkoriščanje delovne sile.
Za predrznost bi se smatralo, če bi zahtevali kaj svojih pravic.
Vendar ta važna določba delavstva ne more popolnoma zadovoljevati. Svoboda organizacije ni še dovolj.
Zakon daje delavcu pravico,
da se organizira, toda ne vsebuje nobenih sankcij, če še tej delavski pravici oporeka.
Zakon ne določa nobene kazni, če delodajalec ali njegov namestnik prepove delavcu vstop v organizacijo, nobene kazni, če delodajalec odvaja delavce od organizacije, ga zaradi organizacije odpusti ali ne sprejme v delo. S tem ravnanjem delodajalci vsekakor kratijo pravice delavcev in bi morali biti za te kršitve zakona kazensko odgovorni, če nimajo toliko morale, da bi pustili delavstvu njega pravice. Ni se jim treba bati kazni, 'izato so arogantni in le prepogosto čujemo njih izjave, da organiziranih delavcev ne potrebujejo.
Kaznjivi bi morali biti tudi taki prestopki zakonite določbe. Vsak delodajalec, ki sabotira zakon z bojem preti organizaciji, ki krši pravice delavcev po zakonu o zaščiti delavcev sploh, bi moral za svojo kršitev zakona sedeti v ječi.
Globe niso dovolj učinkovita kazen.
Tega jamstva zakon ne nudi. To je vzrok, da delodajalci pravice strokovne organizacije delavcev ne spoštujejo in ravnajo kakor bi te zakonite določbe ne bilo. Pogostoma skušajo delodajalci, če ne gre drugače, korumpirati posameznike, ki so sla-
botni in rajši ščitijo svoj osebni dobiček kakor splošne delavske interese, ali pa snujejo rumene organizacije s podkupovanjem ali sladkimi besedami. Svobodne organizacije se zavzemajo za popolno uveljavljenje delavske zaščitne zakonodaje ter se bore za boljši življenski položaj delavstva; zato so trn v peti delodajalcev.
Ne mislimo s tem, da bi naše svobodne in razredne organizacije morale uživati poseben privilegij. Tega nikakor ne! Toda vendar je potrebno
zabraniti delodajalcem, da se vtikajo v zadeve delavskih strokovnih organizacij!
Kdaj se delavci zanimamo, kateri organizaciji pripadajo delodajalci?
Kdaj smo delavci branili delodajalcem, da se organizirajo? In na njih organizacije nočemo vplivati. Naj puste delodajalci tudi ,naše organizacije, pa bo stvar v redu in mi se ne bomo pritoževali. Naše organizacije so naše, ki delodajalcev prav nič ne brigajo. Delodajalec pa, ki ne spoštuje naših organizacij, zasluži tudi, da nosi posledice kršitve zakona, ki ščiti delavstvo.
Iz tega razloga je dopolnitev § 35 zakona o zaščiti delavcev potrebna. Šele tedaj, ko bo zakon določal tudi sankcije proti kršitvi zakonitih določb, postane tudi pravica organizacije delavstva stvarno zajamčena.
Prosto po S. P.
Koliko so padle
dnevne plače od 1930 do 1934
Avstrijska stanovska driava
skubi kmeta in delavca
Podatki se nanašajo na delavstvo, ki je zavarovano pri socialnem zavarovanju. Plače pri drugem delavstvu so padle še bolj.
Po okrožnih uradih za socialno zavarovanje so povprečne dnevne plače padle v treh letih (to je od
1930 do 1934):			
Ljubljana in Maribor	za	Din	4.27
Karlovec	za	Din 3.96	
Sušak	za	Din	5.62
Split	za	Din	5.63
Zagreb	za	Din	5.68
Novi Sad	za	Din	4.84
Beograd	za	Din	6.23
Dubrovnik	za	Din	6.24
Osijek	za	Din	5.10
Sornbor	za	Din	4.62
Skoplje	za	Din 5.33	
Tuzla	za	Din	5.38
Banjaluka	za	Din 6.40	
Subotica	za	Din 5.75	
Sarajevo	za	Din	7.46
Vel. Bečkerek	za	Din 6.15	
Niš	za	Din	6.77
Tone Maček:			140
Padec plač povprečno v celi državi znaša Din 4.92. Povprečna plača v državi je znašala 1930 Din 26.32, 1934 pa le Din 21.40.
Delavstvo v dravski banovini je najboljše branilo svoje mezde. Vsekakor je pa povprečna mezda mnogo prenizka in je vrliu tega večja in večja nezaposlenost povsod silno poslabšala socialni položaj delavstva. Neznatna poživitev gospodarstva ne odtehta velike izgube.
Omeniti je še treba, da znaša povprečna mezda v Vel. Bečkereku le Din 16.19, v Nišu Din 16.62. Drugod je višja. V Ljubljani Din 22.70, najvišja je na Sušaku Din 27.15 in v Dubrovniku Din 24.57. Največji padec mezd izkazujejo Niš, Vel. Beč-kerek in Sarajevo.
Ali si ie poravnal narol-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
S stanovsko državo uganja reakcija demagogijo. Vsi stanovi bodo vpoštevani, pravijo, toda dejansko pride v stanovski državi do veljave in besede samo kapitalist in oderuh.
Avstrijski hajmverovski list »Der Heimatschiitzler« je sam objavil po uradnih podatkih, kako velika je razlika med ceno kmetiških pridelkov, ko jih kmet prodaja in ceno, ko kon-zument kupuje blago. Kmet dobi na pr. za živino kg 40 do 50 grošev žive teže, konzumienti po mestih pa plačujejo meso po 8 šilingov. To je, živa teža velja Din 3.50 do 4.50, do-
čim plačuje konzument meso po 51 Din kg. Mleko plačujejo kmetu po 15 do 18 grošev, prodajajo ga pa pre-kupci po 47 do 53 grošev liter. V naši veljavi znaša cena pri nakupu okoli 1 Din za liter, prekupci pa dobe za liter mleka Din 4.25. Razen tega uvaja stanovska država najrazličnejša obdavčenja za kmeta in na njegove pridelke, ki se pa porabljajo v druge namene, ne v olajšavo kmetiškega položaja.
Navedene številke kažejo, da ima krščanska stanovska država namen i še huje izkoriščati kmeta in delavca.
ZEMLJEVID DELAVSKIH 3UGOSLAVP1.
26'Q7 2270:
Vn 18%
-zrzh- —
LJUBLJANA
5Q MB0*
-22 3M
I — — — - - J" L- -V® 2*33
— -V- - ——A.
r' io ——_	)	'm,*
NOVI SAD):
■SHVdECKDK
238?
I *»
’ BAnJA LUK
23«
- 17'dO- —
-z-*^®-z--h-tuzla:
zuHLEOGnAD
iq-57
—2133
-28 »5 —I*—~— 23'2Z
— 5w3 —
2339
H>62
77
5PLIT
LXQ CNDA-
<•) sedež okrožnih ur&dou.
jiictec deZcLOshlh. 7KLezd od septemJyra -1950 do sep!eni£i'&-195h z72ccJcz
DUBROVNIK
~ - 2V11- -
Din
-i-uskSpus::
SteirtUie v območju. oscAegft.
