Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ,, \ ..... —-M - * STEVJLKA 43 #-:-— JOLIET, 1LL1MIS, 25. APRILA 1916 • f % —----4» « ■.Hi' •...... ■■ LETNIK XXY. Oddelek ruskih čet dospel v Marseilles, da se, pridruži zaveznikom na zapadni fronti: bonih na železniško poslopja v Tarno-poki, (Jalicija.'' Avstrijsko uradno naznanilo. Berlin. 22. apr. — AvstVo-ogrski voj- __- .. glavni stan je izdal sledeče nazna- „., , • , „ j nil0»rrtDodijo oblaki prahu po zraku, zato je ' umevno,, da se ga tudi po sobah ne ' manjka. Kmet tudi le bolj težko iz- J liaja brez umetnega namakanja. Se- j veda so izjeme. Lansko leto so imeli J farmarji tudi na suhih farmah dobro! letino, ker jc bilo nenavadno mokro le-o Mogoče bode kedo radoveden, kako je letošnje leto v Koloradi, in reči moram, da je neznansko suho; taka suša je postala z novim letom, da so -.e tisti, ki so radi žejni, preselili v bolj mokre dežele. Znano je, da je z novim 1. postala Colorado suha država. Saluni ali boljše "šparovčki", kamor jc marsikedo nosil shranjevat svoje težko prisluže-ne zaslužke, so prenehali biti, in vse opojne pijače so sedaj v Koloradu prepovedan sad. Temu je sledilo seveda nekaj slabih posledic. Delavci, ki so izdelovali to prepovedano pijačo, so prišli ob delo. A mnogim pa je to postalo % veliko korist. Trgovci se hvalijo, mesarji, grocerji, lastniki sta- POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Štajersko; Fr. Rebernik. Pilštajn, Štajersko. Juriš. Amerikanskega Slovenca oklic pod i; Vojak J. D. opisuje svoje doživljaje gornjim naslovom za prispevanje .everni fronti: "eskov v podporo slovenskim begun- L Takoj v začetku leta 1916. smo sečem ter vdovam in sirotam padlih ilo ; ; v podzemski sobi, v strelnem venskih vojakov iz vseh delov slovenvfjarku, jaz in še dva Slovenca. Pogo-ske domovine, priobčen v zadnjih treh j varjali smo se o usodi, ki nas je dole-številkah, je vzbudil bratsko sočutje <*T| u-!a. in blagrovali smo svoje brate Slo-mnogih slovenskih srcili. Tretji izka^j ,..iVe, ki so pri svojih polkih. "Ko-darov objavimo v prihodnji petkovi njeniki smo, pa se vendar moramo bo- "Ker je ka- številki. Prosimo nadaljnjih darov! Denar naj se pošilja na naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. novanj so bolj točno plačani, kakor pa riti pes, pravi prvi. valerija sedaj brez pomena, se moramo i tudi mi pridružiti pešcem," mu odgovor: drugi, pametnejši. Zopet.se oglasi eden: "Ali še katere- iiuvauj uutj luv-iiu uia\.aui. i\.iiywi i>.» , . . , , . , ., ... ., , i ga tako grizejo usi, kot mene? — poprej, ko je bila kontra mokra'1' , ,. „ , , , . ... ,.,,.. , ' Mene gotovo bolj. mu odgovorim banke, hranilnice se tudi hvalijo z do-! . _ „ .... ' , , r , , . ,. ,, .. ... I jaz. Koze nun: Kako hudo je v teh brini napredkom. Pa tudi policaji ima- . ., ... . , , ',,, , . csmIi razširjena ta žival! Ko bi vsaj jo manj opravka, kakor poprej. luKaij .... , , , ,. , ... ... .. . . \ , I pnsli do kake vasi, da bi se nekoliko številke govorijo. Areiti lanskega i . . . . - * i * • . • • očistili. .Med tem časom vstopi de-(1915) prvega četrt leta in pa letošnje-; ., ,. ... ,„, - ... .,, . i s t*111 k z veselim poročilom, da nas na- ga: 191 a—pijančevanje 611, razgraja- . . . . 0,r, domesti lnfanterija, mi pa da gremo nje 239. postopanje 473; 1916—pijance- ,, , , , ... • . . i v "C7ervo. Hvala Bogu! vzkliknemo vanje 179, razgrajanje 134, postopanje; ,. , , ...... ,,„ T, ; .. ... . . , | vsi veseli, da se bomo mogli nekoliko 33y. iJa tudi malčki otrocicki. katerih , . . , ., , .... , ... j okrepčati. Cez kaki dve uri se ze po- oce je bil vdan pijači, se hvalno. da ., , , ... , . " mite po rovih dolga vrsta mtanteri- jim ni potreba zaradi tega očetovega < .. ... , ... n... , - , i*ii , ! .-tov. ki naj bi nas nadomestili. iJiu so greha vec stradati, kakor je bilo to po-1 ...... ... „ ■ to nasi hrabri bratje Hrvatje. Ko pri- prej vecKrat. ' , . .... ... , . . , , . | uv'.no kilometer za tronto — bila je Voscim veselo in trezno .'Veuijn . , ., , _ , temna noc — nam dojde nenadno povsem citateljcm Am. Slov. b pozdra- .. .,....' . .. T , „, - velje: "Aazaj! .\a levi strani sovražnik vom Jakob Cuznar, , ... c močno napada: nevarnost je. da zlomi Sergeant A. M. Corps. . . ... j bojno črto. — Po naših žilah zavre - [kri. Nič ne de, če smo izmučeni; za- solimo mu, da bo pomnil! Šli smo, in čez kake tri tire smo bili zopet na mestu. Topovi grme, da se I zemlja trese; mi pa.se plazimo po tre- | bithu do jarkov. Sempatja pade gra- | lia'a, a zadene malo. Sovražni topovi SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) Na dopustu. Mila hišica očetova, dragi dom! Ka-kor so te nekdaj tisoči zapuščali v. lah- j hijejo' s podvojeno silo; naši strelni kim srcem in brez prave potrebe, tako ' Mrki so že skoro popolnoma razrušeni, sedaj stotisoči hrepene po tebi. za ! ^ 5,110 se pnplasih v bližino 20 me- stonj! Mnogim se želja, da bi še en I trov do naših jarkov. Pride povelje: krat prestopili prag rojstne hiše, ne bo j Zakopati se! In delo se nemudoma nikdar več izpolnila; nekaterim -<: še!,zvršl- Novo Pov*U.e: "Streljat,' Sobo, a Bog ve, kdaj! Drugi so zopet j vražna l,chota na])ada naše 1>rednje bolj srečni in posreči se jim. da vsaj I v,'*te-" ~ Str0Jne Puške sPust»° oge"J na sovražnika. Sovražne vrste se red čijo. Rusi padajo kot snopje pod sr i pom. Cele kupe mrtvih in ranjenih za nekaj dni dobe vojaku toli zaželjeni dopust. In med temi srečnimi sem bil tudi jaz. Ko se po dolgih štirih dneh, ki smo ] sovražnikov že leži za obrambnimi ži-jih presedeli na Sv. Mihaelu, oil ,o-lcami' a vedno nove vrste se kupičijo vražnika ljuto obstreljevani, povrnemo vrhu niih- Nase Pred"je vrste 50 ze nazaj v rezervo, stopim z nekoliko tre- i onemogle; cevi pusk so ze zareče, da petajočim srcem pred strogega gospoda polkovnika Ventourja, ki ji sedaj dobil za svojo osebno hrabrost :n spretno vodstvo polka viteški križec Leopoldovega reda. Ali je bil g. polkovnik pri dobri volji, ali sem jaz zna! tako imenitno prositi, kratkomalo: "<" par minut ;sem že držal v rokah li,-tek, ki mi je bil v tem trenutku predrago cen. Dopust! Po dolgih 14 mesecih Jo-čitve, ki sem jih preživel večinoma