•>rV- glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje Leto 3. štev. 489 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST, nedelja, 5. januarja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L _Tel. št: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Narod, ki se odreče svojim pravičnim težnjam, se je odpovedal življenju. France Bevk MEDTEM KO BI URADNI KROGI RADI IZ ZAGATE... Ogorčenje tržaškega ljudstva Zavezniška vojna uprava kaj lahko prepreči in mora preprečiti kriminalne načrte neofašističnih leg -WVVVVW Dvoumnost Cemu zavijajo? Komedija ne bo uspela! Policija javlja: Ko so dobili sporočilo, da je P. S. S. izročila orožje, so sporazumno z omenjenim poveljstvom preiskali Prostore v ulici Battisti. Našli niso ni lesar. Cemu so jih sploh Preiskali? P. S. S. je odpeljala orožje iz istih prostorov; izročila Ba Je policiji; ista policija — sporazumno s poveljstvom 412. sekcije F. S. S. pa gre v iste prostore, Uče orožje, ki ga že ima v rokah, in javi, da v ulici Battisti niso našli orožja. Tako poroča Policija. Dopisnik VZN je izvedel, da policija ni izdala nobenega Uradnega poročila. Mi sicer ne vemo kdaj so policijska poročila uradna, niti ne vemo, kako bi !zgIedaIo uradno poročilo o tem, kar je v zvezi z najdbo orožja * prostorih Zavoda za socialno zavarovanje policija storila in Poročala; kakor ne vemo, v jem Je krajevni tisk netočno poročal in s cim bi mogel «zavesti» človeka, kot pravi poročilo VZN -AIS z dne 4. Januarja t. 1. Človeka zavede lahko le uradno poročilo Tiskovnega urada Julijske krajine, ki ne pove, da se je orožje nahajalo v prostorih Zavoda za socialno zavarovanje. Isto poročilo z dne 2. januarja pove le, da so meko določeno količino orožja in municije našli v nekem poslopju v ulici Battisti, nezasedenem ob priliki preiskave.® Sele ko je krajevni tisk opremil dogodek s točnimi podrobnostmi, je bil VZN - AIS 4. januarja primoran izdati novo poročilo, kjer prizna to, kar so hoteli zatajiti' v prvem poročilu in sicer: 1. prostori v ulici Battisti so prostori Zavoda za socialno zavarovanje. Te prostore so preiskali 1. januarja t. 1. med 11.15 in 14.3.0. Ob tej priliki so našli orožje in razstrelivo. 2. naslednjega dne so preiskali prostore na sedežu Zavoda za socialno zavarovanje v ulici Car-ducci 6. To pot pa niso našli orožja. (Neumni bi bili, ee bi na zavodu čakali prekrižanih rok!) Kako more zavajati človeka ista vest samo zato, ker jo «krajevni tisk® objavi dva dni prej kot poluradni tisk, ki je mogoče sploh ne bi objavil, če bi ((krajevni tisk® bil pripravljen požreti vse, kar javnosti servira edino točni in nepristranski poluradni tisk in radio? Mi, ki smo trdili včeraj Isto, kar trdimo danes, ((zavajamo člo- veka®; oni pa, ki 2. Januarja t. 1. niso povedali tega, kar morajo povedati 4. januarja, so točni in predvsem nepristranski. Komu služi dvoumnost? V Trstu se še ni poleglo razburjenje, ki ga je povzročilo odkritje orožja pri Zavodu, za socialno skrbstvo v ulici Battisti. V raznjh tovarnah so delavci prekinili delo, se zbrali na zborovanjih in zahtevali , od ZVU, naj odločno nastopi proti teroristom. Poudarili so svojo odločno voljo, preprečiti vse poizkuse sovražnikom miru in demokracije v Trstu. Delavci v tržaškem arzenalu pravijo med ostalim: Nevami italijanski nacionalistični elementi, ki delujejo na tem ozemlju, so gotovo neposredno povezani z reakcionarnimi krogi v Rimu, ki skušajo na vsak način ustvariti pogoje za 'danuncijski udar. ZVU bi nosila težko odgovornost, če bi tem prevratnim elementom tudi le delno uspeli njihovi načrti. Zato delavci, kmetije in uradniki na tržaškem ozemlju svarijo ZVU in jo pozivajo, naj ukrene vse potretjpo, da jih odstrani! Tudi delavci v pivovarni Dre-her zahtevajo odločne ukrepe Anglo ameriški kapital v Nemčiji Združitev angleškega in ameriškega področja v Nemčiji nasprotuje potsdamskim sklepom Moskva, 4. Tass. — Anglo-američani se pri združitvi svojih okupacijskih področij o Nemčiji Izgovarjajo, da so tako rekoč pn-siljeni, da izvedejo gospodarsko združitev Nemčije. Te vrste izjave pa so brez sleherne podlage Ni težko dokazati, če so že kdaj nastale pri reševanju gospodarskega vprašanja v Nemčiji kake težkoče, da te izvirajo predvsem z ameriške strani in ne s sovjetske. Sovjetska vlada je čestokrat tz-javla, da je treba Nemčijo imeti *a gospodarsko in politično enoto t« je že na berlinski konferenci j predlagala ne samo ustvaritev raznih osrednjih nemških oblasti, pač pa tudi ustvaritev neke vrste nemške osrednje uprave. Takrat *o se udeležena berlinske konference izrekli proti proučevanju te-Sa vprašanja. Tudi sovjetske vojaške oblasti v Nemčiji so pokazale veliko iniciativo s predlogi v nadzorstvenem svetu o vprašanjih, ki so se nanašala na Nemčijo kot politično in gospodarsko enoto. Toda samo nekatere od teh predlogov so zavezniki ugodno sprejeli. Kakor je znano, so v ameriški In britanski okupacijski coni glavni gospodarski proizvodi, ki igra jo glavno vlogo v splošnem nemškem gos/>odarstvu. Ta področja proizvajajo 75% premoga, 80% koksa, 75% litega železa in skoraj 80% jekla. Na (eh področjih je večji del nemške težke industrije, ki je temelj vojaškega potenciala Nemčije. Pripomniti je tudi treba, da so zapadna področja malo trpela zaradi vojaških Operacij. Soorazum o gospodarski zdru-Utiri, britanskega in ameriškega področja ima. gotovo namen odtegniti eaveziVšknmu nadzorstvu velike vojaške in gospodarske vire, ki so osredotočeni na teh področjih, in jih uporabiti kot sred-gstvo za gospodarski in politični g pritisk. 8klep{ berlinske konference so predvidevali splošna politična načela, vitevšt gospodarsko politiko štirih okuparfjslrili Področij. n- točka člena o gospodarskih načelih teh sklepov določa, da je treba Nemčijo med okupacijo Imeti za gospodarsko enoto in v tem smislu bi morali določiti splošno polit!ko glede proizvodnji in razdelitve industrijske in rudarske proizvodnje za reparacije ter likvidacijo vojaiko-lndustrlj-skega potenciala kakor tudi izdelan program za uvoz in izvoz le Nemčije kot oflote. Do sedaj je ostala to zelo važno določilo beltinske konference na mrtvi točki. IndustrUsice dobave iz zapad.nth okujKidjsklh področij na račun rsparaoij so bile ukinjene zarod< politike, hi jo izzvajata ameriška In britanska komanda. Enako je z drugim zelo važnim sklepom berlinske konference, kj se nanaša na likvidacijo vojaško-lndu-strijskega potenciala. Britanske in ameriške oblasti postavljajo velike ovire porazdelitvi proizvodov rudarske in predelovalne industrije, ki je skoraj povsem osredotočena na njihovem okupacijskem področju in brez katere druga področja ne morajo živeti ne glede na to, da tudi države, ki mejijo na Nemčijo in katerih gospodarstvo je bilo med nemško okupacijo močmo prizadeto, živo potrebujejo teh proizvoden. Tako omejuje britanska komanda načrtno dobavljanje po-rurskega premoga Franciji in sovjetskemu okupacijskemu področju. Tudi dobave litega železa in jekla, ki ju proizvajajo tovarne v britanskem okupacijskem področju, so znižali. Ta politika anglo-ameriSkih o-kupaoijskih oblasti v Nemčiji je znatno škodila obnovi gospodarstva v državah, ki so bile žrtev nemškega napada, Ta politika o vim tudi obnovno mirnodobskih Industrijskih področij o Nemčiji sam i. Tuji tisk poroča., da so gospodarsko združitev britanskega In ameriškega okupacijskega področja v Nemčiji popolnoma odobrili tudi kapitalistični krogi tujega monopola in njihovi privrženci v Nemčiji. V zvezi s temi poročili je u zapadnih področjih N eni r'ja veliko povpraševanje po delnicah nemških industrijskih podjetij, kier skušajo- ta podjetja zopet oživiti. Avtomobilske tovar- ne družbe Oppel na ameriškem področju in družba Heinckel na britanskem področju sta prešli v roke britanskih in ameriških podjetnikov. Velike nemške družbe kakor Vereinigte Stahhverke, katerih akcije so delno last tujih kapitalistov, so začeli obratovati im uživajo posebne ugodnosti pri dobavljanju surovin. Ogromna kemijska industrija I. G. Farbenin-dustrie, ki bi jo morali v smislu sklepov nadzorstvenega sveta likvidirati, v