GU.ŽD-CL pomerzijo -Jovpx*črxjo etneuno *ai>axooctno ma^do i> sept-1910. B) Jooprečna dn*une> hcluclr&i>ano maxctc- sap?■
3.) Jcccfec po v pr. dneone ravcur. mečete, v ctinctijih.
V) Joctec po o pr dmune rovar 77xtxclc u odstotkih..
Za 40 urni delovni teden
Upravni svet mednarodnega urada dela poroča, da bo skušal na letošnji plenarni seji mednarodnega urada dela, ki se bo vršila meseca junija t. 1., uveljaviti 40 urni delovni teden za naslednje industrije: javna dela, stavbstvo, steklarstvo, jeklarstvo, železarstvo in premog. Uvedba 40 urnega delovnega tedna v mednarodnem gospodarstvu dela težkoče, ker veleindustrija velekapitalističnih držav, ki zlasti izkorišča delavstvo v manj civiliziranih deželah do skrajnosti. Zaradi teh mora trpeti progres socialnega napredka.
Minister s. dr. Czech 65 letnik
Čehoslovaški minister za javna dela nemški soc. dem. dr. Czech je 14. t. m. dovršil svoje 65. leto življenja. Član vlade je dr. Czech že od 1929. Prvotno je prevzel ministrstvo za socialno skrb, ki ga je z uspehom vodil v najhujši krizi. Lansko leto je prevzel ministrstvo javnih del z ozirom na socialncdemokratično iniciativo, da je v krizi vršiti javna dela. O njegovem delovanju smo že večkrat poročali. Ministru1 čestitamo tudi mi ter želimo, da še dolgo vrši važni posel.
Doma in po svetu
Barve se kar prehitro spreminjajo pri naših klerikalcih. — Uboga Kopitarjeva ulica! Ubogo uredništvo Slovenca«! V Avstriji tako lepo vladajo njihovi tovariši s knezom Star-hembergom, v posaarskem ozemlju so se za celo Nemčijo sporazumeli s hitlerjevci, pri nas pa taka negotovost! t.
Ha.!
U* A \ - (jv *•	E, povsod so tež-
ki časi za protiljudsko politiko klcro-fašizina; prihaja čas, ko se bo tudi zanj uresničil izrek, ki ga je nedavno v prenagljenosti zapisal sam »Slovenec«: Kadar ljudstvo kaznuje, je, kakor, da sam bog kaznuje!
Ban dravske banovine obeta boljšo novo dobo. Novi ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc je v svojem nastopnem govoru pred banskim svetom z ozirom na izjave predsednika vlade obetal novo boljšo dobo. Njegov govor je bil pa le splošnega značaja. K njegovemu nagovoru poudarjamo samo eno prvih zahtev delavstva, to je, da omili davčno obremenitev delavstva ter obdavči dajatev zmožne sloje in zavode. Gospod ban jc bil prej župan ljubljanski. In v tej občini tvorijo indirektni davki ogromni del dohodkov, dočim sta posest in renta manj obremenjena. Lepa je štednja, lepa socialna politika, toda viri v te namene morajo dotekati iz bogatejših virov. — Vendar upamo, da bo novi ban tudi v teni oziru poslušal opravičeni glas kon-zumentov.
Zanimivo. Ljubljanski »Slovenec« objavlja odlomek iz govora dr. Be-
neša o demokraciji po avstrijskem poročilu. V objavi so tudi naslednje izjave (vsebinsko): »Sem demokrat in branim demokracijo, ker vem, da demokracija najbolj odgovarja potrebam in življenju (našega) naroda. Pojavi diktatorskih režimov so pojavi notranje oslabelosti, zunanje prikazni politične zmedenosti. Proti bolestnim izrodkom revolucije za pravo demokracijo se bo moral naš narod izčrpati. Diktatorski režimi pričenjajo navadno z velikimi lažmi. Toda diktature so po veliki večini dovedle do katastrof. Diktatorski režimi, ki vsled obolelosti duha naenkrat vstanejo, razpadejo navadno v splošnih polomih ali pa se izpremi-njajo in vračajo k normalnemu življenju, k demokraciji. Diktature so anarhije, ker ne spoštujejo najosnovnejših človeških svoboščin. Diktature so nekaj prehodnega. Demokracija pa je ideal človeštva.
Te izjave dr. Beneša navaja »Slovenec«, ne da bi ga oblila rdečica. Po »Slovenčevi« logiki bi morali drja Beneša prekleti, ker negira njegovo stališče avtoritativnih diktatur in režimov ter trdi oblast ni odzgoraj čeprav je po »Slovencu« absolutna podrejenost ljudi režimom, ki delajo narodom eventualno tudi največje krivice, »dogma«. — Torej je dr. Beneš krivoverec, ker zagovarja demokracijo. — Tako jo enkrat »Slovenec« objavil Beneševe izjave, svojega mnenja pa ni povedal, niti obsodil govora. Njegovi či-tatelji bodo mislili, da je »Slovenec« največji pobornik demokracije. Ta-
5Maf	C
Rudar Dežman je samo zaničljivo zamahnil z roko in osramočen odšel s svojim cekrom naprej.
»Salamenske babe, z vami pa res ni dobro češenj zobati,« so se smejali rudarji.
»Ne, ne, zlasti ne pozimi, ko premog nosimo. Če hočete še kaj zvedeti, smo na razpolago.«
»Hvala lepa. V jezikanju imate ve prednost.«
»Če smemo koše nositi bomo menda smele tudi govoriti.«
»Tako je! je pritrdila tovarišica in ženski sta zopet skrivili hrbta, zadeli koša in težko stopali naprej v breg.
Janez je dolgo iskal stanovanje, v katero bi se mogel po poroki vseliti. Poizvedoval je po okolici in pri tovariših. Tudi v upraviteljstvu rudniške ko-
lonije je bil. Rekli so mu, da trenutno ni ničesar na razpolago naj počaka, dokler se slučajno kaj ne izprazni. Pri tem je upravnik natihem zaupal Janezu, da je zvedel da namerava ravnateljstvo v kratkem odpustiti več rudarjev, ker imajo — prevelike gobce; kakor hitro bo kaj izpraznjenega, bo Janeza obvestil. Seveda ga bo to stalo precej truda in besed. S tem je hotel namigniti, da je njegov žep vedno prazen in njegovo grlo vedno suho.
Janez pa ni rekel niti da, niti ne, zahvalil se je za informacije in odšel. Končno je našel pri Kašnerju podstrešno sobico s kuhinjo, iz katere se je prejšnji stanovalec izselil v Zagorje. Plačal je kar pet goldinarjev za en mesec vnaprej. In toliko ga je še stalo, predno se je mogel vseliti: treba je bilo stene sveže prebeliti, sobico je pustil celo poslikati, štedilnik v kuhinji je bilo treba popraviti, v oknih nadomestiti razbite šipe z novimi. Zato pa so mu Kašnarjevi odstopili v svojem vrtu za
dve mizi široko gredo za solato.