v težkih bojih, sto- in stokrat v smrini nevarnosti, sem prost! To ni mala stvar, kajti prehodil sem neskončne poljane gališke in bukovinske in sled- jill je težko držati v rokah, sovražnik pa se je približal na dva metra. Samo še ena žica nas varuje. — Povelje: "Rezerva naprej!" Roke -e krčevito oprimejo pušk; vsak ve. kaj ga čaka. Z resnim glasom dajo častniki povelje: "Naskok!" — Kot iz enega grla zadoni glas: "hura! hura!" —— — 1'otem pa človek izgubi um. — Dva, t iie uijarci. Kri brizga po meni. Prednje vrste sovražnika se udajo... Jaz se usedeni in lovim sapo, kajti bil sem izmučen do smrti.. . Vse je utihnilo, samo stokanje ranjencev se je čulo. Povelje pride: "Vsi pomagati, da se ranjenci obvežejo in odnesejo z bojišča!" njič bil izpostavljen še 2 meseca na T ,da, ker sem bil popolnoma obnemo- najtežjih in najhujših točkah italijan- .feI> sem Pro®'' dovoljenja za odhod, kar se mi je dovolilo. Ko se je začelo ske fronte! Če sem se veselil dopusta že v mirnih časih, ko življenje v vojašnici ni bilo mnogo hujše, kot v domači hiši (v nekem oziru še na veliko korist, da se je človek privadil redu in snagi), kako bi sc ga ne veseli! zdaj, ko bom imel toliko povedati, ko se mi bo izpolnilo to, kar isi tisoči in tisoči zastonj žele! Pol ure. pa sem že stal na bližnji po-taji s popolno opravo, puško in nahrbtnikom, kot bi jo hotel mahniti nad sovražnika, ne pa k svojim dragim! Kako sem bil vesel, ko je vlak vendar enkrat zažvižgal in odrinil s kolodvora. Precej jih je bilo tako srečnih kot jaz, in temu veselju so dajali tudi krepkega duška v veselem prepevanju. Samo vlak, in polževi vlak je šel tako počasi in na v.saki postaji je dolgo stal in kar ni mogel naprej. Seveda meni in tudi mojim tovarišem je bilo to silno nadležno, ker vsak tre svitati, sem bil že dva kilometra oddaljen. Tam naletim na zasilno bolnico, dobim par požirkov konjaka, malo čaja in takoj zaspim. Ko se zbudim, bi skoro sam sebe ne poznal: ves krvav, obleka razcapana; zdi se mi, kot da sem v tem kratkem času postal drug človek. Takoj se napotim iskat svoj eskadron. Čez eno uro ga dobim, ko tabori v jarku. Takoj se nam razglasi, da odmarširamo v bližnjo vas. Nemo smo stopali do vasi, tam pa u-trujeni pospali. Spomin na to noč pa nam ostane trajen. Tako bomo morda kakih 14 dni, da se -nekoliko pokrepčamo in očistimo, pa gremo zopet nazaj. Borili se bomo, dokler bo plala po naših žilah kri, ki jo radi darujemo za drago domovino in dobrega vladarja. Upamo na gotovo zmago povsod. Ljubi Bog, ki nas je varoval v tako kritičnih tremtt- I nUtek nam je bil drag; vsak bi bil že j kih' nanl P0"'0^. da se po zmagi zo najrajši doma. Ko smo se slednjič ' spravili nad izprevodnika, nam jc ta v ne preveč prijaznih besedah pojasnil, da, če nam ni všeč čakati, se lahko popeljemo z aeroplanom. — (Dalje zaplenjeno.) Vojaštvo in ljudstvo edino. Veliko ste že prejeli poročil z različnih bojišč, kjer ise borijo prijatelji Vašega lista. Mnogo pozdravov, tudi z bojišča ob Soči, kjer se bijejo največji boji, kar jih pozna zgodovina. Samo od naše težke ruske topniške baterije še niste nič sprejeli. Ko smo stopili na to bojišče, smo opazili, koliko jc trpela in še trpi ta okolica vsled vednih napadov. — A vkljub temu je civilno prebivalstvo nekako mirno in z neko udanostjo v božjoj previdnost obdeluje svojo rojstno grudo. Ko ljudje delajo na polju, jim granate dostikrat lete in brenče nad glavami. Ako jih vprašaš, če se nič ne bojijo, odgovore: "Saj so nam rekli, da Lah ne pride sem; kaj se hočemo potem bati?" Res, veliko zaupanje je, ki ga ima ljudstvo v hrabro armado. Vojaštvo premaguje vse ovire, da zastavi pot polentarju, ki po devetmesečnih silnih napadih stoji še vedno tam, kjer mu je avstrijska straža zaklicala: istoj! Kadar pa hoče iti čez Sočo po drva, da bi kuhal polento, takrat jih dobi po grbi, da je joj. Potem par dni miruje, da zakrpa svoje izgube; nato pa zopet začne bu tati z glavo skoz zid, ki ga nikdar prebil ne bo. — Srčne pozdrave uredništvu, kakor tudi bralcem "Domoljuba" pošiljajo: Jos. Udovič, Cerknica, Janez Ule, Goričice pri Cerkn. jezeru; Jernej Baje, Col; Franc Vanovšek, št. Jani, pet povrnemo na ljubljena slovenska tla. Marija svojih ne zapusti. Kako naši mladeniči-vojaki zaupajo v Marijo in kako jim ona vrača njih zaupanje, kaže tudi pismo Jankota 2e-leznika iz Št. Lamberta na Dolenjskim. Zadnjič sem Ti obljubil, da Ti opišem neki dogodek. Resnično! Samo Marija me je varovala, sicer bi Ti danes ne pisal več, ampak bi bil gotovo mrtev. Bilo je meseca decembra, mislim da tretjo nedeljo v adventu. Na večer dobimo povelje, nesti do tretjega bata-Ijano deske za barake. Ker bi nas podnevi sovražnik videl in obstreljeval, smo hodili ponoči. Pa tudi ponoči je vedno bombardiral pot, po kateri smo morali iti, a to vsled izdajstva neke ubegle patrole. Bili pa so sami Furlani, ki so izdali, kod -in kdaj hodi tren tam skozi. Ko smo plezali, naj je spremljal tudi dež in sneg, in sicer tak, kakor zna le po visokih gorah iti. (2eleznik namreč hodi vsak dan na Triglav.) Italijan seveda tudi ni dal miru; dobro nas je obstreljeval, a nič zadel. Sto korakov od mene je padla granata, pa mi ni nič naredila; samo konji so se nekoliko prestrašili. Prišli smo srečno skozi svinčeno točo do vrha. Kmalu pa zaslišimo zamolklo bobnenje plazov na več krajih. Ti ne veš, kako grozno je to slišati. Ko prideva s prijateljem nazaj grede do sredi gore pod neko skalo, zaslišim zopet ravno nad seboj ono grozno vršanje. Hitro zakličem: "Smolič, beži nazaj, plaz grel" Komaj se dobro obrne, stori par korakov nazaj, se že privalijo kar cele gore snega in kamenja mimo naju, ravno tam, kjer je prej stal Smolič. Če bi bila le dvajset korakov hitrejša, prišla bi bila ravno v sredo vrtinca. Prijatelj mi takoj zakliče: "Železnik. poglej! Sedaj naju je pa samo Marija rešila!" A tudi jaz sem se zjutraj goreče priporočil Mariji; ta dan nisem zastonj molil: "Pod tvoje varstvo pri-bežimo!" Kako pa sedaj? Pot je zaprta; na desno in levo pa bobne plazovi. Jaz grem po kopah snega v dolino in naznanim nesrečo poveljniku. Kmalu so bili tu pijonirji, in v treh urah s m o naredili zasilno gaz, koder smo potem spravili konje. Te grozne noči ne pozabim nikoli. Prepričan pa sem in še enkrat poudarjam, da me je tti varovala Marija. Druge nesreče ni bilo, kakor da je zasulo in neslo v dolino enega moža s parom konj. Enega moža pa je malo zasulo za neko -kalo, pa je hitro prišel sam ven. Tukaj. kjer sem sedaj, nisem tako v nevarnosti pred plazovi. Le naprej, naprej do zmage in še enkrat: Slava Mariji, nebeški Kraljici! 