resnici še vedno obstaja. Britanske oblasti so prevzele nadzorstvo nad vso premogovno industrijo. Anglo-ameritki sporazum o združitvi okupacijskih področij ne pomeni nič drugega, kot pospešeno prodiranje anglo-ame-riškega kapitala v nemško gospodarstvo. Hkrati utrjuje nemške monopole, medtem ko bi jih morali smislu sklepov zavezniških držav likvidirati. Dogovor o gospodarski združitvi britanskega in ameriškega področja je ovira za politično e-notnost Nemčije. To oviro že sedaj Izrabljajo inozemski krogi, ki skupno z nemško reakcijo skušajo Nemčijo razdeliti. Napori anglo-ameriSke reakcije, da bi Nemčijo spremenili v federacijo držav, k čemur teži nekako tudi dogovor o gospodarski združitvi ameriškega in britanskega področja v Nemčiji, vzbujajo pozornost mednarodnega javnega mnenja, katerega veliki del sodi te ukrepe za nevarno prizadevanje, da se Nemčija politično in gospodarsko razdeli, kar pomeni hkrat’ sabotažo najvažnejših sklopov berlinske konference. ZVU. Pristaniški delavci pravijo: «Ni dovolj, da obsodite na mile kazni razne paznike in podrejene elemente, ki so samo agentje ljudi, ki zavzemajo važna mesta v terorističnih organizacijah. Svetoivancani zahtevajo, naj ZVU napravi konec vsemu temu rovarjenju. Poleg tega pozivajo vse demokrate, naj 'preprečijo te zločinske spletke, ki bi povzročile novo prelivanje krvi. Tudi prebivalstvo v okoliških vaseh je odkritje orožja silno ogorčilo. V vseh, vaseh so se za- deli ljudje sestajati, kakor hitro so iz časopisov zvedeli, da je policija našla tako. veliko množino orožja. Bazovci so se sestali že 2. t. m. ih jMslali ZVU protest. V njem pravijo, da jih ta dogodek ni iznenada, saj niso našli orožja prvin. Vsi Bazovci ostro obsojajo brezbrižnost ZVU in zahtevajo stroge ukrepe proti krivcem, ki se skrivajo pod okriljem CLN. Ce bi nastale zaradi tega kake resne posledice in zapletljaji, bo za to odgovorna ZVU. Po izjavah majorja Botwby-ja: Policist, ki je tepel ni tepel našega urednika na sedežu vojaške policije V petek dopoldne je Častnik za odnošaje ZVU z javnostjo, major Bolwby povabil zastopnike našega uredništva v smislu napovedi polkovnika Bovvmana na zaključni razgovor v zvezi z razžalitvijo našega novinarskega tovariša Staneta Staniča. V navzočnosti g. Hara-rija jim je izjavil, «da je nastop obdolženega angleškega vojaka nasproti nadrejenim, ki so bili navzoči na poveljstvu policije, zgolj notranja vojaška zadeva, ki jo bodo pristojne vojaške oblasti uredile po vojaških disciplinskih predpisih.® Kar se tiče razžalitve same, je s povzdignjenim glasom izjavil, «da so vojaške oblasti stvar podrobno (?) raziskale in so od vseh na- Tržaško vprašanje v torek pred Varnostnim svetom Lake Succesa, 4. — Varnostni svet ae bo sestal v torek pod predsedstvom Normana Makina. Proučevali bodo pismo, ki so ga štirje zunanji ministri poslali predsedniku Varnostnega sveta o tržaškem vprašanju. De Gasperi v New Yorh, Nenni v London Rim, 4. — Medtem ko se De Gasperi bliža New Yorku, kjer mu baje 'pripravljajo velik sprejem, podoben njegovemu pompoznemu slovesu v Rimu, se je izvedelo, da bo zunanji min.ster Pietro Nenni v kratkem odpotoval v London. Vesti, da bo Nenni obiskal tudi Moskvo, so uradni krogi takoj zanikali. Notranji položaj v Italiji se po velikih izgredih v Neaplju in Bariju še ni pomiril. Prihajajo poročila o demonstracijah v drugih delih države, kjer zahteva ljudstvo borbo proti brezposelnosti, pravič-no razdeljevanje življenskih potrebščin in kontrolo nad cenami. Francoska vlada se bori proti inflaciji in gospodarskemu kaosu Pariz, 4. — Ukrepi francoske vlade o takojšnjem znižanju cen za 5% mo postopnem znižanju cen za nadaljnjih 5% do marca, so naleteli med francoskim ljudstvom na spiosno odobravanje, čeprav so prizadeli spekulantske trgovce m vse one, ki so iz neurejenega gospodarskega položaja v Franciji kovali dobič-ke. Francoska konfederacija dela je izjavila, da podpira vladne ukrepe proti infla . j ciji, ki predstavlja v Franciji res- j J no nevarnost. I Zdi se, da namerava vlada svoje . odloke energično izvesti. Ministrski j predsednik Blum Je sklical pre-1 fekte vseh departementov in llm dal navodila za zaplembo vsega' blaga, katerega cen ne bi znižali1 za 5%. Prav tako je vlada uvod h j kontrolo nad zvišanjem cen. V Pa-, jrizu Je bil vladni ukrep preše netljlvo hitro izveden. Ze drugi dan so bile cene onega blaga, ki spada pod ta ukrep, znižane za določene odstotke. Ugoden odmev jugoslovansko madžarske trgovinske pogodbe Budimpešta, 4. — Ves madžarski tisk posveča veliko painjo trgovinskemu sporazumu z Jugoslavijo. List »Nepszava® objavlja razgovor z voditeljem madžarske trgovinske delegacije, ki izraža polno zadovoljstvo nad rezultati, k[ so bili doseženi v Beogradu. Po tem sporazumu bo Jugoslavija dobavljala madžarski težkj industriji surovine, v zameno pa bo prejemala Industrijski in železniški matorial. Madžarska bo dobili V uporabo del roškega pristanišča. Scottland Yard v Atenah Lake Sucoess, 4. — Varnostn. svet se je sestal pod predsedstvom Paula Haslucka, da dokončno določi tehnični sestav anketne komisije, ki bo odpotovala v Grčijo, da vodi preiskavo o obmejnih incidentih. Prva seja komisije bo v Atenah 30. januarja. Clanl komisije, katerih imena bo prihodnje dni javilo glavno tajništvo, bodo odpotovali naravnost v Atene. Komisiji bodo dodeljeni policaji Scottland Yarda, ki jim bodo dali seznam oseb, ki bi utegnile povzročiti incidente ali izvesti atentate na angleške osebnosti. vzočih oficirjev in vojakov pri incidentu preskrbele pismene izjave, po katerih naj bi obdolženi vojak ne bi udaril tovariša Staniča.® To bi se z drugimi besedami glasilo takole: vojak, ki je udaril tov. Staniča dvakrat, ga ni udaril niti enkrat, navzoči oficirji, in vojaki, ki so to videli, tega niso videli. Tov. Stanč pa bi dobil svoje zadoščenje s tem, da bi pozabil, da so ga klofutali in naravnost verjel, da ga niso. Ker se tov. Stane in z njim naša. delegacija s tem seveda ni mogel zadovoljiti, je izjavil, da se bo posvetoval s svojim odvetnikom in si prizadeval, da dobi na drug način popolno zadoščenje za razžalitev. Novinarski tovariši ga bomo v tem podprli, saj je bila žalitev njega prav tako žalitev za nas. Ameriško pravosodje Washington, 4. — Vrhovno so-dičče je odbilo priziv proti obsodbi indonezijskih mornarjev, ki so poskušali najti zavetišče v ZDA. Sodišče v San Frančišku jih je obsodilo na izgon. Ti mornarji so ušli s holandskih in britanskih ladij, kjer so bili zaprti. V Indoneziji so jih obsodili na smrt, ker so se borili proti Holandcem. Dopisnik londonskega lista «Dai-ly Mirror® poroča iz New Yorka, da je sodišče v Jacksonu, glavnem mestu države Mississipi, obsodilo na smrt na vešalih 2 štirinajstletna črnca. Aretacija, sestava obtožnice, razprava in obsodba, vse je bilo končano v enem samem dnevu. Dečka sta bila prisiljena priznati, da sta umorila svojega gospodarja, ha procesu pa sta izjavila, da ne moreta priznati krivde. Vendar, jima ni bila dana najmanjša možnost obrambe. Pred sodiščem je pobesnela množica zahtevala oba mlada črnca, da bi ju sama obesila. PuljsHo ljudstvo protestira proti odvažanju njegovih strojev Pulj, 4. — Zaradi odvažanja strojev in drugih predmetov iz Pulja vlada med prebivalstvom 'veliko ogorčenje. Krajevna reakcija skuša s podporo civ.lne policije odpeljati stroje in naprave raznih tovarn jn podjetij ter tako spraviti delavstvo ob kruh. V petek je v Pulju zopet tekla kri, ko so delavci branili svoje stroje. » Ob 13. uri je civilna pol!c'ja začela s pripravami, da odpelje stroje velikega električnega mlina «Sansa» v ul.. Vodnjan. Stroje so naložili na velik kamion. Delavci, ki delajo v mlinu, so prišli pred mlin jn ustavili kamion. Hoteli so spraviti stroje zopet v mlin. Ko je policija videla, kaj delavci narperavajo, je streljala na zbrano množico .delavcev. Pri prvih strelih jc bila ubita ena oseba, pet pa jih je bilo .ranjenih. Delavci so ogorčeni navalili s kamenjem na civilno policijo in zažgali tri motocikle. Policija je zbežala v mlin. Ljudstvo pa je s kamenjem zavzelo mlin in