Potem pa je rekel Francetu:
»Torej, zadnjo nedeljo pred adventom bom napravil ohcet. Pripravi se. S Senekovičem sem že govoril radi suknje. Dal jo bo na mojo odgovornost.«
France že dolgo ni bil več na Rebri. Pisal je sedaj materi, da prideta z Janezom v soboto zvečer pred zadnjo predadventno nedeljo domu in da bo pri Janezovi poroki njegov tovariš
Zadnji dan sta šla k Senekoviču po suknjo.
»Posodim jo, ampak na tvojo odgovornost, Janez. Vrnjena mi mora biti v istem stanju, kakor jo izročam.«
»Brez skrbi prijatelj, saj jo bo ogrnil samo za pot v cerkev.«
Senekovič je bil star samec, ki je stanoval nad kolonijo v lastni kočici z materjo in sestro. Vsem naskokom za-konaželjnih samic se je uspešno ustavljal. Pri tem pa ni bil kak čudaški samotar, ampak veseljak in šaljivec prve vrste
Na vse plese in veselice je hodil, vendar ni mogel nihče trditi, da bi ga videl kedaj pijanega. Bil je zgovoren z vsakomur, vendar se je rad kretal v »boljši« družbi; v gostilni se je vsedel navadno v »posebno« sobo, kjer so se shajali uradniki, učitelji, pazniki in boljši pro-fesijonisti. Niso ga odganjali, ker je bil vedno snažen, dostojno in napol gosposko oblečen. Poznala ga je vsa dolina, v družbi so ga radi videli, vendar med zavednimi in organiziranimi rudarji ni bil posebno priljubljen. O solidarnosti bi niti zaman govoril, o organizaciji pa ni maral nič slišati. Nekateri so ga smatrali za velikega sebičneža, drugi so mu očitali celo podrepništvo, česar mu sicer niso upali naravnost reči, a izhajalo je to najbrž od tega, da se je tako rad družil in iskal prijateljstva s pazniki in uradniki. Opozorjen na to, je odgovoril: »To je sania^»fav-šija«. Zavidajo mi, da sem vedno bolje oblečen ko drugi. Kdo pa jim brani, nositi boljše suknje?«
Ljubljana
lavno zborovanle vajencev in
sklicuje Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljni v nedeljo, dne 17. februarja 1935 ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22a. Vabljeni so tudi starši in varuhi vajencev in vajenk.
Dnevni red:
Zaščita vajencev in vajeniško vprašanje, in sicer: 1. Delovni čas. Vpeljava 8-urne zaposlenosti in prepoved nočnega in nedeljskega dela. Za izpod 16 let stare pa že tako velja po novem obrtnem zakonu. 2. Nadštevilčni stalež
Slika ljubljanskega konzuma. Ljubljančani porabijo vsak dan 18 do 19 tisoč litrov mleka, za katero plačajo na leto 16 milijonov dinarjev. Toda za porabljeni sladkor so plačali 21 milijonov, za alkoholne pijače
vafenk
vajencev in vajenk po obratih. 3. Ta-kajšnja izvedba § 267 obrtnega zakona glede odškodnin. 4. Najmanj trimesečna zaposlitev po dovršeni učni dobi po § 294 obrtnega zakona. 5. Ustanavljanje posvetovalnic za vajence po § 253 obrtnega zakona. 6. Razno. Poročevalca: Jože Berdajs in dr. Celestin Jelenc in vajenci.
Opozarjamo starše na važnost obrtnega zakona za vajence in vabimo zaradi tega k polnoštevilni udeležbi na zborovanju.
pa 39 milijonov dinarjev, torej tri milijone več kakor za mleko in sladkor. Naši delavci in nameščenci pač nimajo toliko denarja za alkoholne pijače?
Maribor
ka pisava ni posebno — iskrena, da ne rabimo ostrejše označbe. Zakaj, ali smo za dogmo ali pa za demokracijo. Reklama z Beneševim govorom za demokracijo, za katero nismo, bi bilo farizejstvo. Opravičevanje zabeležbe s »kronisti« eventualno, ne zmanjša dejstva, da sta cerkev in klerikalizem sovražna demokraciji. Spominjamo se še prav dobro slavospevov nemškemu in avstrijskemu fašizmu — avtoriteti odzgoraj.
Kaj se lahko pripeti ponesrečenemu smučarju. S. Vičič J. iz Litije se je 2. februarja smučal pri vasi Obov-no in si zlomil nogo. Dva tovariša sta mu nudila pomoč in ga po triurni hoji prinesla v dolino Višnjo goro. Do zdravnika so imeli še 2 uri hoda, zato so brzojavili ljubljanski rešilni postaji, naj pošlje rešilni avto in oskrbi prevoz v bolnico, tv» ? t <
tl t ©V I rt l HU- ♦»*' »	„»t>i	»-,)	t-#	t-itrvtiV,.
Čuden klub, Pondeljkov »Slovenski Narod«, je prinesel žalostno vest, da se je »Klub eksotičnih ptičev za dravsko banovino« prostovoljno razšel. Le škoda, da o tem klubu nič natančnejšega ne pove, kje je imel svoj sedež in svoje sestanke, s čim se je bavil in ali so imeli v njem jastrebi z Ognjene dežele ali papige iz Trans-valije večino.
Prebivalstvo Bolgarije. V Bolgariji so imeli 31. decembra 1934 ljudsko štetje. Bolgarija ima 6,084.049 prebivalcev. Leta 1920 jih je imela le 4,846.091. Prirastek v dobi od 1920 do 1934 znaša 1,234.958 prebivalcev.
Belgijski nezaposleni delavci pri kralju. V Belgiji v splošnem niso najslabše socialne razmere. Vendar že tudi tam pritiska nezaposlenost. Pred dnevi se je glasila deputacija nezaposlenih pri kralju pod vodstvom s. Vanderveldeja. Na podlagi intervencije bo sestavljen socialni odbor, v katerem bo zastopana tudi socialnodemckratična stranka. Ta odbor preštudira socialne probleme in vzroke, ki so povzročili odpor delavstva zadnje tedne.
Baltiški blok ustanovljen. Baltiške državice Estonska, Litva in Le-tonska so sklenile pakt ter ga prijavile Društvu narodov v Ženevi obenem s prošnjo, da se jih smatra kot celoto in dodeli bloku v komisijah stalno zastopstvo.
Amerika se brani revolucionarjev. V Zedinjenih državah sklenejo zakon, po katerem bo preprečena naselitev revolucionarnih elementov v Zedinjenih državah. Revolucionarne akcije (?), to je, gibanje za gospo-darskopolitične izpremembe bo kaznovano kot protidržavna akcija. Obenem bodo Zedinjene države sklenile konvencije z državami glede izgona neljubih elementov. To in kar se dogaja v Zedinjenih državah, je fašizem.