35 dojenčkov umorila je v Lvovu zadnji čas delavka Viktorija Budzinska na strašen način. Morilko. ki je imela otročiče v reji, so zaprli. Društvo proti obrekovanju in opravljanju se je ustanovilo v Insterburgu. Društvo ima namen, odločno nastopati proti opravljanju in obrekovanju, kateri bolezni baje močno razsajata v omenjenem mestu. Vse obrekljivce (in seveda tudi obrekljivke) spravlja to društvo pred kazenskega sodnika na ta način, da naznani vsak član vsakega obrekovalca obrekovani osebi, da si poišče pri sodišču zadoščenja, a ova-jalec se javno prizna k pričanju. Društvo pa tudi daje obrekovanim osebam posojila za tožbene stroške. Ženske neprilike so mnogoštevilne. One same vejo koliko trpljenja morajo včasih prestajati. Popolnoma po naravi je, da iščejo zdravila, ki bi jim dal olajšbo. Za ta namen se ne more Severov Regulator prehvaliti. Njegovo uspešnost najbolj lahko opišejo ženske, katere so ga rabile. Mrs. James Feftert, Fairpoint, Ohio, nam je pisala: "Iskala sem pomoči v več krajih toda nič ni pomagalo, dokler nisem poskusila Severov Regulator. Priporočam ga vsem ženskam, ki trpijo." — Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. Pišite po našo knjižico "Zdravje za ženske", katera se dobi zastonj. W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Apr. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gnocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gosDOdinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, M- W. O. \100NEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost člen-koT in mišic. Pravo zdravilo je v zavoju, kakoržnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s Vn-hor Trade Mark. 25c in SOc vseh ie karnah ali pa piSifc« ponj naravnost na F.MRiclter & Co. 74-80 W»«k-ington Street New Y«rk. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SC HAGE* North Chtcagi Street v novi hiši Joliet National Banke. m s w m w m «ss w s M m « ifi^iR^W^ifi^SiSSt^WS!!! * 1*1 »INI Buchanan-Daley Co. Dosplttines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu prkdno naroČite dobite na$o ceno TFLEFONI597 Square Deal Vsakemu ^iSfiSiRW^ifiiiSfi^SfiSK^Mi^KSSS^W^WSfi«« Union Coal & Transfer Co. £»15 CAMS STREET, JOLIET, ILL. Pinno and I-^urnitur« Moviiifr Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 41* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Kotijuštilica na 205-207 Ohio St.. Joliet, M« Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in ®r" tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chic**0 tel. 2S7S in N. W. 344. Nasi kočijaži in vsi delavci so Slovenci. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) •:'EDINJEXIH DRŽAVAH »VERNE AMERIKE. dokler ni postal kranjski dežel-j^dsednik. Vpokojen je bil baron ,|j, ler U. oktobra 1892. in mu je po-H °esar tej priliki veliki križ C reda. Za njegove * Ka je povišal cesar že prej v J0 ' stan. Pred njegovim predaj njem na Kranjskem je izhajal Vi°dstVOm sedanjega dvornega : 1 a Šukljeja popoldne vladni K.Jjanski /!» v "radih na Kranjskem ima velike zasluge. Baron Winkler ^.nastanil, ko je bil vpokojen, v Se,U> ^Jer 'nle' svojo vilo. Tol-i|l).,nu' je namreč zelo priljubil, ko V °Val tam še kot okrajni glavar 'il v'sedanje vojske z Lahi se je pre-V- Gradec. Kranjska dežela mu "»blag i Qt JU(lski zdravnik ljubljanski umrl. i v marc- ----• _ M'"- L gojeni Anton Stare. Rajnik j 'H i. ,11,)eznjiv zdravnik, spoštovan " a I)osebno je priljub- 'juhljanskimi reveži, ki jihje ipo(,u? ra<1' a oni tudi njega. Bil je .^"ai-nejši zdravnik v Ljubljani. 0(jJe fad zdravil, nikdar ni zah-nJ>'> plačila, marveč znani so :'jeja List". popoldne Za uvedbo slo- in časten spomin! v »!arca je umrl po daljši bolez->v„;,°j?ni c- kr. generalni štabni Ki r ■ > niaivcc lu.iui *4ra^jni bolniki, ki jih je rajnik ». V zastonj, marveč tudi št ) ' !^[W|Piral jil" tudi sam pla %rl n, a* u'«rl. Dne 16. marca i*' Vtžl bolnišnici g. Ivan -in or°djar Ljubljanske-,0voljnega gasilnega in reše- ''[ustva. Ivan Dax, rojen 1. °*unu na Ogrskem je vstopil ■H t Vei"bra 1894 v službo I.jub-gasilnega in "'bil s . druš'va ter si je v teku let 'Vik S j, »aslu V°J0 spretnostjo neprecen-Cl 'n nK v? razv°j gasilstva v Lju-\ 'PloS* anjskem v obče. Dax ,'in^o znana osebnost v Ljub-si|ski u ° K* 1,0 Pogrešal zlasti i Ljubljane. V seji me- i 4. mStVa 'julijanskega je Nsk da se v znak hvaležno-.Win^^dje, nadvojvode Evge-* : I*4 ljubljanskem gradu v "Nadvojvod« Evgena I razgled". — Novozgrajeni šentjakobski most se bo imenoval "Nadvojvode Friderika most". — Drugi most, ki se bo v teku regulacije še zgradil, bo nosil ime našega prestolonaslednika. -— Tretji most 'se nazivlje po cesarju Francu, četrti je posvečen imenu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. —Zadnji most se bo v teku leta 1916. nanovo dodelal in se bo imenoval nadvojvode Evgena most. — V seji dne 7. marca se je na predlog župana tudi odobrila misel, da se napravi večja u-stanova za vojne invalide. Za prvo postavko ise je dovolil znesek 10,000 K. — Od cerkvenega koncerta v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je o-stalo čistih dohodkov 700 K, ki se porabijo za sirote in žene padlih vojakov. — Podeljena je župnija Kostanjevica na Dolenjskem č. g. J. Podbevšku, mastnemu kaplanu pri Sv. Petru v Ljubljani. —"Njega ni..." v nemščini. "Reichs-post" prinaša znano Simon Gregorčičevo "Njega ni" v lepem prevodu na-Livnograda. Dunajski list je priobčil že več Gregorčičevih in zdi se nam, da misli pl. Livnograd podati Nemcem vse najlepše Gregorčičeve pesmi, kar tudi mi hvaležno in z veseljem pozdravljamo. (Slovenec.) — "Gorenjec" ustavljen. Oblast je ustavila izhajanje tednika "Gorenjec" v Kranju. — Riž za Ljubljano. Kranjska apro-vizacijska družba je razdelila med ljubljanske trgovce 21. marca riža treh