policisti so zbežali v mesto. Ker civilna policija ni mogla zaustaviti navala ljudstva, so prispeli vojaški oddelki, ki jim je s trydom uspelo zavzeti mlin. Med neredi so bili trije mrtvi in 20 ranjenih. Puljski delavci Izjavljajo, da bodo odločno branili svoje stroje pred grabežljivostjo domačih jn tujih reakcionarjev. Zaradi kritičnega položaja, ki je v tej zvezi nastal, je puljsko prebivalstvo na množičnih protestnih zborovanjih sklenilo, da pošlje Vojaški upravi JA v Opatijo delegacijo, da obrazloži kočljivo stanje v Pulju. V petek je v Opatiji delegacijo sprejel namestnik komandanta vojaške uprave, general - major Holjevac, Delegacija je izročila resolucijo, v kateri ugotavlja, da so vsi protesti in vse demonstracije proti odvažanju materiala iz Pulja ostali brezuspešni. Nasprotno izdaja ZVU dnevno dovoljenja za sistematično izvažanje industrijskih naprav iz mesta. Razen tega stavlja tudi na razpolago policijo proti antifašističnemu ljudstvu, ki se upira sabotaž!, da čim bolj gospodarsko škodi mestu. Resolucija dalje ugotavlja, da so v kratkem času odpeljali iz mesta z dovoljenjem ZVU nad 90 predmetov, in sicer strojev m motorjev raznih vrst, 2814 ton kovin, litega in raznovrstnega železa, nad 720 ton raznega nadomestnega materiala, mnogo električnega in drugega materiala iz vseh področij industrije. Razen tega, tudi v stavbah, v katerih so nameščene zavezniške vojaške sile, uničujejo in odnašajo vse, celo vrata jn okna. V razgovoru z general-major-jem Holjevcem je voditelj dele- gacije, delavec Antun Kapuralln opisal nezne-sen položaj v Pulju Jn izjavil, da je puljsko ljudstvo ogorčeno nad takim ravnanjem in da ne more več mirno prenašati nasilja. V imenu antifašističnega ljudstva Pulja je zahteval, naj Vojaška uprava JA o tem obvesti jugoslovansko vlado, ki naj bi ukrenila potrebno pri angleški in ameriški vladi, da se ta nasilja končajo. Delavka Ema Delucca je med drugim povedala, da so pri nalaganju materiala na vozove in prevažanju na parnike marljivo pomagali tudi ubežniki jz coneB, ki so iz strahu pred pravično kaznijo pribežali pod okrilje ZVU. Oktavij Vidas je prikazal nevarnost gladu, ki preti puljskemu prebivalstvu, ker so trgovci začeli spravljati tudi živila, ki so jih potem prepeljali v Trst. Tako ne bi Pulj ostal samo brez svojih tovarn, ampak bi prebivalstvu pretil tudj glad. General-major Holjevac je dejal, da je Vojna uprava JA preko skupne gospodarske komisije protestirala zaradi izvažanja strojev iz PUlja. Na žalost pa do da- nes anglo-amerilška vojna upra. va ni pokazala dobre volje ne razumevanja, da bi pomagala Pulju. Nasprotno, s svojim krivičnim postopanjem čedalje bolj zaostruje položaj ljudstva v Pulju. Jasno je, da bo število brezposelnih v Pulju zelo narastlo, če bodo tako nadaljevali. Tudi vprašanje prehrane prebivalstva bo otežkečeno. Dejal je dalje: Osebno sem mnenja, da je zelo važno, kako se puljsko prebivalstvo vede rspri-čo vseh teh vprašanj in da je od tega obnašanja odvisno bodoče življenje v mestu.® Izjavil je, da bo Vojna uprava JA ukrenila vse, kar je v njeni moči, da prepreči nadaljnje odvažanje mate. riala iz Pulja, in da bo ponovno protestirala preko skupne ekonomske komisije. Naprosil je delegate, naj izročijo ljudstvu Pulja pozdrave in naj mu sporočijo, da vlada Jugoslavije posveča dogodkom posebno pažnjo. Prepričan je, da bo tudi v tem vprašanju ukrenila vse, kar je v njen) moči, da se ljudstvu Pulja čim prej pomaga v tem hudem položaju. izdalalci pred sodlscem Potek razprave vse bolj razkriva njihovo krivdo in stike z ameriško obveščevalno službo Beograd, 4. — Vrhovno sodišče LR Srbije je končalo zasliševanje prvih 6 obtožencev na razpravi protj vohunski organizaciji, ki je delovala v prid tuje velesile. Vsi obtoženci so sporočali svoje informacije obtoženemu Stefanoviču, ki jih je nato oddajal agentu ameriške tajne službe Pridonoffu. Obtoženec Sušin se je sicer udeležil osvobodilne borbe, toda po vojni je izdal svoje ljudstvo in postal agent v službi tuje sile. Novinar Jovanovič je Imel zveze predvsem z osebami in okolice Milana Grela. Eden izmed teh, odvetnik Joksimovič, je zagovarjal Mihajloviča na njegovem procesu in sodeloval v Grolovem listu. Jovanovič je spravil Sušina v stik z ameriško obveščevalno službo preko njenega agenta Pridonoffa in pomagal tihotapiti v inozemstvo izdajalce, ki so sodelovali z okupatorjem. Med udeleženci je tudi Ilič, ki skesano priznava svojo krivdo in svoje stike z agentom Pridonoffom. Obtoženec Kostič je bil glavni urednik lista predvojnih jugoslov. vlad «Vreme». čeprav ga ostali ob- toženci težko obremenjujejo zakrknjeno taji svojo krivdo. Posebno dramatična so soočenja med obtoženci, ki skušajo po vsej sili valiti krivdo drug na drugega in se pri tem zapletajo v burne dvogovore. Razprava odkriva nadaljnje podrobnost- o njihovem vohunskem delovanju v službi ameriške obveščevalne organizacije. Končno volitve Teheran, 4. — Uradno poročilo pravi, da se bodo volitve, ki bi s« morale vršiti 6. decembra, v Teherana pričele 11. januarja. KRATKE VESTI HUDI BOJI V HA11I0IU Po treh tednih voine le položaj v Indokini še vedno resen Eisenhower ne namerava kandidirati Miami (Florida), 4. — Na nekem intervjuju je načelnik ameriškega glavnega stana, general Dvvight EIsenhower omenil vesti, po katerih naj bi pri prihodnjih volitvah kandidiral za predsednika Združenih držav. K temu je general pripomnil: «Od začetka vojne, ko so moje ime začeli imenovati v zvezi z možno bodočo politično kariero, sem to možnost stalno odklanjal. Svojega mnenja nisem spremenil.® Baruch je šel Hanoi, 4. — Minister za kolonije Moutet je odpotoval iz Hanoja, ne da bi se sestal s predsednikom Viet-Nama Ho Chi Minnom, tako da ni sedaj nobenega upanja za skorajšnje prenehanje sovražnosti, posebno še, ker je Moutet izjavil, da se Francija ne bo pogajala z vietnamsko republikansko vlado, dokler ne bo padla kaka odločitev v bojih, ki trajajo že tri tedne. Nekaj ur po Moutetovi izjavi je s francoskim parnikom «Champoi-lion® prispelo v Colombo tisoč jo ostre borbe po ulicah od hiše do hiše. Agencija France Presse pravi, da si francoske čete še ne upajo podvzeti večjih operacij, ker oftividno Francija nima za to sredstev, še manj pa da si želi v nedogled nadaljevati vojaške operacije, ki bi se znale spremeniti v neskončno partizansko bojevanje. Predsednik indijskega narodnega kongresa Acharya Kripalani je izjavil, da je položaj v Indokini resen in da je res žalostno, da Francija, ki toliko da na svojo svobodb, francoskih vojakov, ki so name- skusa sedaj odrekati svobodo drugim narodom. Indija, ki Je v vojni simpatizirala s Francijo, simpatizira sedaj z vietnamskim osvobodilnim gibanjem proti francoskemu imperializmu. njeni v Indokino. V Hanoiu se medtem! nadaljuje- Transiordanija in njena neodvisnost Damask, 4. — Odvetniško zdru žen j e Transjordanlje je poslalo zakonodajnemu svetu ostro kritiko nove ustave. Združenje opozarja na dejstvo, da je bila sicer nedavno proglašena neodvisnost Transjorda-n!je, da pa politične metode in za ioni odvzemajo prebivalstvu najosnovnejše pravice. Bubhirbi Gani. voditelj arabske etranike, Je v neki izjavi poudaril, da je ustava povsem diktatorska in Češkoslovaški memorandum o Nemčiji Praga, 4. — Češkoslovaška vlada bo predložila namestnikom zunanjih ministrov na njihovem sestanku v Londonu memorandum, ki bo predočll češkoslovaško stališče o rešitvi nemškega problema in zahteve CSR do Nemčije. Nemci s^plijo v Anglijo Washington, 4. — Senator Ba ruch, delegat ZDA pri komisiji ZN za atomsko energijo, ki je sestavil da* kra,Ju neomejena pooblastila. znani ameriški načrt o kontroli nad atomsko ostavko. silo, je danes podal Načrt za združitev Libije z Egiptom Kairo, 4. — V Kairu so objavili načrt o združitvi italijanske Libije z Egiptom. Načrt določa dve avtonomni državi: Cirenaiko z glavnim mestom Bengazi in TripOlitanijo. V političnih krogih so mnenja, da v Londonu ne bi nasprotovali temu načrtu. V arabskih krogih v Kairu pa vztrajno govorijo o nevarnosti, ki izvira iz dejstva, da b! Anglija še dalje brez vsakega nadzorstva gospodarila v italijanski ko- London, 4. — Kot poroča dopis-j(jk lista «Action», so Nemci med inozemci, ki so si novembra pridobili angleško državljanstvo, najštevilnejši. Skupno je dobilo državljanstvo 441 oseb. Med njimi je 207 Nemcev in 82 Avstrijcev. 