Kulturni pregled
Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru sta v 1. 1934 zopet napredovali. Ljubljanska knjižnica je izposodila 52.253 knjig, to je 1.716 več nego v prejšnjem letu, mariborska pa 35.009, to je 3.885 več napram prejšnjemu letu. Promet v obeh knjižnicah še vedno rase. Tako je ljubljanska knjižnica v letošnjem januarju izposodila 5.608, mariborska pa 3.631 knjig. Knjižnici stalno nakupujeta nove knjige v vseh jezikih, tako da je vedno na razpolago vsa dobra in najmodernejša literatura za vse °‘{use. Knjige se izposojajo tudi na deželo. Knjižnici sta radi bogate izbire knjig postali tako splošno znani in priljubljeni, da ju obiskujejo vsi najrazličnejši ljudje. Mi želimo predvsem, da bi ju še v večji meri obiskovali tisti, ki sta jim v prvi vrsti namenjeni, to so — delavci in nameščenci. Pri tem opozarjamo še na to, da imajo brezposelni ob že itak nizki izposojnini še 50 odst. popusta. V ljubljanski knjižnici dobe delavci tudi legitimacije za polovične karte v opernem in dramskem gledališču.
Kranj
Gostovanje ljubljanske »Svobode« in »Zarje« v Kranju. V nedeljo, dne 17. feb. 1935 bo priredila kranjska podružnica »Svobode« ob 4. uri popoldne v novi, lepi dvorani koncert. Delavski oder ljubljanske »Svobode« bo nastopil z dvema govorilnima zboroma, vmes pa bodo sledile recitacije. {Jel. godba »Zarja« bo igrala nove delavske komade »Mi vstajamo« iti druge. Pevski zbor »Svobode« Kranj bo zapel več lepih Pesmi. Vmes bodo solospevi soprana in tenorja, solo na flavto, violino in pozauno. ' abimo že sedaj kranjsko in okoliško delavstvo na to lepo prireditev.
VOLILCI, pobrigajte za volilno pravico. Prepričajte se vsaj do 21. februarja pri mestnem konskripcijskem uradu, Slomškov trg 11, ali ste pravilno vpisani v volilnem imeniku. Kdor ni vpisan in do 21. februarja ne bo reklamiral, ne bo mogel voliti dne S. maja pri volitvah v narodno skupščino.
15 volišč bo pri prihodnjih volitvah v drž. zbor v Mariboru. Od teh odpadejo tri volišča na L, tri na II., eno na III., dva na IV., pet pa na V. okraj. Eno volišče bo rezervirano za uradnike, ki stanujejo izven mesta in opravljajo službo v Mariboru.
1.475 brezposelnih je bilo januarja meseca prijavljenih pri mariborski Borzi dela. To število preseneča tembolj, ker so to le oni brezposelni, ki so se pri Borzi dela vpisali, medtem ko znaša šterilo brezposelnih, ki niso vpisani, gotovo dvakrat toliko. Z vprašanjem brezposelnosti se bodo morali merodajni faktorji pričeti baviti, ker se tega vprašanja ne da rešiti z milodari in malenkostnimi podporami. Tudi pomožne akcije lahko sicer trenutno nekoliko ublažijo položaj, ki se pa v tem večji meri poslabša, čim izostanejo darovi pomožne akcije. Zahteva delavstva mora biti, da se uvede zavarovanje za slučaj brezposelnosti.
Nadaljevanje zdravstvenih predavanj. V sredo, dne 20. februarja 1935 se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/II, drugo zdravstveno predavanje »Svobode« in sicer o tuberkulozi. Predaval bo g. dr. Vrtovec. Predavanje bodo spremljale tudi skioptične slike. Pridite v čim večjem številu.
Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor, bo obdržala v torek. dne 19. februarja t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9/11 svoj
redni letni občni zbor.
Dnevni red: Poročilo odbora: volitev novega odbora, finančne kontrole in delegatov
POZOR, VOLILCI! Prepričajte se takoj pri mestnem magistratu, ali ste pravilno vpisani v volivni imenik! Reklamacije so dopustne samo še do 21. februarja. Kdor ni vpisan v volilni imenik, ne bo mogel voliti dne 5. maja pri volitvah v Narodno skupščino.
Splošna delavska strokovna zveza sklicuje za nedeljo, dne 24. februarja ob 9. mri dopoldne občni zbor v Javni kuhinji Delavske zbornice, na kar opozarjamo vse članstvo, s pozivom, da se naj ga polnoštevilno udeleži. Predsednik.
Tovarna Westeu zopet na vidiku! Komaj so se zaključila pogajanja za kolektivno pogodbo, že zopet grozi delavstvu z redukcijo ali skrajšanjem delovnega časa pod 32 ur tedensko. Kako bo stvar potekala, bomo poročali. Zaupniki tovarne Westen sklicujejo zato članski sestanek v nedeljo, 17. februarja ob 9. uri v Celjskem! domu.
Pevski koncert Svobode, ki se je vršil preteklo nedeljo v nabito polni dvorani Narodnega doma je uspel nad vsa pričakovanja. Pevski zbor Svobode, okoli 40 pevcev, je zopet enkrat pokazal, da je vreden svoje tradicije, pevovodja g. Pregelj pa potrdil sloves svojega imena. Večino pesmi bi morali ponavljati, če bi hoteli zadostiti želji poslušalcev. Oceno bomo priobčili v eni prihodnjih številk, zaenkrat naj le zabeležimo ta prelep uspeh. Po koncertu so se zbrali člani Svobode, okoli 100 po številu v dvorani Delavske zbornice, kjer so priredili poslovilni večer dolgoletnemu funkcijonarju »Svobode« in drugih naših organizacij, so-drugu Francu Arnšku, ki odhaja po službeni potrebi iz Celja. V toplih in občutenih govorih so se poslovili od njega v imenu Svobode in vseh drugih organizacij ss. Godnik, Vodopivec, Oset, Škorjanc in pevski učitelj g. Pregelj. S. Arnšek je bil tudi ves čas zvest čitatelj in sodelavec »Delavske Politike«, zato mu želimo tudi mi iz vsega srca veliko uspeha v novi službi in tako prisrčnih prijateljev, kakor jih je imel v Celju.
Pripravljalni odbor za ustanovitev »Zveze delavskih žen in deklet« je imel včeraj svojo prvo sejo. Navzoče sodružice so soglasno potrdile nujnost ustanovitve organizacije. Pravila za oblastno dovoljenje so že vložena in pričakovati je v najkrajšem času ustanovni občni zbor. Žene in dekleta, naš program je: Za boljše socijalne razmere žen In s tem naših otrok in mož!
za zvezni kongres oblastne konference: referat tajnika Delavske zbornice v Ljubljani s. Filipa Uratnika »O vprašanju zavaro.va-nja privatnih nameščencev«. — Z ozirom na važni dnevni red zlasti predavanje s. Uratnika, se pozivajo vsi člani in članice, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Brivski in frizerski pomočniki in pomočnice. udeležite se polnoštevilno občnega zbora, kateri se bo vršil v torek, dne 19. februarja ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici, Sodna ul. 9, II. nadst. — Odbor.
Kdor prejema pokojnino ali rento iz Nemčije in biva v Mariboru, naj se prijavi pri mestnemu poglavarstvu.