vrst, ki so ga trgovci obvezani prodajati po 1 K 76 v, oziroma po 2 K in po 2 K 40 v za trg. Vsaka stranka sme zahtevati le 1 kg. — Plaz je zasul poleg enajst tovarišev na južnozapadnem bojišču tudi če-tovodjo Valentina Dovjaka iz Nove vasi pri Viču. Bil je vrl in priden mladenič. To je že drugi sin, ki ga je izgubila mati v enem mesecu. — Smrtna kosa. Dne 13. marca je umrl v deželni bolnišnici Karol Lap-pain, bivši trgovec iz Rožne ulice št. 19 v Ljubljani, v starosti 61 let. — Plaz je zasul v Bohinju v Ukancu 40 oseb. — V pokoj stopi ravnatelj nemške gimnazije g. Pucsko ,v Ljubljani. — Odlikovanje. Naš mladi pisatelj poročnik Mat. Malešič je za svojo hrabrost pred sovražnikom odlikovan s "Signum laudis". Poročnik Malešič je prebojeval vso vojno v Bosni in na Srbskem, bil je že blizu Kragujevca, ko se je bilo treba vrniti. Potem je bil pri vseh treh laških ofenzivah na laški meji večinoma pri Plavek in na Kal-variji, kjer je dobil nevarno razno v nogo. Zdravi se že več mesecev in se seclaj okrevajoč nahaja v Szomba-thely v rezervni bolnici na Ogrskem. —Lovec Jožef Obranovič je dobil za svojo hrabrost na laškem bojišču srebrno hrabrostno svetinjo. — Smrtna kosa. Umrl je 27. februarja v vojaški bolnišnici na DunajtrT9-letni Franc Gruden iz Retji pri Vel. Laščah. V službi donpvine pri delavskem oddelku je omrznil v noge in je po štiriinesečnem bolehanju preminul. — Umrla je v Kamniku gospa Egida Oražen, roj. Doljan, soproga c. kr. notarja. — Srečko Potnik ušel iz srbskega ujetništva. Po sedemmesečnem molčanju se je oglasil poslovodja sodovi-čarske zadruge g. Srečko Potnik. Bil je od Srbov ujet, a je, kakor sedaj piše, iz srbskega ujetništva pobegnil. Pobegnil je v Albanijo, kjer sedaj pri neki orožniški postaji služi za orožnika. — Dom na Vršiču je plaz popolnoma razdejal in odnesel. — Prestavljen je podpolkovnik Rak-telj Božidar od 9. pp. k 40. pešpolku. — Iz ruiskega ujetništva se je ogla sil po 13. mesecih Valentin Drašler iz Bistrice pri Borovnici. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil te dni po enem letu Ivan Konjar, podomače pri Tišler-ju iz Smlednika. — Umrli so v Ljubljani: Florijan Posavec, delavec, 32 let. — Frančiška Hoge, dninarica. 32 let. — Marjeta Kučar, hiralka, 72 let. — Josip Suchy, vojaški delavec. — Josipina Petrovčič, žena tiskorniškega delavca, 54 let. — Umrl je 18. marca ponoči v Leo-nišču trgovski sotrudnik pri tvrdki I. C. Mayer g. Ljudevit Vasic; star 38 let. — Smrtna kosa. Umrl je v Mali Se vnici pri Trebnjem 83 let stari posestnik Bizjak.—Umrl je v ruskem u-jetništvu uradnik cementne tovarne A-dolf Prelog. — Umrl je v Šiški uslužbenec državne železnice Fr. Bizjak. — Poizkušen samoumor v Ljubljani. V svojem stanovanju v Tesarski ulici si je dne 16. marca okoli S. ure popoldne 59 let stari črevljar Alojzij Hudeček s čevljarskim nožem (knaj-pom) prerezal trebuh, žile v zapestju leve roke in na vratu z namenom, da si konča življenje. Kot vzrok koraka navaja vedne prepire z neko tam sta-nujočo stranko. Prepeljali 50 ga v deželno bolnišnico, kjer so mu zašili smrtnonevarne rane. -— Smrtna kosa. Umrl je dne 18. marca v deželni bolnišnici Ivan Jane-žič, klepar pri Komu v Ljubljani na Poljanski cesti, v starosti 30 let. — Umrl je c. kr. poštni oficijal Janko Voglar. — Mrtvo so našli dne 16. marca ko-čarico Nežo Kovačič iz Sel, občina Raka, okraj Krško. Ležati je morala že približno dva dni v svoji postelji; na levem sencu je imela krvavo podplutbo ter ni izključen umor. Preiskava' se je uvedla. — Samoumor. Občinski revež Jožef Kozoglav iz Št. Jošta, občina Šmihel-Stopiče, ise je obesil dne 3. marca na podu posestnice Veronike Žagar v Sto-pičah. Čeprav je bil Kozoglav pijanec in je živel od beračenja, vendar je imel čistega premoženja v znesku 780 K. katerega je imel shranjenega pri Veroniki Žagar. — Umrla je gdč. Olga Vilhar v Ljubljani. — Smrtna kosa. V Vel. Zabljah na Vipavskem je umrl 20. marca posestnik Alfonz Štokelj. Svoječasno je bil predsednik Orla. Še pred kratkim je bil dopuščen potom superarbitracije od vojaščine, sedaj pa ga je dohitela smrt. — Hišo hotela pri Maliču v Ljubljani je kupila Jadranska banka za okroglo pol milijona kron. R BUNCH OF MEl^iCfiN' " KJDS? Photos by American Press Association. SKUPINA MEHIKANSKIH OTROK. — PRODAJAVKA SADJA. Ena posledica Persliingove ekspedicije v Mehiko bo brez dvoma večja naklonjenost od strani mnogih Mehikancev napram Američanom vsled lepega vedenja ameriških vojakov in njihovega plačevanja v dragocenem ameriškem denarju za potrebščine. Na sliki je videti skupina mehikanskih otrok in stara ženska, ki prodaja sadje — Rekvizicija živine na Štajerskem. Na celem Štajerskem se bo v prihodnjem času nakupilo rekvizicijskim potom 10,000 glav klavne živine za vojaštvo. —Nepričakovano pregledovanje slad kornih zalog v Gradcu. Zadnje dni je v Gradcu zelo primanjkovalo sladkorja. Sumili so zato, da trgovci nalašč zadržujejo sladkor, dokler se ne zvišajo cene. Zato so za poskušnjo kupovali sladkor in kjer ga niso dobili, so prihodnji dan nepričakovano pregledali skladišča. Pri tem so pri celi vrsti trgovcev našli zaloge sladkorja, čeprav so ga preje utajili. Vse te so naznanili državnemu pravdništvu. — Umrl je v Gradcu Friderik Jane-žič, višji železniški sprevodnik v p., star 55 let. — Huda kazen oderuha z živili. Tovarnar Karol Wrenschur v Marenber-gu pri Mariboru je ob izbruhu vojske pričel trgovino z živino. Na sejmih se mu je posrečilo s pretiravanjem cen, da so živinorejci samo njemu prodajali živino. Nakopičil je toliko mesa, da ga 11111 je 36,000 kg ostalo. Spravil ga je v neko ledenico v Gradec, kjer se je pa večinoma pokvarilo. Radi nakupov čez potrebo in radi špekulacije z mesom je bil te dni pred graškim sodnim senatom obsojen na tri mesece strogega zapora in 11a 20,000 K denarne globe. — V vojnem ujetništvu umrl je v Sibiriji 24. januarja knjigovodja cementne tvornice v Zidanem mostu Adolf Prelog. — P«greb pokojnega barona Win-klerja 4 Gradcu. Iz Gradca poročajo: V soboto, dne 18. marca, popoldne vršil se je tu pogreb umrlega pok. deželnega predsednika g. barona Andrej Winklerja z kolikor mogoče veliko častjo. . Poleg sorodnikov je bila zastopana