56 oseb je pridobilo državljanstvo, ker so se poročili z britanskimi ženami. Izmenjava letalskih častnikov med Anglijo in ZDA Washington, 4. — Ameriško letalsko poveljstvo je predložilo ministrstvu Združenih držav v odobritev osnutek za izvedbo načrta o Izmenjavi častnikov med ameriškim in britanskim letalstvom. Kot je znano,'so v preteklem ^etu j lonjji, kjer nedvomno pripravlja Angleži podelil Irana Jordaniji i tla, da doseže od Združenih naro-tneodvlsnost®. [dov zaupno upravo t* fcojoftlj* Romunska narodna banka Bukarešta, 4. — Kot poroča Tropu! so v novem upravnem svetu romunske narodne banke po 2 predstavnika socialistične in komunistične stranke ter poljedelske fronte, Jn po 1 predstavnik ljudske, na-c ion a In e in zaradiastične stranke. Za ravnatelja banke je bil imenovan 3J&0O Mveou. LONDON. — Kot poroča berlinska radijska postaja, pričakujejo vremenoslovci meteorološke postaje v Greifswaldu (vzhodna Nemčija) 'nov mrzli val nad; Srednjo Evropo. LONDON. — Radijska postaja «El Mundo® je poročala, da bo prihodnji teden odpotovala iz Buenos Airesa komisija za nabor tehnikov in delavcev letalske stroke v Italiji. LONDON. — Diplomatski dopisnik «Manchester Guardjana® poroča, da londonski krogi niso prav nič posebno navdušeni z neposrednimi pogajanji med Avstrijo jn Sov-jetsko zvezo o tako zvani nemški lastnini v Avstriji. FRANKFURT. — Nemška poročevalska služba v ameriškem področju je sinoči javila, da so v tVies-badnu sestavili novo koalicijsko vlado Velike Hessenske pod predsedstvom socialnega demokrata Christina Stocka. Koalicijska vlada je sestavljena iz članov socialnodemokratske stranke in krščansko-demokratske zveze. PRAGA. — Češkoslovaški sindikati in zadruge so začeli propagando za znižanje cen. Najvažnejša konsumna zadruga je napovedala desetodstotno znižanje cen za nekatera živila, LONDON. — Na Angleškem je prišlo do novih protisemitskih neredov. V Bristolu so skušal; zažgati sinagogo. Ohlasti so ukrenile vse, da bi preprečile nove incidente. ANKARA. — V kratkem se bo sestala konferenca za razpravljanje o morskih ožinah. Sestala se bo na pobudo Velike Britanije. DUNAJ. — Visokega komisarja. ZDA v Avstriji Marka Clarka bo v kratkem zamenjal general Giof-froy Keyes, ki je sedaj poveljnik ameriških čet v Avstriji. RIM. — Italijanska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za trgovinsko pogodbo z Grčijo, bo 7. t m. odpotovala iz Rima. NEW YORK. — Rabin Stephan Wise, znani ameriški Zidovski voditelj, je javil svojo ostavko na položaj vseh funkcij v židovskih organizacijah v znak protesta proti sklepom sionističnega kongresa. LONDON. — Angleške železniške družbe so sklenile skrčiti promet potniških vlakov zaradi pomanjkanja premoga. Tako bodo lahko zvišat število tovornih vlakov za pr*« važanje premoga v kraje, kjer Je položaj posebno kritičen. ANKARA. — Neka britanska tvrdka je sklonila pogodbo za po-stavitev dveh radijskih oddajnih postaj v Ankari. Stroški bodo zna- M 2 maijopov fii&tov »tarfago«- Stavka kinematografskih nameščencev Odbor za sindikalni sporazum je objavil, da so se včeraj ob 11.30 zbrali v «Excelsioru» kinematografski delavci in nameščenci. Ugotovili so, da so bila pogajanja za nove mezde v uradu za delo v to- j rek prekinjena, ker. delodajalci hi- ! so hoteli popustiti. Zato so proglasili stavko ter izvolili odbor, ki jo bo organiziral in vodil. Odbor i TRŽAŠKI DNEVNIK GOSPODARSTVO Glasen memenlo...1 Preskrba . Navodila za delitev moke namesto kruha. V januarju bodo po- k,,,*, a*««*«. -«. ima svoj sedež v ulici della Zonta : ieika na Vidinem mestu nekega tu- | cialno skrbstvo m svežim poletom j ^ 12g0 kruha. Za dvig dvo-2 in njegovi člani bodo delavcem na kajšnjega šovinističnega časopisa takih ultrašoviimsličnlh organ za- dnevne„a obroka ^cke bodo p»ki naznanja, da bo v nedeljo 5. u m. ciji, kot je Lega nazionale. I odrezali razen dveh odrezkov “za gledališče Poirteaima Rossettd vso, Beležka o plesni prireditvi*Lege kruh tud. Zvezek št. XXIII. Za noč na razpolago plesni prireditvi nazionale dodaje. da se dobijo vstop- ostale ^ obroke bodo razen treh razpolago dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. „Nepr:stransko“ poročanje o nesreči v Buh o vic' Poluradno glasilo zavezniške vojaške uiprave »Giornale Alleato* je dne 4. januarja t. L. v svojem poročilu o eksploziji v Bukovici, pri kateri je našel smrt Peter Keber, nameščenec na zavezniški občini v Dcmbergu, skušalo prikazati katastrofo kot delo, ki ima politično ozadje. Resnici na ljubo naj javnost ve, da je bila v Kebrovi hiši za časa narodno osvobodilne borbe shranjena in zabunkana ogromna množina razstreliva in ekrazita, ki ga po vojni — po mnenju vaščanov — niso vsega odstranili. Kebrova družina je bila za časa narodno osvobodilne borbe vseskozi zavedna in požrtvovalna na strani partizanov. Dokaz temu je tudi, da so bili v njeni hiši bunkerji z veliko množino partizanskega razstreliva, o čemer so nasproti vsakomur strogo molčali. Zlasti je bil visoko narodno zaveden Kebrov oče, ki je bil od fašistov stalno preganjan. Vsekakor pa je tendenciozno pisanje zgoraj omenjenega lista o nekih stalnih grožnjah, katerim naj bi bil podvržen ponesrečeni Peter Keber zaradi svoje službe, ki jo je opravljal na dombevšk; občini. Dvomljiva je tudi trditev (Cankarja. ko pravi, da je pokojnik zamolčal imena tistih, k; naj bi mu bili grozili. Takšen način poročanja nikakor nj v skladu z «nepristra-n ostjo*. — Lege nazionale. niče izključno samo na sedežu usta- odrezkov odrezali tudi odrezke št 45 in 46. Podaljšan}# delitve piškotov. Delitev piškotov za potrošnike do 9 let v Trstu, ki je bilo zaključeno 31. decembra, se podaljša do 11. t. m. Slovensko narodno gledališče, ki, nove ter se ne bodo izdajale pred je še lani večkrat dob lo prostora v j prireditvijo v gledališču. To pa bo gledaliških dvoranah v centru me-'_ pjje nadalj9 v notici — seveda sta, se je moralo letos stisniti v na 1 zakurjeno. Ljudstvo strada in zmr-pol podrto nezakurjeno dvorano za j zuje _ ali se gpomi,njate smrtnih k no v — Skednju. Nešteto poti k, j^ev burje in mraza v tej zimi! — odgovornim predstavnikom ZVU, j delavci in uradniki delajo v neza-nešteio razgovorov z lastniki ali od- j kurjenih prostorih, kor prlmanjku-govornimi predstavniki gledalisk.h; ^ baje kuriva, z rasvetljavo je tre-poslopij v mesfu je bilo zaman za , ba varčevati, ker ni dovolj elektnč-visoko kvalitetno in resno umetni- j nega toka a nazionaIe ^ ra_ ško kulturno ustanovo, kakršna je j jala vso noč v razkošno razsvetlje- .... Slovensko narodno gledališče, n; b-' j jn skurjeni gledališki dvorani, | javni lokali pri Zvezi javnih loka, lo dvorane v mestu. * ! ta to ustanova, ki jo moremo po | lov. Vse druge prošnje je vložiti pri Fašizem rti nastal < ez noč. ?.e ^ pravlci smatrati za zibelko fa- Trgovsko-obrt.ni aborrici. Prošnje mnogo pred svojim prihodom na j £jzma v naših krarh in k' zdaj v | za izredno dodelitev bodo upoštevali oblast je imel svoje »glasri.ke* in\ plesn;,h bakanalijah praznuje orgia- Na poli sporazuma V osrednjem sindikalnem odboru so se sporazumeli o osnovnih sindikalnih organih in njihovih nalogah Odbor za sindikalni sporazum sporoča,-da je bil dosežen sporazum o 3. poglavju statuta odnosno o sindikalnih organih in funkcijah osnovnih enot v podjetjih, Organi osnovne enote v podjetju sta skupščina organiziranih članov in odbor v podjetju. Skupščino tvorijo vsi delavci, vpisani v orga-, nizaciji, ki so zaposleni v podjetju. Delitev oglja. Prošnje za dodeli-! Število vpisanih pa ne sme preše- določb in smernic višjih smdikal- tev oglja morajo sestaviti potrošni-1ga’i 500 in podjetje mora imeti ti .h oiganov md.. Posredoval bo ki na posebnih obrazcih vsak me- enotno organizacijo. Poleg tega so pri delodajalcih za zaščito mtere- sec do 10. za potrošnjo naslednjega S v