Smrtna kosa. Zadet od kapi je minulo sredo preminul v Studencih 62 letni vpoko-jeni železničar Franc Rožič. Pokojni je bil zaveden delavec in naročnik našega delavskega tiska. Čast njegovemu spominu.
Mariborsko gledališče. Sobota, dne 16. februarja ob 20. uri: »Zdravnik na razpotju«. Red D. Nedelja, 17. februarja ob 15. uri: »Janko in Metka«. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20. uri »Kmetič«.
Prvo delavsko kolesarsko društvo v Mariboru bo priredilo v nedeljo, dne 17. t. m. v plesni šoli v Gambrinovi dvorani zaključni večer. Začetek ob 20. uri. Člani, pridite polnoštevilno.
Izlet s sankami v Ruše bo priredilo prvo delavsko kolesarsko društvo v Mariboru v nedeljo, dne 17. t. m. Odvoz izpred koroškega kolodvora ob pol 14. uri. Gostje dobrodošli !
Pevski zbor »Grafika« bo priredil v soboto, 16. febr. s pričetkom ob 8. uri zvečer v gostilni Germek v Studencih predpustno zabavo. Vabimo k čim številnejši udeležbi.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Za enakopravnost žene v družbi! Proti nezavednosti žen! Žene in dekleta, udeležite se prihodnjega sestanka, ki se vrši 27. t. m. ob 8. uri v Delavski zbornici in videle boste, da je ta organizacija Vaša in Ve morate biti njene!
Dramatični odsek Svobode, podr. Celje pripravlja dve igri, in sicer veseloigro »Navadni človek« in Cankarjevo »Romantične duše«. Igri bosta vprizorjeni v marcu.
Svoboda Ljubečna-Vojnik priredi v nedeljo ob 4. uri popoldne koncert. Podružnica je še zelo mlada, zato pozivamo vse so-druge in sodružice iz Celja in okolice, da se udeleže tega koncerta in s tem podružnico podpro gmotno in moralno. Avtobus tja in nazaj bo stal Din 7.— in naj se interesenti prijavijo pri podružnici v Celju.
Trbovlje
Shod Zveze rudarjev v Jugoslaviji. V
nedeljo, dne 17. t. m. se bo vršil javni shod tukajšnje podružnice ZRJ, na katerem se bo poročalo o delovanju II. skupine, o akciji za spomladansko zaposlitev rudarjev. Pričetek shoda bo ob 9. uri v dvorani Delavskega doma. Vabljeni vsi rudarji!
Škodoželjnost se slabo izplača. »Slovencu« so bile zadnje volitve obratnih zaupnikov v cementarni drn v peti. Zato je škodoželjno poročal, da se bodo vršile ponovno volitve, kar pa zaenkrat ni res. Delavci v cementarni »krščanskemu Slovencu« priporočajo, da naj bi v bodoče resnico poročal.
Smuška tekma trboveljskega »Prijatelja Prirode«. V nedeljo, dne 10. feb. je priredil »Prijatelj Prirode« skupno s »Svobodo« smuško tekmo s Sv. Planine v Trbovlje. Tekme so se udeležili tudi sodrugi iz Hrastnika. Teren radi komaj zapadlega snega ni bil najboljši. Tekmovalo je 13 športnikov. Dolžina proge je bila približno 8 km. Vozili so 14 do 22 minut. Prvi je bil Knavs (Svoboda Trbovlje), drugi Ocepek (Prij. Prir. Trb.), tretji Pevec (Svoboda Hrastnik), četrti Anžlovar (Svoboda Hrastnik), S. Anž-lovar iz Hrastnika je sicer imel najboljši čas, a je po svoji krivdi zakasnil, na startu ,3 minute. S. Majdič ml. si je takoj po startu zlomil obe smučki.
»Prijatelj Prirode« Trbovlje je imel v pondeljek, dne 11. I. in. občni zbor. Odbor: Dular Alojz, tajnik Tanc Jože, blagajnik Majdič Leopold. Vsi na delo za razmah društva!
Hrastnik
Volitve obratnih zaupnikov v kemični tovarni d. d. so se vršile po skrajšanem volilnem postopku, ker so nacionalci pritiskali, da naj se stvori kompromisna lista. Marksisti smo rekli, da gremo na eno listo, pod pogojem, da se mora lista imenovati SDSZJ. Sestavljena je bila iz treh marksistov in dveh nacionalcev. Ti so bili izvoljeni. Na seji dne 23. januarja smo se odločili, da odstopimo marksisti predsednika in tajnika nacionalcemi, ker je kandidat za predsednika obljubljal vse mogoče, kako bo zastopal delavce napram vodstvu tovarne in da bo izvojeval zaželjene zahteve delavcev. Mi se hočemo prepričati, kaj znajo gospodje, kakšne čudeže znajo delati in koliko bo uspeha. Obljubili ste, gospodje, sedaj pa da vidimo! Za nas pa veljaj, da moramo v naši tovarni zasidrati našo razredno strokovno organizacijo. — »Delavska Politika« pa bodi naša učiteljica v boju za naše pravice.
Lesce
Morala razkrinkana
Iz Lesc nam pišejo: 27. jan. t. 1. je tukajšnja podružnica »Svobode« vprizorila v dvorani narodne šole znano Moškričevo komedijo »Razkrinkana morala«. Kljub temu, da je mnogo sodrugov in našili prijateljev menilo, da bo izvedba igre zaradi pomanjkanja električnega toka nemogoča, je bil obisk p«v dober. Snežni zameti so namreč prekinili tok, vendar je bilo vse pravočasno popravljeno. Ker je bila izvedba prvovrstna in vsebina povsem odgovarjajoča, je bila izražena vsesplošna želja, da se naj igra ponovi, da bi mogli videti življenje kapitalistične družbe tudi vsi oni, ki pri prvi predstavi niso bili navzoči. Dvorana je bila rezervirana za 3. t. m. Vendar, ko smo 28. januarja t. 1. poslali na < ->	—---------- • «
p» n • n prijavo, dovoljenja ni bilo, nego je prišlo obvestilo, da se nam ponovitev igre ne dovoli. Kmalu smo dognali, da je vzrok temu odloku pritožba, ki jo objavljamo spodaj v celoti. Na razpolago in v neomejeno uporabo nam jo je dal v prepisu g. župnik sam, za kar mu naj izrečemo tu priznanje. Pritožba se glasi:
Krajevnemu šolskemu odboru
v Lescah.
V nedeljo, 27. jan. 1935 je podružnica »Svobode« v Lescah na odru »šole Kraljeviča Andreja« vprizorila igro »Razkrinkana morala« in napovedala ponovitev (za nedeljo 3. febr.).
Ker je ta igra javno prikazovanje vsesplošnega prešuštvovanja proti vstopnini, in obrekovanje in žaljenje in smešenje vseh drugih stanov razen delavcev, prosim: nujno kot župnik in zahtevami kot odbornik, da krajevni šolski odbor, kot gospodar šolskega poslopja prepove ponavljanje te igre in sploh nadaljnji nastop »Svobode« v šoli! Zakaj?