tukajšnja c. kr. vlada po namestniku eksc. Clari, podpredsedniku; polic, preds. dvom. svetniku Wajda, tržaško višjesodno predsedstvo z državnim pravdnikom, tukajšnja čitalnica po deputaciji, deželno vlado kranjsko c zastopal predtednik grof Cho- rinsky. Pogrešali smo zastopstvo dežele kranjske in stolnega mesta Ljubljane, čegar častni občan je bil pokojni- Navzoči so bili tudi oddelek goriških dijakov in goriški deželni glavar. Seveda so bile vse molitve samo latinske, ni se slišala ne nemška še manj pa pokojniku ljuba slovenske beseda. Tako je legel v grob v tuji zemlji človek, ki je vse svoje življenje živel za slovenski narod. — Smrtna kosa. Umrl je pri Sv. Jurju ob Ščavnici Jurij Brumen, bivši večletni župan občine Sv. Jurija ob Ščavnici, brat ptujskega odvetnika dr. Brumna. — Umrl je v Mariboru posestnik Franc Kodela, v 55. letu starosti. — Zaveden slovenski obrtnik. V mestu Wels na Gornjem Avstrijskem je dne 10. oktobra 1915 umrl krojaški mojster A. Gajšek, rodom spodnješta-jerski Slovenec. Svoje premoženje — Četrti del obresti od 187,000 K — je določil za ustanove slovenskim obrtniškim vajencem iz Slov. Štajerja. — V zavodu čč. šolskih sester v Mariboru je dne 8. marca zvečer umrla č. sestra Mr. Jožefa, rojena Marija Žigert. Rajna je bila rojena 1. 1851. pri Kapeli blizu Radgone. — Častniške izgube. Praporščak Fr. Basilio, 97. pp., ranjen; praporščak dr. Viljem Bauer, 97. pp., ranjen; praporščak Josip Cvetko, 87. pp. (Gaberje), ranjen; poročnik Ivan Kapalka, 87. pp., mrtev; poročnik Frane Reuzil, 97. pp., ranjen; kadet Milan Plut, 97. pp., ranjen; nadporočnik Ernest Steiner, 9. lov. bat. (Beljak); mrtev. — Radi begunstva ustreljen je bil v Celovcu potom naglega soda 25Ietni infanterist Franc Sekol iz Doberlevasi na Koroškem. — Prestolonaslednik v Beljaku. Prestolonaslednik je 15. marca obiskal Beljak. • — Ne zaslužijo! "Slovenec" z dne 20. marca piše: V Gorici so ostala tudi po novih prekrstitvah ulic vsa ulična imena samo italijanska. Ali laški jezik, jezik države, ki nas je izdala in napadla, še zasluži tako prvenstvo? Vsak Avstrijec mora reči: Ne! Gorica je središče dežele, v kateri prebiva večina Slovencev. Italijanov, prežetih ireden-tističnega duha, ki je hotel imeti Gorico "samolaško", je sedaj v Gorici silno malo, večina teh ljudi je pobegnila, zakaj torej še sedaj samo laške ulične napise?^ V Gorici bo po vojski velik tujski promet in ta naj dobi samo laške napise, kakor bi bila Gorica in Goriška samo laška?! Slovenska goriška županstva, slovenski poslanci — pojdite po svojih zastopnikih v velikem odposlanstvu na Dunaj in povzdignete zahtevo, dS dobi Gorica tudi slovenske ulične napise! Zunanje lice Gorice mora biti odločno avstrijsko — avstrijsko stališče pa je istovetno z enakopravnostjo in enakoveljavnostjo vseh narodov! Italijani ne zaslužijo ne po število, ne po svojem duhu, ne po svojem delj, da bi se jim dajalo prvenstvo pred Slovenci na Goriškem I Italijanska prednost je laž v samola-škem značaju Gorice, iz katere črpajo svojo zahtevo po Gorici. Zato je avstrijski interes in Avstrijci morama skrbeti, da to neresnično trditev o sa-molaškem značaju Gorice povsod pobijemo — tudi pri uličnih napisih! — Za begunce z juga. Notranje ministrstvo je dovolilo polnočnemu odboru za begunce z juga prirediti javno zbirko darov potom poziva v listih; razen tega je dovolilo odboru prodajati uteži za pisma, izdelane iz dober-dobskega kamenja, in sicer kos po 6 in 10 K. — Padel je na severnem bojišču v 20. letu svojega življenja Jožef Cargo, Staničev, iz Ročinja. Bil je edini sin matere, katera živi sedaj v Noli v laškem ujetništvvu. Njegov rano mu umrli oče je bil med buditelji narodne zavesti na Kanalskem. vega vprašanja. Vlada upa, da bo vendarle premostila tozadevne razpore. V kritičnem času. Oživitev vprašanja v tem kritičnem času je vzbudila v zaveznem glavnem mestu pozornost, vendar je bilo priznano, da Japonija svojih prigovorov ni mogla dalje zadrževati, ker je bila priselitvena predloga v zbornici že sprejeta in po senatskem odseku priporočena za sprejetje. Čeprav je se-natski priselitveni odsek nekoliko iz-premenil besedilo, vendar Japonci še vedno grajajo določbe izkljačitnega pristavka glede Japoncev in Hindov. ^__ HRVATSKO. Na cestni železnici. Gospod: "Ali je že polna Noetova barka?" Sprevodnik: "Osla ie ni notri. Kar vstopite!" — Zanimiva sodna obravnava v Bje-lovaru. Dne 13. marca se je pričela pred sodiščem sodna obravnava proti 25 prebivalcem iz Virja v Slavoniji, katere je državno pravdništvo obtožilo zaradi zločina upora. — Mažarske šole na Hrvatskem. Na Hrvatskem je dosedaj o tvor j enih 90 zasebnih mažarskih šol, v katerih poučujejo mažarski učitelji, ki so nesposobni hrvatskega jezika. Te šole obiskujejo večinoma — hrvatski otroci. — Uradno poročilo o potresu v hrvaškem Primorju dne 12. marca. Ko-respondenčni urad poroča: V občini Grižane porušenih 110 hiš, poškodovanih 120. Škode 750,000 kron. V kraju Bribir je porušenih 12 hiš, veliko poslopij je poškodovanih. V Senju je poškodovan konvikt. — Zanimiv morski pojav vsled zadnjega potresa. Iz Reke se poroča 16. marca: Vsled potresa se je »morska površina močno dvignila in dosegla skoraj višino pomolov. Zanimiv je pogled na most čez Rečino, ki stoji tik ob izlivu v morje. Stebri so skoraj popolnoma pod vodo, dočim je bila reka preje tu zelo plitka. Zadnje tri ( tedne neprestano divja široko z dežjem. — Druga konjska mesnica v Zagre- ( bu. Prva konjska mesnica se je izbor-no obnesla, zato otvori neki zagrebški mesar še drugo konjsko mesnico. KJE JE FRANK PREVEČ DOMA iz Loža na Notranjskem? Njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj Mat. Lavrič, 1010 N. Broadway, Joliet, 111. 4312 NA PRODAJ VSE VRSTE POHI-štvo. Več se poizve na 615 Cass St. 1st Flat, Joliet, 111. 