skupščini tudi delegati raznih meseca. Industrijska podjetja vlo- oddelkov in sicer po 1 delegat na vsakih 10 delavcev. Skupščina pred podjetju. Poleg tega pa se ustanovi osrednji koordinacijski odbor. Ta odbor ima samo posvetovalno moč. Odbor izbere iz svoje srede predsednika, njegovega namestnika m tajnika, ter poveri drugim elanom razne funkcije. Vsak član je odgovoren za celotno delo odbora. Odbor v podjetju bo skrbel za jačenje sindikata, za uveljavljanje Primorski kolonisti na Kočevskem Po zapuščenih kočevskih vaseh se naseljujejo kolonisti. Doslej se je že naselilo 327 družin v vaseh okoli Kočevja. Prvi kolonisti so prišli že v poletju 1945, Nadaljnje skupine pa so se naselile v pertek-lem letu. Kolonisti, ki so predvsem partizanski borci in okupatorjeve žrtve, so prišli iz grosupeljskega okraja, Suhe krajine. Bele krajine, Loškega potoka in Cabranske doline, kjer je občutno pomanjkanje zemlje. Nekateri so prišli tudi s Primorskega. V Livoldu je bila ustanovljena prva kmečka obdelovalna zadruga na Kočevskem. Vsak kolonist je dobil 1 ha zemlje zase, vso ostalo zemljo pa so združili v skupno last. Vmesno lastništvo so zamenjal' in tako zaokrožili zemljišče, ki .meri 113 ha. Nekaj je orne zemlje, več pa travnikov in pašnikov. Dr. Viktor Kluder žijo prošnjo pni Industrijski zvez', .preroke*. Predvsem ena ustanova ■ vegelje nad preroje_ je bila v naših krajih, ki je ie v j njem Ln vs{ajenjem. celoti vsebovala Ideologijo ln tudi i _________ . , metode fašizma — ta ustanova je Kdo je tu odgovoren za to vne-bila ultra šovinistična in široko za- j bovpijoče izzivanje vseh poštenih presnovama organizacija za razna rod o- Hvalcev tržaškega mesta Resno se vanje Slovencev - Lega naz'onale.1 »prasujerno: Kdo-odločuje: ali ZVU, Ta ustanova - ki je v svojem je-| kl ^ * blla >*> mednarodnem, dogo. dru mutatls mutandis identična zlvf)™ poverjena nasa pokrajina In samo v izrednih primerih. velehttlerjansko ustanovo «zur Fe- naiše ljudstva v varstvo, ali tajno se stigung' deutschen Volkstums*. ki i Zožujoči, v orgijah zmagoslavne- so njena krvava zlodela po Gorenjskem, Štajerskem: in Koroškem za časa okupacije našemu narodu s krvjo zapisana v spomin, — doživlja prav v zadnjem času vsestranski razmah, svoje ponovno vstajenje, svoj prerod, svoj «rir.esc'men-to»! Kdorkoli, ki se spozna na predvojno delovanje te ustanove, ne mo- ja veselja se prebujajoči duh premaganih fašističnih elementov in njigovth organizacij. Ne pozabite, ki ste odgovorni, da se je bil že nekoč z vašo tiho ln tudi glasno podporo dvignil fašizem do oblasti in da ste morali potem klicati vse demokratične in pozitivne sle na pomoč zoper svojega re dvomiti o tesnih vzročnih vezeh . dovčerajšnjega varovanca! , med najdbo množice orožja v zabo-1 VZ. B. Umetnostno obrtni tečal Umetnostno obrtni tečaj se zopet ot var ja. Nekateri ga poznajo že od lani. Potrebno pa je, da zvedo o njem tudi drugi, ki bi Jim bil zelo koritsen, pa ga se ne poznajo. Našim obrtnikom v novem času ne zadostuje več solidna izvedba naročila, marveč gre tudi za izpopolnitev po umetniških vidikih, ki ne sme zaostajati za konkurenco. Zato je neobhodon potrebno, da se mladi obrtniki čimbolj usposobijo in izoblikujejo svoj okus ter da se nauče risanja. Naši obrtniški izdelki so še vedno izdelani na stari in nepraktični način, po slabih tujih vzrocih. Učimo Se ob naši tradicionalni narodni ornamentiki, črpajmo iz nje. nega bogastva, približajmo se sodobnim potrebam in sedanji umetniški ravni 1 Sobno , slikarstvo, dekorativno slikanje, slikanje odrskih scenerij itd so področja slikarsko nadarjenih ljudi, ki so često zrastli iz teh čisto praktičnih dekorativnih obrti. Kdor se hoče izvežbatl v risanju pod strokovimn vodstvom najboljših umetnikov, ajn se vpiše v ta prepotrebni tečaj. Tečaj bo otvorjen ta torek ob 17. uri v ul, S. Vito 17, t, kjer Je tudi vsak dan vpisovanje v dopoldanskih urah. Pouk bo ob delavnikih vsak dan od 17. do 19. ure, da ga bodo lahko obiskovali tudi obrtniki in vajenci. IZPRED SOD1SCA Presedlal je od zaveznikov k naciiašisticnemu okupatorju Cena racloniraneeja premoga Komisija za nadzorstvo cen sporoča, da je ZVU odcbrlla ceno za premog, ki ga razdeljujejo z nakazil; Trgovske zbornice za 1070 lir stot, franko iz tovarne. Sporočila in objave Predvčerajšnjim se je začel pred izrednim porotnim sodiščem proces proti Enzu Barzellatu iz Pulja zaradi kolaboraciomzma. Januarja 1944 je prišel skupno s kapetanom Valentinom Molino iz Italije v Trst, da bi opravljal obveščevalno službo za zaveznike. Pozneje pa se je izneveril svoji nalogi in služil nemškim okupatorjem. Izdal je šifre ter povzočril aretacijo kapetana Moline. Sodeloval je tudi pri aretaciji podčastnika Gina Pelagallija v Trivignanu pri Vidmu. Molino in Pelagallija so Nemci Ustrelili, dve sodelavki kapetana Moline pa odpeljali v Nemčijo. ^ V svoji izpovedi je Barzellato opisal vožnjo po morju iz Brindi-sija do Umaga, kjer sta se skupno z Molino izkrcala. Javila sta se pri opatu benediktinskega samostana v Daili, za katerega sta imela priporočilno pismo bivšega princa Humberta. Ko pa je opat zvedel, kakšno Je njuno poslanstvo, Ju ni hotel sprejeti. Prinesla sta v Trst oddajni in sprejemni radijski aparat, skrit v vreči moke. Barzellato je začel oddajati depeše, ki mu jih je dajal Molina. 20. aprila 1944 so Molina aretirali, nekaj ur pozneje tudi Barzellata. Ko je sodnik vprašal obtoženca, zakaj so ustrelili kapetana Molino in podčastnika Pelagallija, njega pa oprostili, je to pojasnil takole: Nemškemu majorju Petersonu je Tečaj slovenskega jezika pri prosvetnem društvu »Ivan Cankar* se prične v torek 7. t. m. ob 20. uri. Glede kraja naj se tečajniki informirajo v gostilni »Jadran* pri Sv. Jakobu. Planinsko predavanje v Trstu Planinsko društvo v Trstu priredi skupaj s prosvetnim društvom «Simon Jenko«, v torek 7. t. m. ob 21. uri v dvorani «Kralič» predavanje «Naše planine v luči lepot in veličine zapadnih Alp«. Predavanje bo spremljalo petsto barvanih diapozitivov. Predaval bo podpredsednik planinskega društva Slovenije vseue. prof. dr. ing. France Avčin. Vse ljubitelje narave in planin vabimo k številni udeležbi. SPD - Škamperle Odborova seja bo v torek 7. t. m. ob 20. uri in ne v ponedeljek 6. t. m„ kakor je bilo prvotno določeno. V Dolini priredi ASIZZ danes 5. t. m. in jutri 6. t- m. kmečko dramo v treh dejanjih «Na Visokem* in burko enodejanko »Posredovalnica*. Pričetek ob 15.30 uri. Ocene prosvetnih prireditev boste brali v eVest-niku Slovenske prosvetne zveze*. stavila kolektiven izraz volje delavcev v območju podjetja. Voli delegate v skupščine strok, voli odbor v podjetju, odloča o vprašanjih delavcev v območja podjetja, skrbi, da se uveljavljajo razne pogodbene zakonite določbe in odloča o vprašanjih notranje ureditve. Skupščina lahko odloča o raznih agitacijah v podjetju, ne sme pa odločati o stavki, preden se ne posvetuje z zveznimi organi. Ce je stvar izredno nujna, se lahko po odboru v podjetju obrne neposredno na zvezne organe. Skupščina se sestane redno enkrat na leto. Izredno pa se sestane na pobudo odbora po odloku organov stroke ali zveze in na upravičeno zahtevo tretjine članov osnovne enote. Odbor v podjetju je izvršni organ skupščine in predstavlja delavce, organiziran? v podjetju. Izvoli ga skupščina za eno leto. Nato govori poročilo o številčnem sestavu odborov v podjetju. V večjih podjetjih se iahko ustanove pododbori oddelkov, ki bodo reševali vprašanja v oddelkih in služili za sov in pravic' delavcev v vseh sporih, ki nastanejo v podjetju. Skrbel bo nadalje, da se uveljavijo vsa pogodbena in zakonska določila v korist delavcev. Doslej so se sestali odbori za sporazum v naslednjih strokah: kovinarji, tiskarji, kemiki ter Osrednji odbor v Miljah. Ta teden se sestavijo nadaljnji trije odbori, in sicer okrajni odbor za Tržič in odbora za stavbenike in lesno industrijo. Izdelali so tudi statut, ki določa organizacijsko strukturo nove enotne organizacije. Narodno gledališče Danes ob 16. in ob 20. uri v Na- j brežmi ruska igra v šestih si kah 1 «Tako tudi bo», popoldne za okoličane, zvečer za domačine. 