Ko je »Svoboda« odigrala prvo igro »Rdeče rože«, po neprevidnosti v naši šoli, se je v seji krajevnega šolskega odbora in v skupni seji društev v pričo predstavnikov »Svobode« protestiralo, da bo stranka »Svobode« tudi v šolski dvorani propagirala svoje razredno bojne nauke. Druga njihova igra je bila v tem pogledu neoporečna. Zdaj pa se je že dan pred predstavo slišalo, da bo ta igra še hujša kot prva. In je tudi bila! Vidi se, da hočejo strahovati odbor in vse, in da so voditelji popolnoma premišljeno in namerno vprizorili to »igro«, kjer zastopa menda ravno dvanajst prešestnikov in pre-šestnic in vlačug in se vsi drugi stanovi slikajo kot izkoriščevalci in zapeljivci delavcev in delavk.
Zupan in stražnik, predstavnika oblasti, sta povrh tega še v maski in govoru smešni osebi v igri.
Podpisani v figuri župnika osebno nisem prizadet, pač pa se katoliški cerkvi očita onemoglost, ker da v dva-tisoč letih ni mogla človeštva moralno in socialno tako preobraziti, kakor si to predstavljajo marksisti.
Upam, da bo že Krajevna oblast storila svojo dolžnost in preprečila nadaljnje škandale v šoli, ki ni bila zidana, in se s tolikimi žrtvami plačuje ne zato. da bi se v njej in v njenem okrilju delavska in obrtniška in kmečka mladina pohujševala.
Lesce, dne 30. jan. 1935.
Župnik podpis nečitljiv.
KdJ aaj	k	W,i	l	Catui
prilito amtmot** >Pf»ul« G. župnik omenja protest proti predvajanju razredno-bojnih naukov. Kakšno strašilo neki! Spominjamo se pač, kako je na seji Krajevnega šolskega sveta trdil zastopnik Jadranske straže, češ, da naj se taka igra ne predvaja, ko v Lescah ni delavstvo izkoriščano. Ta gospod je tedaj gotovo pozabil na tukajšnjo železno in pletilno industrijo. Naj si kar zdaj ogleda boj za kolektivno pogodbo pri Tovarni verig, kjer se delavstvo bori proti nameravanemu znižanju mezd in za uveljavljenje raznih socialnih političnih zakonov in naredb. Ali ne veste, celo zakonske določbe si moramo uveljaviti z bojem:!? In da boj ni lahek, kaže dejstvo, da še po treh razpravah pogodba ni podpisana. Kaj smo mar tega krivi mi, delavci, ki se nočemo ukloniti diktatu?
Torej, ponavljamo: c ivi	'*•
.«	—	ponovitve zaenkrat ne
bo. Toda mi moramo vzeti to kot vzpodbudo za še živahnejše delo pri naši »Svobodi«, za katero je treba delati z vsemi močmi. Zapomnimo si besede Ivana Cankarja: »Spoznal sem, kod vodi in kam drži
Celje
Defavski pravni svetovalec
Trbovlje. (§10 zakona o zaščiti delavcev).
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige.	 -
edina pot do rešitve ljudstva iz tlačanstva, do rešitve kulture iz srednjega bankrota, do rešitve kulturnih delavcev iz sramotne brezposelnosti, iz zaničevanja in ponižanja: edina pot je boj ljudstva — boj za popolno socialno osvobojenje. Boj za osvobojenje pa je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.« Torej na delo in vsi v Svobodo!
Zavedni leščanski delavci Ali naj pripomnimo še kaj?
Jesenice
V resnicoljubni krščanski »Delavski pravici« z dne 31. I. t. 1. se jeseniški dopisnik v svojem poročilu o konstituiranju delavskega zaupniškega zbora ni mogel vzdržati, da ne bi mimogrede ciknil na novo izvoljenega glavnega zaupnika našega Perkota Venceslava z opazko, da je svak bivšega glavnega zaupnika Mohoriča Franca. Ta opazka je bila seveda neobhodno potrebna. Sicer nas, ki poznamo klerikalne metode, tako cikanje ne preseneča, kljub temu, da je nesramno. S to opazko je dopisnik že tudi odgovoril svojemu sozaup-niku, ki je na prvi seji obratnih zaupnikov apeliral na novo izvoljenega glavnega zaupnika Perkota, da naj vse zaupnike enako ovažuje. Prepričani smo, da bo sodr. Perko ta apel — že z ozirom na nesramni napad v klerikalnem lističu — upošteval s tolikšno iskrenostjo, kakor je bil iskreno mišljen apel tistega, ki ga je nagovoril na seji zaupnikov. Klerikalni dopisnik se zelo moti, ako pričakuje, da mu bo s. Perko s svojim delom nudil materija!, katerega bi dopisnik rad, da bi pri bodočih volitvah obratnih zaupnikov speljal vodo na klerikalni mlin. Poskrbeli bomo, da bomo tudi v bodoče vsak klerikalni, kakor tudi vsak zamah naših nasprotnikov proti nam, parirali tako, kakor zasluži. Prihodnjič bomo odgovorili na članek: »Marksisti proti zakonu o zaščiti delavcev«, v klerikalni »Pravici« z dne 24. januarja t. 1. Za danes vprašamo jeseniškega klerikalnega dopisnika samo, če spada tako podtikavanje tudi k njegovi vedno povdarjajoči poštenosti?
Organisti in pokojninski zavod. Pod območje jeseniške občine spadata dve župniji, in sicer Jesenice in Sv. Križ. Tu imajo organista — nimajo pa denarja, da bi za nju plačali premije za pokojninski zavod. Zaostanka je menda že 15.000 Din. In tako se je zaradi teh 15.000 Din vršila v pon-deljek, dne 11. t. m. na jeseniški občini seja občinskega kot upravnega odbora obeli cerkvenih občin in pristojnih faktorjev, ki naj bi ugotovila, če sta cerkvi res tako ubožni, da teh premij sami ne moreta plačati in če naj terjatev plačata cerkveni občini. Reklo se je, da naj se radi ubož-nosti cerkva terjatev vzame v proračun občine, kar pa je bilo odklonjeno. Zatem je predlagal dr. Rekar, da naj to gre na breme občine kot posebna postavka v občinskem proračunu za pospeševanje gojitve cerkvenega petja ali podobno. Končno pa je bilo vse to odklonjeno in ugotovljeno, da občitiskL odbor kot upravni organ cerkvenih občin ni istoveten z obč. odborom kot upravnim organom občine Jesenice in da je stvar slednjega, da o tem sklepa. Vsaka cerkvena občina mora imeti svoj cerkveno konkurenčni odbor, ki po potrebi razpisuje doklade na vernike. Tako je bilo torej sklenjeno, da plačata terjatev obe cerkveni občini skupaj. Zanimivo je stališče JNS večine, ki je bilo tako, da so ga cerkveni predstojniki označili za gentle-menskega, ker bi pri tem stališču tudi drugoverci in brezkonfesionalci pomagali pospravljati dolg katoliških cerkev. — Pokojninski zavod bo pa prispel preko vse revščine do svojih terjatev.