41t3 Srčna zahvala Ivana Percicha. TEK SE MU JE POVRNIL IN POVSEM SE DOBRO POČUTI ODKAR VŽIVA BOLGARSKI KRVNI ČAJ. TOPLO GA PRIPOROČA VSAKEMU ROJAKU IN PRIJATELJU. Japonija protestira. Washington, D. C., 21. apr. — Japo-j nija je ponovila svoje prigovore proti ( določbam priselitvenih zakonov, ki se razpravljajo zdaj v kongresu. Ti zakoni so načeloma kratek posnetek določil Root-Takahirove pogodbe, po kateri je bilo priseljevanje Azijcev omejeno ter so bili Japonci in Hindi vkup izključeni od pravice do priseljevanja v Združene Države. Chin da pri Wilsonu. Japonski poslanik Chinda se je po-■ svetoval danes s predsednikom Wil-1 sonom. Vlada Združenih Držav je ?a-, šla v cigalico vpričo javnega mišljenja na pacifiški brežini, ki je izrečno naperjeno proti Azijcem, in bi se rada izognila aopetnemu razvitju tega kočlji- "Bistvo, da je Bolgarski Krvni Čaj dasi samo v enem letu potem, ko je prišel na trg, rabljen vsepovsod in priljubljen, in da ga vsi oni, ki so ga enkrat rabiii, zopet naroče, je dokaz, da isti vsebuje čudežno moč naravnega zdravila, in ob vsaki priliki istega priporočajo svojim bolehnim sodrugom," pravi H. H. Von Schlick, izdelovatelj istega. Ivan Percich, 417—2nd St., Lackawanna, N. Y., tako piše o tem blaženem zdravilu: "Štejem si v dolžnost Vam javiti v svoje največje veselje, da mi Vas Bolgarski Krvni Čaj izvrstno pomaga, ker zdaj imam zopet dober tek in se čutim vrlo dobro od časa, ko čaj rabim, zato sem Vam srčno hvaležen in Vas toplo priporočam vsem svojim prijateljem in rojakom." Eno veliko škatlo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev pošlje kamorkoli za $1.00 Marvel Produce Co. 24 MARVEL BUILDING, PITTSBURGH, PA. Adv. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens, iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) VI. POGLAVJE. Črevljar. "Dober dan!" je dejal gospod De farge, gledaje odzgoraj na sivo glavo, ki se je globoko sklanjala nad obu valom. "Dvignila se je za trenutek in zelo slaboten glas je odgovoril na pozdrav kakor iz daljave: "Dober dan!" "Vi še vedno trdo delate, kakor vi dim?" Po dolgem premolku se je glava zo pet dvignila za trenutek in glas je od govoril: "Da — delam." To pot je pogledalo na vprašavca dvoje votlih oči preden se je obraz zopet sklonil. Slabotnost glasu je bila pomilovanja vredna in strašna. To ni bila slabot nost telesne onemoglosti, dasi sta brez dvoma tudi zapor in slaba hrana k njej pripomogla. Njena pretresljiva posebnost samotnosti in erabe. Bil je po doben zadnjemu tihemu odmevu zvo ka, ki je zvenel davno, davno. Izgubil je tako zelo življenje in polnost človeškega glasu, da je deloval na čute kakor nekdaj lepa barva, ki je obledela v vubogo, medlo liso. Bil je tako globok in ubit, da je bil sličen podzemelj skemu glasu. Govoril je tako jasno o brezupnem in izgubljenem bitju, da se nemara izgladneli popotnik, utrujen dolgega tavanja po puščavi, spominja s takim glasom doma in prijateljev, preden leže, da umrje. Minilo je nekaj trenutkov molčeče ga dela in votle oči so se zopet ozrle navzgor: ne z zanimanjem in radovednostjo, marveč s topo, mehanično zavestjo, da prostor, na katerem je stal edini obiskovavec, ki so ga videle, še ni bil prazen. "Hote lbi," je dejal Defarge, ki ni se ozrl od črevljarja, "pustiti malo več svetlobe v sobo. Ali je morete prenesti malo več?" Črevljar je prenehal z delom, pogledal z izrazom človeka, ki brezmiselno posluša, na tla ob svoji strani, nato istotako na drugo stran ter se slednjič ozrl v Defargea: "Kaj ste rekli?" "Ali morete prenesti malo več svetlobe?" "Moram jo prenašati, če jo spustite v sobo." (Prvo besedo je poudaril z najslabotnejšo senco naglasa.) Defarge je odprto krilo odprl še malo bolj in ga potem pritrdil. Širok žarek svetlobe je padel v podstrešje in razsvetlil rokodelca z nedokončanim črevljem v naročju, počiva-jočega med delom. Ob njegovih nogah in na klopi je ležalo maloštevilno običajno orodje in različni kosi usnja. Imel je sivo brado, nemarno prirezano in ne predolgo, upadla lica in nenavadno sijajne oči. Te oči pod še vedno temnimi obrvmi in razmršenimi, belimi lasmi bi izgledale velike zaradi u-padlosti in suhotnosti obraza, tudi če bi v resnici bile drugačne; toda bile so že po naravi velike in so se sedaj nenaravno povečale. Rumene cunje njegove srajce so bile na prsih odpete in so kazale njegovo suho in iztrošeno Xelo. On in njegovi stari suknjič iz kanvasa in ohlapne nogavice in vse bedne krpe njegove obleke so, dolgo zaprte pred svetlobo in zrakom, obledele do tope, enakomernorumene bar--ve pergamenta, da bi jih bilo težko razpoznati. Držal je roko med očmi in lučjo in celo njene kosti so izgledale prozorne. Tako je sedel, s strmečim, odsotnim izrazom v očeh, prenehavši delati. Ni koli se ni ozrl v postavo pred seboj, ne da bi najprej pogledal na to, potem na ono stran zraven sebe, kakor bi ne imel več zmožnosti združevati prostor z glasom. Nikoli ni izpregovoril, ne da bi se tako ogledoval in medtem po zabil govoriti. "Ali hočete še danes končati ta par črevljev ?" je dejal Defarge, pomigniv-ši Lorryju, naj stopi naprej. "Kaj ste rekli?" "Ali namerjate še danes končati ta par črevljev?" "Ne morem reči, da namerjam. Mislim. Ne vem." Toda vprašanje' ga je spomnilo na njegovo delo in sklonil se je nanovo. Gospod Lorry je molče stopil naprej, pustivši hčer pri vratih. Ko je stal eno ali dve minuti ob Defargeu, se je črevljar ozrl. Ni bil videti začuden, ko je zagledal drugo osebo, toda nemirni prsti njegove roke so se tre-petaje dvignili proti ustnicam, ko ga je pogledal (njegove ustnice in njegovi nohti so bili iste blede, svinčene barve), potem pa se je roka zopet povesila k delu in on se je nanovo sklonil nad črevlje. Pogled in kretnja sta trajala samo en trenutek. "Glejte, nekdo Vas je prišel obiskat,' je dejal gospod Defarge. "Kaj ste rekli?" "Nekdo Vas je prišel obiskat." Črevljar se je1 "ŽApet ozrl kot prej, a roke Vii geni) s svojega dela. "Glejte!" je izpregovoril Defarge. "Tu je goipod, ki se spozna na dobre črevlje, kadar jih vidi. Pokažite 11111 črevelj, ki ga delate. Vzemite ga, gospod!" Gospod Lorry ga je vzel. "Povejte gospodu, kake vrste črevelj je to in kdo ga je napravil." Premolk je bil daljši kot navadno, preden je črevljar odgovoril: "Pozabil sem, kaj ste me vprašali. Kaj ste rekli?" "Dejal sem, če bi ne mogli popisati vrste črevlja, da gospoda poučite." "To je ženski črevelj. To je izpre-hodni črevelj za mlado damo. Po najnovejši modi. Te mode nisem nikoli videl. Imel sem vzorec v roki." Gledal je črevelj s kratkim, bežnim izrazom ponosa. "In kdo ga je