1 V ponedeljek 6. t. m. ob 16. url v Sežani komedija v treh dejanjih «Soampolo». RADIO TRST II. Dne 13. oktobra pr. 1. Je po kratki bolezni umrl v Buenos Airesu naš tržaški rojak dr. Viktor Kju- Jakobu. Z uspehom je dvoršil univerzo za gospodarske in trgovinske vede v Trstu. Hkratu je bil urednik pri «Edinosti». Fašistične oblasti so ga zato zadele preganjati Da bi se izognil večnim policijskim šikanam, se je leta 1930. izselil v Južno Ameriko. V Buenos Airesu Je urejeval izseljenski tednik «Novi list«. Zelo je bil aktiven tudi po raznih slovenskih pevskih in dramatskih truštvih širom dežele ter je bil pri vseh naših izseljen, cih zelo priljubljen. Prideljen je bil jugoslovanskemu poslaništvu v Buenos Airesu za tajnika. Zadnje leto je vodil celo vse poslaniške posle sam. Delo ga ie premagalo ! Pokojni dr. Kjuder Je tudi iz oddaljene Argentine pozorno sledil borbi svojega rodnega mesta Trsta, v katerem je pustil dušo in srce. Nameraval se je vrniti, čim bi dobil zato dovoljenje. Bil Je dober novinar in kulturni delavec. Zapustil je mlado vdovo, ki je tudi Primorka, in tn otokre, od katerih je najstarejši star komaj šest let. der. Rodil se je leta 1904 pri Sv. lodg. urednik DUŠAN HREŠČAK NEDELJA, 5. JANUARJA 7 o.voritev . vesti v slov ; 7.15 vesti v ital. j 7.30 pestra jutranja glasba: 9.30 kmetijska oddaja; 10. zvezo med odborom v. podjetju in prenos sv. maše iz stolnic0 sv. delavci. V podjetjih z manj kot 20 1 Justa; 10.15 klasična glasba; 11.30 ! delavci in nameščenci bodo izvo-1 OTjejiga v slov.; 11.45 ned?!rikiglas- ! lili podjetniškega zaupnika. j beni spored: 12.15 glasbeni pro- i V podjetjih, ki imajo več tovarn, gram v zvezi z Vidmom; 12.30 va- ladjedelnic ali podružnic, ki spadajo pod skupno Osrednje ravnateljstvo. se izvoli v vsaki tovarni, ladjedelnici ali podružnici odbor v ški kvintet; 12.45 napoved časa -1 vesti v slov.; 13 vesti v. ital.; 16.30 j otreška ura; 17 lahka popoldanska glasba. el v Rusiji sin, ki mu Je bil on zelo podoben. Zato ga je oprostil in je postal šofer pri Nemcih. Priče so izpovedale svoje prepričanje, da Je obtoženec vse izdal Nemcem, še preden so ga aretirali. Včeraj se je razprava nadaljevala. Javni tožilec Piccoli je obtožil Barzellata kolaboarcionizma in zahteval zanj 5 let jece. Sodišče pa ga je obosdtlo na 6 let in 8 mesecev. FIZ KULTU pred Jutri že domBčim občinstvom Jutri bo v Trstu gostovalo tretje jugcslovansko nogometno moštvo v tekmi z Lj. Ponziane za jugoslovansko prvenstvo. Naš gost bo enajstorica »Nafte* iz Dolnje Lendave. Nafta je edini zastopnik Slovenije v jugoslovanski ligi. V tekmovanju ni dcaegla nobenih uspehov in je zadnja na kvalifikacijski lestvici. Kljub vsemu pa Je znana kot moštvo’, ki rado poskrbi za kakšno neprijetno pr.sentčenje. Enajstorico sestavljajo Igralci, ki niso tehn.čno na visoki stopnji, a so izredno borbeni. Njena igra ne temelji na tistih nogometnih malenkostih, ki olepšajo nogometno igro, a največkrat ne prinesejo sadov. Ni to preveč lepa igra »a oko, je pa zato mnogo bolj preprosta in prepričljivejša. Najboljši del njene enajstorice so obiamba ter hitra in odločna krila, preko katerih vrš’jo vse napade. Skratka slovenska enajatortca iz Dolnje Len- dave je enajstorica, ki ima še lepo bodočnost, ki pa je že sedaj marsikateremu boljšemu nasprotniku napravila neprijetno presenečenje. Lj. Ponziane so veliki favoriti jutrišnje tekme, das: ne kaže podcenjevati nasprotnika. Treba bo igrati z voljo do zmage ter vložiti v tekmo vse svoje znanje. Če bodo zmagali, se bodo zopet povzpeli za eno mesto više na kvalifikacijski lestvioi. Naša dolžnost je, da pridemo pozdravit slovenske goste ter hkrati nudimo moralno pomoč domačemu moštvu, ki nas bo le tako lahko častno zastopalo v hudih tekmah, katere ga še čakajo. Zato jutri vsi na stadion! Kratke zgodovina Predhodnik današnjega boksa Je bila borba s pestmi, ena najvažnejših fizkulturnih panog pri starih Grkih. Imeli so pesti povite s svinčenimi vložki. Njih udarci pa so b:li smrtno nevarni. Prav zaradi tega pa so bili Grki pravi mojstri v izmikanju, Ko so propadle stare olimpijsko igre, Je propadla tudi borba s pestmi. Boks se je pričel prvič sistematično gojiti v Angliji v šoli «ple-memte umetnosti«, v katero so sprejemali predvsem plemiče. Vendar pa Je prei^|to ljud tvo s svojimi učitelji ti^Jna; redova- lo, da so iz njegove srede izšli prvi boksarski prvaki. Tehnika boksa Je bila takrat še zelo pomanjkljiva. Pred 200 leti so riajpreji boksali samo na inem mestu. Največkrat so bili taki boksarski dvoboji na travnikih. Prostor je bil dolg nekaj čez 20 metrov, v sredi pa te bil začrtan krog. v katerem sta se Doksarja borila. Ker še niso imeli rokavic, so bili prepovedani udarci v glavo. Zmagal je tisti, ki je podrl svojega nasprotnika, da se ni mogel več dvigniti. Sodila sta dva sodnika, razsojal pa Je vrhovni sodnik. V Lonjerju ponovijo mladinke domačega prosvetnega društva v ponedeljek 6. t. m. ob 17. uri veseloigro «V posredovalnici*. Ob 30 letnici poroke Frančiške roj. Vodopivec Antona Sakside želijo SIN, HČERKE in VNUKI ZaloSče, 5. 1. 1947. Enotni sindikati Peki. V torek, 7. t- m. ob 17. uri seja upravnega sveta. Prehrana. V torek 7. t. m. ob 18.30 uri, seja upravnega sveta. Stavbeniki. Danss ob 10. uri v ul. Imbriani 5 zborovanje pleskarjev. Rojstva, smrti, poroke Dne 4. januarja 1947 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 15 ljudi, porok pa Je bilo 16. Cerkvene poroke: uradnik Bar-rantz Gennaro in učiteljica Guira dr. Fulvia, mehanik Alzetta Libero in zasebnica Ferrari Lidija, šofer Moretti Marij in likarica Nicon Ana. mehanik Biondi Arhangel in zasebnica Stancich Bruna, geometer Braulin Armando in dijakinja Poleselli Ione, kuhar Visnjevec Marcel in šivilja Krt Ana, zidar Kirchener Ivan in kartotehmška delavka Doplicher Marija, mehanik Trampuš Marij in šivilja Grassi Rozina, mizar Pelizon Alojz in zasebnica Valeno Romana, mehanik Edera Alfred in zasebnica Cortese Violeta, mehanik Gaizzi Jožef in frizerka Kirn Josipina, strugar Lu-carelli Lovrenc in natakarica Sau-ron Pietra, kovač Budai Orest in zasebnica Braico Lucija, mehanik Dornik Artur in zasebnica Giovan-nini Petra, strugar Grum Atil in uradnica Bizjak Tatjana, mizar Rosino Albin in zasebnica Pečar Antonija. Umrli: 78 letni Scherl Ivan, 50 letna Terl por. Pighetti Frančiška, 29 letna Marconi por. Quercetti Rozalija Naja, 86 letna Sich Frančiška, 76 letni Deola Hiacint, 78 letna Mosco por. Furlani Justina, 75 letna Plozzi por. Parezzan Ana, 42 letni Buda Franc, 1 letni Fakin Julij, 90 letni Cenciam Salvator, 62 letna Rete vd. Lucatellt Leo-nilda, 77 letna Petfomo por. Spari ar o Morija, 73 letni Albanese Angel, 36 U-tni Bonavia Leonard, Ren-di Marija Luiza 6 mesecev. KOLEDARJE vseh vrst dobite samo v knjigarni ŠT I) TK A TRST ulica Milano štev. 37 Pridite takoj, da ne bo prepozno MALI OGLASI SPALNICO za eno in dve oseb!, z vzmetmi in volnenimi žimnicami ter kuhinjsko pohištvo prodam. Trst, Rafaele Sanzio 20, I. nad. POSESTVO V DUTOVLJAH s 170.000 m2 zemlje, oranim vinogradom, gozdom, travniki, z elektriko in vodo v hiši, vsem komfor-tom, s senikom in hlevom kraj hiše prodam. Informacije Cvidin, ul. Tizlano 10, Trst. VILO V GORICI zamenjam za h -So v Trstu, ali pa prodam. Ponudbe na upravo »Primorskega dnev- ' n'ka» pod «Komfortno». ŽELIM SPOZNATI mlado dekle od 24-26 let * Krasa, srednje postave, pošteno in prijazno. Ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika* pod »Skorajšna ženitev*. IZDELUJEM USNJENE SUKNJIČE Ul. Valdlrlvo 35-H, PERTOT Krojna sola JERALLA bo začela v najkrajšem času NOV KROJNI TEČAJ TRST, ul. Ginnastica št. 23- IH nad. (vsak dan); GORICA, ul. G. Garibaldi št. 10 (vsak petek in soboto). Or. G A EU. zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) SPALNICO v izvrstnem stanju, z vzmetmi, žimnicami, prodam. Trst, ul. Batterl 2. P. BARTOLINI Korzo kraljice Margarite štev. 94 TORIN ORTOPEDIČNO ZDRAVLJENJE KILE BREZ OPERACIJE »e izvaja kljub njeni velikosti in ne da bi bilo treba prekiniti delo najuspešneje s posebnim aparatom ortopeda P. BARTOLINIJA ki je znan že mnogo let v naši pokrajini. Vsi, ki so potrebni pomoči, bodisi stari bodisi mladi, otroci ali odrasli, naj se z nejvečj m zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč do BARTOLINIJA, ki sprejema v GORICI v četrtek 9. januarja hotel »UniversitA*; v TR2ICU 10. januarja (do 12 ure) hotel »Moncenlslc*; v TRSTUv soboto 11. januarja in v nedeljo 12. januarja v hotelu «Vanoli». ALEKSANDER BEK: VOLOKOLAMSKA CESTA se izneveriš, ti ne bo opreščeno, pa kolikor bi tudi sam želel, da bi ti oprostil. Napišite vse to — naj prečita vsak, kdor je oblekel ali se pripiavlja, da obleče vojaški plašč. Naj vedo: morda si bil dober, morda »o te prej ljubili in hvalili; toda kakršen koli si bil, — za vojaški zločin, za strahepetstvo, za izdajalstvo boš kaznovan s smrtjo. Krznarstvo Toda v resnici ni bilo tako. To sem videl samo v mislih; to je prišlo kot sanjarenje. Zgodilo se Je drugače. ...Ko sem opazil, da Murinu, drhti puška, sem vzkliknil: — Murin, ti drhtiš? Zdrznil se je, vzravnal in tesneje jkisnil kopito; roka mu je postala trdna. Ponovil sem povelje: — V strahopetca, izdajalca domovine, prelomile* prisege... oddelek... streljaj! In strahopetec je bil ustreljen. Sodite mi! Nekoč je mojega očeta, nomada, v puščav; ugriznil strupeni pajek. Oče je bil sam sredi puščave, poleg njega ni bilo nikogar razen velbloda. Strup tega pajka je smrtonosen. Oče j« potegnil nož in izrezal kos mesa iz lastnega telesa — s tistega mesta, kamor ga j« bil ugriznil pajek. Tako sem storil zdaj tudi jaz — » nožem sem izrezal kos lastnega telesa. Tudi jaz sem — človek. Vse človeško je kričalo v meni: »Ne stori tega, usmil! se, oprosti!* Toda jsz nisem oprostil. Starešina sem, oče. Ubil sem sina, toda pred mano Je stalo stotine sinov. Bil sem dolžan, da jim s krvjo zapišem v dušo: za izdajalca ni ln ne bo milosti. Hotel sen\ da vasi: bor e o y»J če M obnašaš kot strahopetce, če Ne da bi poginil, marveč da bi živel! 1. ni Naslednje jutro sem spet obšel položaj. Bcrci so kot včeraj kopali Jarke. Toda vsi so bili mračni. Nikjer ni moglo uho ujeti smeha, pogled srečal nasmeškov. Težko je biti starešina vojske, Iti Je nevesela. Stopil sem k jarku. Videl sem: borec je pokril svoj jarek s kolči in nanje nasul zemlje. — Kaj s( tu naredil? — Jarek, tovariš kombat. — In kaj je to tu zgoraj? — Les, tovariš kombat. — Pojdi ven! Zdaj ti bom pokazal, kakšen les Je to. Rdečearmejec je skočil ven, Potegnil sam pištolo in izstrelil ne- i 1'fco krogel v prednji oslon. — Stopi ponovno doli! Poglej: je prebilo? Pol minute pozneje je z gotovostjo zakričal: — Prebilo je, tovariš k mbat,' — Pa kaj si vendar torej tu naredil? Kaj je to, koliba sejmarja v Srednji Aziji? Al! sc hočeš zakriti tu pred soncem?«, Zakaj aoldiS? Rdečearmejec Je brezvoljno odgovoril: — Po vso«i me bo našla... — Kdo -4» našla?. NUDI NAJBOLJŠE VRSTE K3INA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH BLAIŠAVI PDI PLAČILU I TRST - ULICA TREMTO 11 - TEL. 29-374 Strojilnica in barvarna krzna mm D1NIEL TU C T Gorn|a Greta «58 a.l AR17 Tt J I (svetiink Barkovlje) Stroji in barua vsakovrstne koze POZOR: KUPUJE VSAKOVRSTNE KOŽE DlVJH IN DOMAČIH ŽIVALI > $(a:uje po na;vi.j h cc::ah !!! ZADRUGA ZA TRST IN ki se šele ustanavlja, obvešča vse svoje odjemalce, da se ji je posrečilo nabaviti za mesto povrh drobovja za vsak dan m štajerske perutnine za Novo leto po znatno nižjih cenah, kot so današnje, tudi veliko množino konjskega mesa, ki se bo prodajalo po sledečih cenah v konjskih mesnicah: mleto meso 160 lir za kg meso brez kosti 300 ** M M narezek 040 - - - Zadružne mesnice za prodajo konjskega mesa: Garbais Luigi, ul. Settefontane 299 Franca Antonio, ul. Giuliani 15 Centis Bruno, ul. Margherita 21 Sugan Miro, Sv. Ana Molinari Adalgisa, ul. Settefontane 6 Sestan Bruno, ul. San Marco 19 Cene za goveji drob, ki ga dobite v vseh mesnicah mesarske zadruge so: drob (jetra, srce, vranica) 280 lir za kg vompi 280 " " " možgani 280 * ~ » pljuča 120 M H » Zveza zadrug, ustanovljena na resnično demokratični podlagi, se obvezuje da bo oskrbela domače tržišče s potrebno množino mesa po cenah, ki bodo kar najbolj ustrezale današnjim plačam in mezdam. Zadružne mesnice za prodajo govejega mesa so sledeče: 9 Babič Stanislav, ul. Coroneo 32 Starc Karel, ul. Scoglio 111 Del Neri Alfred, ul. Giulia 110 Peshiani Rafael, cesta Guardiella 52 Barison Ivan, ul. Appian 4 Ciano Marij, ul. Giulia 1 Polacco Massimo, ul. Carducci 2o Polacco Massimo, junior, Trg Ponteresso 3 Guerra Henrik, Trg Sv. Jakoba 2 Polojac Josip, Korzo Garibaldi 4 Vidmar Marij, ul. Armando Diaz 70 Ferluga Marij, ul. Montorsino 7 Cattaruzza Giordano, ul. Rossetti 16 Švara Atilij, ul. Settefontane 63 Švara Jakob, ul. Scalinata 3 Hrovatin Aleksander, Tret' - ?3 Mevlja Josip, Bazovica 1 Merkič Andrej, Opčine Lovisič Avgust, ul. Udine 26 Sestan Viktor, ul Madonnina 10 Keber Anton, Largo Pestalozzi 2 Zupančič Bruno, ul. dellTstria 9 Škerjanc Fridrih, ul. S. Marco 26 Piščanc Franc, ul. Udine 18 Godina Bruno, ul. Servola ir3 Rak Renato, Trg Tra i Rivi 10 Callegari Ludvik, Trg Garibaldi 9 Zoch Rudol, ul. Schiapparelli 8 Gropardi Arrigo, ul. Zorutti 1 Marc Feliks, Katinara Tramarin, Ponziana V Dr. Franjo Delak ZDRAVNIK V BARKOVLJAH, UL BONAFATA 9. sprejema od 11-13 ure, tel. 29-582r v ROJANU sprejema v Rojanakl ul. št. 2-1. od 3-5 ure. Preden se odločite za nakup KRZNA obiščite TVRDKO kj t-..di kupuje kože liste, kun zlatic, kun boNc tn dihurjev TRST ULICA DELLE TORRL 2 TRST ciaR»Lt» SOMBAV b«hpf>n NA MEJI DVEH DIPLOMATSKIH LET: MEDNARODNI ODNOSAJI Težišče vsega mednarodno političnega dogajanja v pravkar preteklem letu je bilo vsekakor pripravljanje mirovnih pogodb z bivšimi sovražnimi državami, pro-j ces, ki ga napredne sile vsega / sveta občutijo kot borbo za pra- I vičen in demokratičen mir. Prav zaradi ostrine, ki jo Je zavzela ta borba zaradi tega, ker je bilo vprašanje demokratičnega reševanja nerešenih vprašanj, ki Jih je zapusti.a v o. na, post.ivlje-. ho tako odločno, ker se Je za- vest narodov toliko izbistrila, da Umejo dobro razlikovati med v abstraknost prenesenimi frazami o «miru», ki nosijo le preoesto Pp,'at farizejstva in med svojimi dejanskimi potrebami in interesi, *•! Jim jih mora zajamčiti rasni-®hi mir, da, v prvi vrsti zaradi te-Ba le ta pot do miru za nekatere ®ožgane tako »neobičajno« dol-Sa m težavna, da vzbuja dvome bojazen, čes pravi mir je v današnjih okoliščinah utopija. Na podlagi razlogov, ki izhajajo po naravni logiki iz sedanjega svetovnega položaja in njegovih osnovnih značilnosti, lahko s Polno upravičenostjo trdimo, da je tako mišljenje ne le zmotno, htarveč tudi nevarno, ker predstavlja del posebne propagande, ker pomeni najugodnejša tla, kjer klije seme vojnih hujskačev. Nihče pa ne oporeka, da takšnega «miru», kot si ga žele oni, ki ta modrovanja razširjajo, ne bo vec in ne more več biti, kajti položaj v svetu se je prav v zadnjem času, med vojno in po voj-hi, bistveno spremenil ih ne po-zna več poti nazaj. V čem je ta velika sprememba? Napredne demokratične sile Po vsem svetu so se danes toliko okrepile, da postavljajo, danes Prvič v zgodovini vprašanje pravičnega miru, vprašanje demokratičnega reševanja mednarodnih problemov. Prvič Je Sovjetska zveza stopila v mednarodno življenje kot čini-telj prvega reda, mimo katerega Po eni strani v vseh količkaj, Važn.h vprašanjih ni več mogo-* iti, in ki po drugi strani predstavlja najmočnejši steber svetovne demokracije. Dosledno demokratična in s tem proti imperialistična politika SZ ter silni Porast njenega vpliva v svetovni Politiki je prvi in poglavitni razlog za ustvarjanje povsem nove-Sa, doslej neznanega mednarodnega položaja. Drugič se Je druga svetovna Vojna končala kot osvobodilna vojna, kot borba za demokrati-^cijo sveta. Zaključila .se Je z veliko zmago osvobodilnih in demokratičnih gibanj, ki so zrasla v borbi proti nacifašističnemu imperializmu in zmagala v sterilnih vzhodno evropskih državah z vzpostavitvijo ljudskih, dosledno demokratičnih državnih tgradb, ki se v povojni dobi čedalje bolj