Kristanova »Zvestoba« na odru v Delavskem domu na Savi. Javorniška »Svoboda« bo priredila v nedeljo, dne 17. t. m. na odru v Del. domu na Savi premijero socialne drame »Zvestoba« od Etbina Kristana. Vabimo vse naše sodruge, da si to lepo delo ogledajo. Med odmori svira kovinarska godba. Vstopnina običajna. Pose-tite prireditev javorniškili sodrugov in ne bo Vam žal.
Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. t. m ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm Nj. Vis. Prodajalka. V gl. vlogi Liane Haid in Willi Forst ali tkzv. Poldi. Dodatki običajni. Sledi »Roža iz Pariza«.
Vintgar pri Bledu
Vi vsi, ki hodite tod mimo, poglejte in pomislite... Na zgornjem koncu divje romantične soteske stoji podjetje, ki izdeluje lesene zaboje itdi Svoj čas je v tem podjetju bilo zaposlenih 70 delavk in delavcev, danes Še komaj polovico. Lastnik lega podljetja je »Sa mladoleten, zato upravlja premoženje va-ruli, oz. so-rodnica tega varuha, neka gospodična. V podietju so uveciene kazai za vse mogoče prekršaje. Plače pa so poglavja zase. Moiem, ki so po deset do trinajst let v podjetju so pred kratkim znižali plače od Din 32 na Din 28, ženske pa zaslužijo itak samo Din 16 na dan. Take socialne razmere vlada ju pri v Hodu v to našo znamenito sotesko, kamor se hodi v poletni vročini hla-diit kapitalistično razkošje. — Delavci pri vhodu v Vintgar, Vam pa svetujemo, da dvignete glave, stoipite v organizacijo iin si iz-boljišate svoj mizernii položaj, obenem pa za-sigurate boljšo bodočnost svojih otrok — Opazovalec.
Šoštanj
Ker se je mladina začela resno zanimati
za Delavski pevski zbor »Cankar«, sporočamo vsem, da so. redne vaje vsak torek in petek od 7. do 9. ure zvečer v Zadružnem domu. Vabimo zlasti tudi vse starejše pevce, da pridejo in pomagajo. Naš delavski pevski zbor bo v kratkem pravi ponos delavstva vse Šaleške doline. Seveda pa ne bomo ostali samo pevci, ampak tudi strokovno organizirani borci za delavske pravice.
»Svoboda«. Dne 2. februarja se je vršil občni zbor naše kulturne organizacije »Svobode«. Šoštanjsko delavstvo se prebuja in potrebuje dobre duševne hrane. Naloga »Svobode« v bodočem delovanju bo, da širi med delavstvom marksistično literaturo. V to svrho bo. »Svoboda« preuredila svoj.) že obstoječo1 knjižnico. Knjižnica je odprla vsako nedeljo dopoldne, če se bo izkazala potreba, bomo določili ure tudi med deiovni-mi dnevi. Poživljamo vse delavstvo, posebno pa funkcionarje, naj posečajo kn;ižnico. V preteklem letu je najbolj agilno deloval tambur aški odsek. V novi odbor so izvoljeni ti-le sodrugi: predsednik Turk Alojz, podpredsednik Pevcin Franc, tajnik Premužič Štefan, nam. Podlesnik Franc, blagajnik Povše Jurij, nam. Vodušek Franc (obenem za tamburaški odsek); revizorja pa Windiž Blaž in Mlinar Anton; knjižničar Friškovec Vinko.
Guštanj
Lepo uspelo predavanje SMRJ. Minulo nedeljo se je vršilo zborovanje, ki ga je sklicala tukajšnja podružnica SMRJ, ki je v vsakem oziru lepo uspelo. Zborovalci so napolnili prostore gostilne Milonik, kar je najboljši dokaz, da se guštanjsko delavstvo zaveda, da bo le kot organizirana celota lahko uspešno branilo svoje interese. Zborovanje je otvoril agilni predsednik podružnice s. Juh, ki je po uvodnih besedah podal besedo s. Jelenu iz Maribora. Govornik se je v kratkem nagovoru spomnil obletnice krvavega 12. februarja v Avstriji in žrtev klerofašizma. Ta izvajanja so prisotni poslušali stoje, nakar je prešel referent na dnevni red in je v daljšem] govoru orisal pravice in dolžnosti, ki jih nudi delavstvu naša socijalna zakonodaja. V zvezi s tem je poudaril tudi potrebo močne svobodne delavske strokovne organizacije, važno vlogo delavskega tiska in kulturne organizacije »Svobode«. Izvajanjem govornika so zborovalci ves čas pazno sledili in pritrjevali. Ob zaključku zborovanja se je priglasilo deset novih naročnikov za »Delavsko politiko«. H koncu je govoril še s. Juh, ki je pojasnil boj, ki so ga baš te dni izvojevali guštanjski delavci, organizirani v SMRJ, s sklenitvijo nove kolektivne pogodbe, nakar je zaključil lepo uspelo zborovanje.
Ptuj
Kmečka zaščita. O tem vprašanju je predaval pretekli četrtek s. Šegula. V svojem referatu je statistično prikazal stalno propadanje malih posestnikov. Naša zemljišča so preobljudena, saj pride na 1 kvadratni kilometer 221 prebivalcev, medtem ko na Danskem komaj 37. Govoril je o najnovejših ukrepih vlade, ki hoče pomagati kmetu, uvi-devajoč, da le-ta nikakor ne more odplačevati svojih dolgov. Ko se določa cena produktom po višini družabno opravljenega dela, je jasno, da mali kmet s svojim ročnim delom ne more konkurirati veleposestnikom, ki z racionalizacijo poljedelstva lahko vržejo na trg pridelke po nizkih cenah. Naš kmet še vedno dela od zore do mraka ter se njegov davni sen o lepšem življenju ne more nikdar uresničiti, prepiri in tožbe zaradi koščka zemlje so na dnevnem redu. Ako ohranimo sedanji način gospodarstva, nima kmet pričakovati nič boljšega. Kmečko vprašanje je samo del vprašanja celotnega gospodarstva in za spremembo tega gospodarstva gre. Načelo je uveljaviti princip dela in odpraviti profit.
Predavanje prot! marksističnemu socializmu je bilo zadnjič v Mladiki. Predavatelj g. Š. je razvijal svojo teorijo v prid nacizmu. Iz njegovih izvajanj smo spoznali, da g. predavatelj predvsem ne loči nauka od gibanja. Če že hoče pobijati marksizem, potem mora dokazati nepravilnost nauka, ne pa gibanja. — O nacizmu je trdil g. predavatelj, da ni sovražnik delovnega ljudstva in hlapec kapitalizma. Ko bi nam bil predavatelj kaj točnejšega povedal o narodnemu socializmu, bi se dalo o tem govoriti. Zaenkrat pa ga merimo samo na njegovih učinkih: Uničenje svoboščin, strokovnih organizacij, zaplemba delavskega premoženja, zato pa jačanje kapitalizma, militarizma in imperializma povsod, kjerkoli prihaja nacizem do oblasti. Za te vrste nacizem, za barbarstvo in nasilje, se ogrevajo tudi pri nas mnogi ideologi nacizma. (V Ptuju n. pr. so narodni socialisti, ki zahtevajo odpravo volitev obratnih zaupnikov.) Pobijati marksizem, češ, da je protinaroden, pa more samo tisti, ki ne pozna stališča Marxa in Engelsa v narodnem in narodnostnem vprašanju.