napravil?" je vprašal Defarge. Sedaj, ko ni imel dela v rokah, je položil člene desne roke v pest levice, nato člene levice v pest desne roke, potem je prešel z roko preko porasle brade in nanovo v pravilni vrsti, ne da bi prenehal le za trenutek. Poizkus vzbuditi ga iz brezmiselnosti, v katero je vedno padal, kadar je govoril, je bil podoben zbujanju zelo slabotne osebe iz nezavesti ali naporu zadržati dušo naglgoumirajočega, v upanju, da še kaj razodene. "Ali me vprašata po imenu?" "Gotovo." "Stopet, severni stolp." "Ali je to vse?" "Stopet, severni stolp." S trudnim glasom, ki ni bil ne vzdih, ne stok, se je zopet sklonil k delu, dokler ni molk nanovo ponehal. "Vi niste črevljar po poklicu?" je vprašal gospod Lorry in ga ostro pogledal. Njegove votle oči so se obrnile proti Defargeu, kakor bi hotel prenesti vpra | njo roke. Ni se bala, da bi jo zabodel z nožem, čeprav sta onadva bila v strahu. Strmel je vanjo s preplašenim pogledom in črez nekaj časa so mu ustnice začele tvoriti besede, dasi jih ni bilo mogoče slišati. Polagoma je bilo razločiti med premolki njegovega nemirnega in težkega dihanja, da pravi: "Kaj je to?" Vsa V- solzah si je dela obe roki na ustnice in mu metala poljube; nato si jih je položila na prsi, kakor bi naslonila njegovo trudno glavo tja. " "Vi niste ječarjeva hči?" Ona je odkimala. "Kdo ste Vi?" Ker še ni dosti zaupala svojemu glasu, je sedla na klap poleg njega. On se je umeknil, toda ona ga je prijela za roko. Stresel ga je čuden mraz, ko je prijela za roko. Stresel ga je čuden mraz, ko je to storila, in mu prešel preko vsega telesa; sedel je in strmel vanjo, mirno položivši nož na tla. Bila je naglo vrgla nazaj svoje zlate lase, ki jih je nosila v dolgih kodrih da so ji padali preko tilnika. On je polagoma iztegnil roko, jih prijel in ogledoval. Toda nenadoma so je zo pet zbegal, globo vzdihnil in začel de lati. Pa ne za dolgo. Ona je izpustila njegovo roko in ga prijela za ramo. Ko se je dvakrat ali trikrat dvomeče ozrl po njeni roki, kakor bi se hotel zagotoviti, da je v resnici tamkaj, je odložil svoje delo, segel pod vrat in snel očrnelo vrvico, na katero je bil privezan kos zganjene krpe. Na kole nu jo je ljubeče razvil, v njej pa je bilo nekaj las: ne več kot dva ali trije dolgi zlasti lasje, ki jih je bil v davnih dneh navil okrog prsta. Prijel je zopet njene lase in jih po gledal zblizu, "Isti so! kako je to mogoče? kdaj je to bilo? kako je to bilo? Ko se mu je povrnilo na čelo izraz zbranosti, se je zdelo, kakor bi se za vedel, da je isti izraz tudi na njenem čelu. 'Položila mi je glavo na ramo ono šanje nanj; toda ko odtod ni bilo no- noč, ko sem odšel — ona se je bala bene pomoči, so se obrnile zopet k vprašavcu, ogledavši se še prej po tleh. 'Če nisem črevljar po poklicu? Ne, jaz nisem bil črevljar po poklicu. Jaz — jaz sem se tega naučil tukaj. Sam sem se izučil. Prosil sem, da mi dovolijo —." Raztresel se je za nekaj minut, pre-kladaje ves čas roke v onih določenih izpremenih. Slednjič so se mu oči zopet počasi ustavile na obrazu, od katerega so se bile obrnile; ko so zopet obstale, se je zdrznil in se zavedel, kakor človek, ki se zbudi in spomni sanj pretekle noči. "Prosil sem, da mi dovolijo učiti se, m so mi z velikimi težavami in po dolgem času dovolili in odtedaj sem vedno delal črevlje." Ko je iztegnil roko po črevlju, ki so mu ga bili vzeli, je gospod Lorry dejal, zroč mu še vedno ostro v obraz: "Gospod Manette, ali se me nič ne spominjate ?»■ Črevelj je padel na tla; on je strme pogledal vprašavcu v oči. "Gospod Manette," in gospod Lorry je polgžil roko Defargeu na ramo, "ali se tega moža nič ne spominjate? Poglejte njega. Poglejte mene. Ali Vam ne vstajajo v spominu stari bankir, stara opravila, stari služabnik, stari čas, gospod Manette?" Ko je dolgoletni jetnik strme ogledoval sedaj gospoda Lorryja, sedaj Defargea, so začeli sredi čela stopnje-ma prodirati skozi črno meglo, ki je bila padla nanj, davno izbrisani znaki delavne, napete razumnosti. Zopet so jih prevlekli oblaki, postajali so med-lejši, izginili so; a bili so tu. Podoben izraz se je ponavljal na mladem obrazu deklice, ki se je bila splazila ob steni do prostora, odkoder ga jc mogla videti in odkoder ga je sedaj opazova la, najprej dvignivši roke v sočutni grozi, če morda ne zato, da se ga u br4ni ali da ga več ne vidi, toda izteg-nivši jih sedaj proti njemu, vsa tre petajoča hrepenenja, da položi ta pošastni obraz na svoja topla, mlada prša in da ga z ljubeznijo privede zopet k življenju in upanju — podoben izraz (čeprav krepkeje) se je ponavljal na njenem mladem obrazu, da se je zdelo, kakor bi bil prešel kot gibljiva luč z njega natojo. Nato se je ta izraz umeknil temi. Gledal je gospoda Lorryja in Defargea manj in manj pozorno in začel zopet v mračni raztresenosti begati z očmi po tleh ter se ozirati krog sebe kot prej. Slednjič je z globokim, dolgim vzdihom dvignil črevelj in se oprijel dela. "Ali ste ga spoznali, gospod?" je vprašal Defargge šepetaje. "Da; za trenutek. V začetku sem bil popolnoma obupal, toda trenutno sem vendar brez dvoma videl oni o-braz, ki sem ga nekdaj poznal tako dobro. Psst! Umekniva se. Psst!" Ona se je bila ob steni podstrešja približala klopi, na kateri je sedel. Bilo je grozno videti ga, kako se je sklanjal nad svojim delom in ni ničesar vedel o osebi, ki bi mogla iztegniti roke in se ga dotekniti. Nihče ni izpregovoril besede, nihče se ni zgenil. Ona je stala ob njem kikor duh, on pa se je sklanjal nad črevljem. Slednjič se je slučajno zgodilo, da mu jt bilo treba zamenjati orodje, ki ga je držal v roki, za rezilo. Ležalo je na strani, kjer ona ni stala. Pobral ga je in se zopet sklonil, kar zapazi >b njenega krila. Ozrl se je in ji pogledal v obraz. Onadva sta hotela priskočiti, toda ona ju je zadržala s kret- moje poti, toda jaz ne — in ko so me pripeljali v severni stolp, so jih našli na mojem rokamu. 'AJi mi jih boste pustili? Oni ne morejo nikoli pomoči uiti mojemu telesu, pač pa moji duši Tako sem dejal. Še prav dobro se spominjam." Večkrat je poizkušal z ustnicami tvpriti te stavke, preden jih je mogel izgovoriti. Toda ko je našel zanje ži ve besede, so mu tekle nepretrgano dasi počasi. "Kako je to bilo? — Ali ste to bili Vi?" Še enkrat sta hotela opazovavca priskočiti, ker se je obrnil k njej s pretečo naglico. Toda ona je sedela popolnoma mirno, ko jo je pograbil, in je le dejala s tihim glasopi: "Prosim vaju, dobra gospoda, ne bližajta se, ne govorita, ne genita se!" "Čuj!" je vzkliknil. "Čigav glas je bil to?" Njegove roke so jo izpustile, ko je kriknil, in segle v bele lase ter jih blazno pulile. Krik je zamrl, kakor je vse zamiralo pri njem razen črevljar stva; z vil je mali zavoj ter ga izkušal shraniti v nedra; toda gledal jo je še vedno in otožno odmajeval z glavo. "Ne, ne, ne; Vi ste premladi, pre cvetoči. Ni mogoče. Glejte, kaj je jetnik postal. To niso roke, ki jih jc ona poznala, to ni obraz, ki ga je ona poznala, to ni glas, ki ga je nekdaj slišala. Ne, ne. Ona je bila — in on je bil — pred počasnimi leti severnega stolpa — pred vekovi. Kako vam je ime, dobri angel?" Vsa vesela njegovega mrnejšega glasu in obnašanja, se jc hči zgrudila na kolena pred njim in dela svoje proseče roke na njegove prsi. "O, sir, drugič boste zvedeli moje ime in kdo jc bila moja mati in kdo mi je bil oče in kako jaz nisem nikoli poznala njune žalostne, žalostne povesti. Tega Vam ne morem povedati sedaj, tega Vam ne morem povedati tukaj. Vse, kar Vam smem reči tu in sedaj, je da Vas prosim, položite mi roke na glavo in blagoslovite me. Poljubite me, poljubite me! O moj ljubljeni, moj ljubljeni!" Njegovo mrzlo, belo glaso so objeli njeni blesteči lasje, ki so jo greli in razsvetljevali, kakor bi sijala nanj lifč prostosti. "Ce ilišite v mojem glasu — ne vem. če je tako, toda mislim, da ;e — če slišite v mojem glasu kako podobnost z onim glasom, ki je bil nekdaj Vašim ušesom kakor sladka godba, tedaj jokajte, jokajte! Če se dotikate, kadar božate moje lase, nečesar, kar Vas spominja ljubljene glave, ki je ležala na Vaših prsih, ko ste bili alladi in svobodni, tedaj jokajte, jokajte I 1« ako Vam morem s tem, da Va- opozorim 11a domačijo, ki je pred nama in kjer Vam hočem služiti z v«o svojo skrbjo in vso svojo vdano postrežlji-vostjo, priklicati v spomin oni dom, ki je da vno opustel, medtem ko je Vaše ubogo srce koprnelo, tedaj jokajte, jokajte!" Objela ga je tesneje okrog -ratu in ga zibala na pr.-ih kakor otroka. "Ako Vam rečem, najdražji in najbolj ljubljeni, da so Vaše smrtne muke končane in da sem jaz prišla |>o Vas in da greva na Angleško iskat miru in počitka, in če zavoljo tega ^omislite na svoje prekoristno življenj., ki je ležalo dosedaj mrtvo, in na sv ojo rodno francosko zemljo, ki je 1. vnala z Vami tako brezbožno, tedaj jokajte, jokajte. In ako Vam povem, Kako jc ime meni in mojemu očetu, k; živi, in moji materi, ki je umrla, in'če pri tem zveste, da moram pred ljubljenim očetom klečati in ga prositi odpuščanja, da nisem zavoljo njega vse dni trpela in vse noči bedela in plakala, ker mi je ljubezen uboge matere prihranila to muko, tedaj jokajte, jokajte! Jokajte nad njo in jokajte nad menoj! — Zahvalita Boga, dobra gospoda! Jaz čutim njegove svete solze na svojem licu in njegovo ihtenje bije ob moje srce. O, glejta! Zahvalita Boga za naju, zahvalita Boga!" Bil je padel v njeno naročje, glava pa mu je počivala na njenih prsih: prizor tako genljiv, toda tako strašen v grozni krivici in trpljenju, ki je bilo pred njim, da sta si opazovavca zakrila obraz. Ko je tihota podstrešne sobe ostala že dolgo nemotena in so njegove težko dihajoče prsi in je njegovo trepetajoče telo že dolgo našlo mir, ki mora slediti vsem viharjem — za človeštvo znamenje počitka in molka, v katerega se ne vihta, imenovana življenje, slednjič razgubi — sta onadva pristopila, da dvigneta očeta in hčer s tal. On je bil počasi zdrsnil na pod in je sedaj ležal tam obnemogel in utrujen. Ona je bila sedla zraven njega, da ji je mogla njegova glava ležati na rokah, njeni lasje pa so padali nanj in ga senčili pred svetlobo. (Dalje prih.) Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.....................,..$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (.12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75i Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* sr LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Allegheny; Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Govvanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo. Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nima-o zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." Idd JOi.irT.ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlN0$.ons{ FARME! FARME! Ako ste namenjeni kupiti farmo, sedaj je pravi čas za to. Mi prodajamo farme že več let v enem najlepših in najrodovitnejših krajev države Wis consin, katera je, kakor ste gotovo že slišali, ena prvih poljedelskih in živinorejskih držav v uniji, zlasti pa je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki se drugod malokje dobi. Na našem zemljišču je naseljenih že precejšno število rojakov, ki vsi dobro napredujejo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic. Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za pojasnila in natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj. Slovenska Naselbinska Družba LOUIS BEWITZ, 42t5 198—1st Ave., Milwaukee, Wis. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376 i/ N. W. 927. 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše " f0(i r so po najnižji ceni? Gotovo) V me51" častn Anton Pasdertš se dobijo najboljše sveže jene klobase in Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. «adi ran. f°jak h r ančn in prjr* najokusnejše C® Ja^"-8 Pridite torti Nizke cene in dobra postrežb* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati n*5 našej mesnici in groceriji na votf1' ki lu Broadway and Granite Str*1, Chic. Phone 2768. N. W. Phone )o Luka Pleši HRVATSKO-SLOVENSKA gostilna kjer točim najokusnejše pivo, f10*^ mača in importirana žganja >° ' ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obil«0 c 1014 North Chicago St., Joli«1' Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje EAGLE EXPORl JMMl MMM 'H. I » ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Btoff St.. Joliet. 11': ete telefoaa 405 I