Kamnik
Posnemajte! Ob Priliki občnega zbora »Delavske knjižnice« v Kamniku dne 2. februarja in Delavskega pevskega društva »Solidarnost« dne 3. februarja so darovali za tiskovni sklad »Delavske politike« ss. Novak Filip Din 10, Leskove Franc Din 6, Jeglič Anton Din 6, Kviba Rudi Din 4, Tro-bevšek Ant. Din 4, Pregelj Johan Din 5, Zamljen Stanko Din 2, Ipavc Alojz Din 4, Sušnik Johan Din 2, Sitar Rozi Din 4, Lampič Leopold Din 4, Anžič Franc Din 3, Lipnik Oton Din 2, Podbrežnik Johan Din 2, Kocijančič Jože Din 2, Flere Anton Din 5, skupaj Din 75. — Iskrena hvala!
Vprašanje: Zaiposlen sem kot voznik-hlapec pri industrijskem podjetju, ki zaposluje več kot 15 delavcev. Poleg prevažanja .opravljam tuidi druiga dela, katera vrše drugi zaposleni delavci. Ali smem zahtevati od svojega delodajalca plačilo 50% poviška za nadurno delo, če tudi prejemam mesečno plačo.
Odgovor: Ker ste zaposleni v industrijskem podjetju, velja za Vas v zakonu o zaščiti delavcev določeni 8-urni delovni čas. Vi cipravilljate take posle, ki so v zvezi s celotno organizacijo podjetja, tako da je mogoče tudi Vas smatrati kot industrijskega delavca in ne kot kmetskega hlapca ali voznika. Vsled tega Vam mora Vaš deloda-
sponmtk
ŠK Graiika, Ljubljana. Redne seje u. o. se vrše vsak ponedeljek ob 20. uri v Grafičnem domu. — Člane smučarske sekcije opozarjamo na R. Kumpovo knjigo: »Smučanje«. Kdor se za to knjigo zanima, naj se javi pri klubu, da se knjige skupno naroče radi odobritve popusta.
I. tajnik LNP-a podal demisijo. Vsled službene prezaposlenosti je podal demisijo na mesto prvega tajnika s. Stanko ter je bila ta demisija na zadnji seji upravnega odbora sprejeta. Za tajnika I je kooptiran v odbor g. Runtič.
Občni zbor S. K. Retja v Trbovljah se }e vršil dne 3. februarja ob veliki udeležbi aktivnega članstva. Navzoči so bili tudi predsednik Okrožnega odbora in predsednik občine s. Klenovšek Jakob, ki je član Retja. Dalje zastopniki Amaterja, Bostič in Stepišnik, Dobrne Kuhar in Puntar. Občni zbor ie vodil Krhlikar, ki je podčrtal težke prilike, ki jih je moral preživeti S. K. Retje v letu 1934, Na to so sledila izčrpna poročila tajnika, blagajnika, gospodarja in načelnikov sekci/j. Poleg nogometne sekcije, ki se je plasirala v prvenstveni tabeli trboveljskega okrožja na prvo mesto, se je med letom ustanovila smučarska inv šahovska sekcija. Občni zbor je sprejel vsa poročila in dal abso-lutorij odboru, pohvalo blagajniku in zahvalo upravnemu odboru. Sledila je volitev novega odbora, ki je naslednji: Častni predsednik Klenovšek Jakob, predsednik občine, predsednik Vozelj V., podpredsednik Žagar K., tajnik I. Krhlikar Ž., tajnik II. Zdovc S., blagajnik Lavrič M., namestnik Erjavc F., gospodar Prašnikar R., nam. Kralj F.; revizorja Saje A., Knaus J. Načelnik nog. sekcije Abram J., smuč. sekcije Knaus J., šahovske sekc. Hrovat I., odborniki Golob F., Mrežar A., Aškerc E. Kazenski odbor Ganter T., Klemen T., Škoberne M. Uprava igrišča:
G ra h e II c K. in Kočar A. Pri slučajnosti je | povzel besedo s. Klenovšek. Želel je, da bi
jalec plačevati vse delo preko 8 ur dnevno s 50% višje kot redno- delo.
Prejemanje mesečne plače ne izključuje Vašega zahtevka za plačila nadurnega dela. Ako pri sklepu službene pogodbe de-Sovni čas sploh ni bil dogovorjen, potem imate .pravico zahtevati, da Vam delodajalec plača nadurno delo s 50% poviškom, ako pa je bilo pri Vašem vstopu v službo rečeno, da morate delati 8 ur dnevno, Vam mora plačati delodajalce še normalno plačo in 50% poviška k tej plači.
Svoje zahtevke morete uveljavljati potom sodišča, vendar le samo za dobo 3 let nazaj. Ostali zahtevki so zastarani.
RUBRIKA
se delavski kluibi že enkrat zbudili in se združili v močni delavski kllub, ki bi bil ponos vsem klubom v dravski banovini. Tu imamo tri -del. klube, ki životarijo, ker za tri res ni niti delokroga, niti finančnih sredstev sredi naše revščine. Pritrdilno sta govorila tajnik Krhlikar, Kuihar odi S. K. Dobrne, Bostič, zastopnik Amaterja pa je izjavil, da njegov klub ne čuti potrebe za fuzij.o> radi slabih razmer, pač pa želi vso članstvo Amaterja, da se združi v en delavski kkib. Končno je bil sprejet predlog Kuharja, da se skliče sestanek vseh klubov in tam razpravlja,
DSK »Hrastnik«. Delavski športni klub »Hrastnik« bo priredil smučarsko tekmo v nedeljo, dne 24. t. m. Udeleže se je lahko člani kakor tudi nečlani. Vsi bodo imeli priliko tekmovati izven konkurence. Pojasnila daje Drolc. Podrobnosti bodo še objavljene v »Delavski Politiki«. —1 SPD. Pri smučarski tekmi v nedeljo, dne 10. t. m. z Mrzlice na Hrastnik so prvo, drugo in četrto mesto zasedli naši člani.
SK »Svoboda«, Maribor
Izlet s sankami priredi nogometna sekcija v nedeljo, 17. t. m. na Dravsko polje. Vendar le v slučaju, da bo vreme odgovarjalo. Če bo na cestah brozga, se izlet ne bo vršil. Start točno pol 2. uri popoldne od igrišča »Železničarja« na Tržaški cesti.
Če delavci stavkajo na Kitajskem.
V rudniku Fušun na Kitajskem jc stopilo v stavko 2300 delavcev. Med delavstvom in policijo je prišlo do spopadov, pri katerih je bilo 86 delavcev ustreljenih in 60 ranjenih. Razentesra je policija zaprla nad 500 rudarjev.
o im
z*
t#** _ da
o\>\cte
se
Tl VAR - obleke
Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.