utrjujejo. Tretjič so se v borbi proti na-rifaš zmu okrepila demokratična 8'banja po drugih državah; da-hes predstavljajo silo, s katero Je treba računati in ki se prav zaradi razstoče zavednosti ljudskih množic vsega sveta vedno bolj krepi. Četrtič' je vojna prebudila tla-t čeno zavest kolonijalnih narodov, ti vojni raste spričo dosledne borbe naprednih držav s SZ na čelu za demokracijo, za dejansko narodnostno in socialno enakopravnost. Zaradi vsega tega je danes prvič mogoče postavljati vprašanje demokratičnega miru in voditi veliko borbo za demokracijo pro-. ti imperializmu, drugič pa je postala demokratična borba.lla teh temeljih vse trdnejša in močnejša Danes zavzemajo torej mirovna pogajanja povsem nov, na borbi za demokracijo proti reakcionarnemu imperializmu temelječ značaj. Dosedanjo prakso mirovnih Pogodb, ki so pomenile dejanKko razdelitev v imperialistični vojni nasprotniku — prav tako mpe-'} rtalisticnemu — ugrabljenega dplena med zmagovalce. Je zame. finjala borba med poskusi nadaljevanja take prakse in med demokratičnim hotenjem narodov. To pa o težnje gospodarski položaj imperialističnih držav, ki jim je doslej obogatitev z impe-riallsričrum plenom dajala oddiha pred kroničnimi gospodarskimi krizami, ki so jih vnovič pehale v vojno za ponovno razdelitev plena. Današnji položa torej v veliki meri hromi imperializem v dosedanjih gospoda:-skih pozicijah in ogroža zarad ekspanzionistične nujnosti imperializma njegovo gospodarske bodočnost, s tem pa v daljši perspektivi sam njegov obstoj. V tem leži razlaga za obupne poskuse gospodarskega razmaha na tačun drugih narodov, ki so sc kazali v vsem poteku mirovnih Pogajanj (romunski petrolej, gospodarsko zasuJn trnje Italije itd.), p,t tudi t/.vrn njih na polju, kj <$ak& obdelave prihodnje V NOVEM CASU leto. To sta predvsem Nemčija in Japonska. Ker predvideva diplomatski načrt za letos kot osrednjo točko mirovni pogodb z Nemčijo in Japonsko, se bo težišče medna od-ne borbe preneslo vsekakor prt rišem na Nemčijo, ki bi naj kot se je zgodilo po prvi sveto.m vojni, predstavljala glavno vsebino imperialističnega plena. Glede razdelitve tega plena pa obstoje razlike med imperialističnimi velesilami, ker zadeva ta problem njihove bitne interese in ker se ti interesi križajo. To so načrti, porojeni iz nujnosti gospodarskega položaja imperialist ično-kap i t alističnih ve le-sil; tak položaj se je v preteklosti zaključil s kompromisom med posameznimi tekmeci, iti pa je bil vendarle v bistvu imperialistično diktiranje miru. Danes imperialistični diktat v tej ali oni obliki zaradi spremenjenih mednarodnih odnosov ni več mogoč, o čemer jasno priča ves dosedanji potek mirovnih pogajanj, ki kaže neuspeh vseh poskusov vsiljevanja imperialistične volje drugim, bodisi v obliki neposrednega pritiska, bodisi v obliki zakulisnih spletk, bodisi s številčnim preglasovanjem, bodisi kakor koli drugače. Načelo sporazumnega rešev*. nja mednarodnih vprašanj Je, kot kaže Vsakdanja praksa, edina pot do miru, ki naj zagotovi v sedanjem položaju in v skladu s sedanjim razmerjem sil mogoči maksimum demokracije. Jasno Je, da odražajo vsi taki spora- zumni sklepi dejansko razmerje sil, da so doseženi na podlagi koncesij z ene m-druge strani. Očitno je pa tudi, da ohranjajo ti sklepi prav zaradi moči in dosledne borbe demokratičnega sveta vse one demokratične prvine, brez katerih bi mirovne pogodbe pomenile povratek v čas imperialističnih diktatov. Ce je torej potek mirovnih pogajanj počasen in zvezan z ostro borbo, je to posledica bistvenih sprememb v mednarodnem življenju, je to posledica tega, da postavljajo svetovne demokratične sile prvič v zgodovini vprašanje pravičnega miru, da prvič pred mednarodnimi forumom so-odločujoče in odločno pribijajo mneHoTUi tič na EOPOLITIKA Geopolitika je beseda, ki so jo iznafti Nemoi; z njo so hoteli prikazati pj j-zanost zemljepsa in politike, v resnici pa jim je sluzila kot krinka za njihove imperialistične načrte in podvige. Danes, ko je nemški imperializem potolčen, je sicer beseda (/geopolitika* redkejša, toda interesi, zaradi katerih so jo Nemci ustvarili, se venomer ponavljajo, čeprav z drugih strani. Zato je pogled na svetovni zemljevid kaj poučen. Kaže nam v glavnih obris'h razdelitev kolonialnih področij, kaže nam tudi, kje se tlačena ljudstva na teh ozemljih prebujajo in pričenjajo ah vodijo borbo za osvoboditev. Nadalje vidimo glavna prometna pota in povsod ob njih stražarje imperializma — vojaška in pomorska oporišča. Drugi zemljevid nam kaže nekaj več podrobnosti; tu vidimo ameriške načrte na Pacifiku, ki jih deloma te uresničujejo. Gre za utrjevanje dosedanjih postojank in za bivšo japonsko posest, k» jo je predsednik Truman sicer «pripravljen prepustiti* OZN — vendar pod pogojem, da bodo izključno ZDA kontrolirale ozemlje, obdajajoče vode m zračni prostor. Tretja slika kaže csrSno lilo britanskega imperija» — pot v Indijo, ki je posebno zanimiva v Sredozemlju, prav vsa nam pa kale, kakšni ekspanzlonistični načrti se skrivajo za pretvezo evarnosti življenjske poti imperija*. Zanimivo je, da se tudi tukaj vedno bolj čuti Angležem sioer neljubi ameriški pritisk. M ARI&n * F\V -WAVfE a havaia A maršalski OTOKI k PETROLEJSKI VRELCI BRITANSKA POSEST ALI » OKUPACIJA <2 / /z .KAIKUT* CEV10N • Zadnji zemljevid nam nekoliko od bliže predoči najzanimivejSi del te *življenjske poti*, ki posebno na tem mestu občutno smrdi — po petroleju. V Iranu se je vgnezdda anglo-iranska petrolejska družba, ki hočt skupno z drugimi Je več — tudi petrolejske vrelce v severnem Iranu, tik ob meji Sovjetske zveze. Drugo petrolejsko središče je pri Mo-sulu v Iraku; od tod teče petrolej po cevovodu preko Transjordanije, ki ji je Anglija podarila ^neodvisnost*, do Palestine, ki se no more pomtr ti, da lahko ciinvcr angleških vojakov čuva dragocene petrolejske cevi. Viri nafte na tem področju so skoraj neizčrpni, medtem ko se vreloi v ZDA, ki dajejg zdaj 62% svetovne proizvodnje, bližajo h konou. Zato Ima la prale! za imperializem In njegovo geopolitiko lukflno važnost. Slovenska glasba v letu 1946 svojo zahtevo po pozitivnem, demokratičnem reševanju mednarodnih vprašanj. Ne smemo se sicer predajati iluzijam: če dokazuje ostrina in težavnost borbe za mir po eni strani naraščajočo moč naprednih demokratičnih sil, je po drugi strani dokaz, da sta reakcija in imperializem še močna, da bi sodil napak, kdor bi ju podce- j nejval. • Pravilno vrednotenje položaja 1 je vzrok optimizma demokratič- ! nih množic, kajti uspehi demo- S kratične borbe so tako neizpod- j bitni, da priznavajo njih veličino | celo taki, ki jim gre to prizna- ; nje le težka iz ust. Bistvena preobrazba mednarodnih odnošajev zaradi vedno odločnejšega poseganja naprednih sil v svetovno dogajanje, dosedanji uspeh in zmaga demokracije — vse to nam daje polno pravico, da gledamo vedro v bodočnost, v leto, ki Je pred nami. Centralno poslopje ljubljanskega vseučilišča na Kongresnem trgu Po osvoboditvi je začela vzpo- t edno z vsemi ostalimi delovnimi j področji tudi slovenska glasba hoditi nove poti, ki jih vodi po eni 1 strani stremljenje, da bi se glas- j bena umetnost čimbolj populari- : :irala in razširila med slovenske iroke množice, po drugi strani pa potreba po dvigu glasbene izobrazbe ten množic, ki bi se s tem j lahko uspešnejše udeleževale glabenega življenja. Začetek tega novega razvoja pada se v bodo prvih osmih mesecev po osvoboditvi, pri čemer ne smemo pozabiti ogromnega pionirskega dela, ki je bilo na tem polju storjeno v brigadah ter na osvobojenih ozemljih se v času narodno osvobodilne borbe, zlasti o njenih dveh poslednji letih, še uspešneje in načrtneje kot v teh dveh razdobjih pa je potekajo slovensko glasbeno življenje v letu 1046, v velikem letu obnove in utrjevanja pridobitev osvobodilne borbe. 4ComC£hti in opzhe. Poustvarjalno se je slovenska glasba izživljala na razne načine: Slovenska knjiga o L1946. Knjižna žetev na področju ljudske republike Slovenije je bila v l. 191,6. pestra in bogata. V politični ter ideološki književnosti domačega izvora gre prvo mesto zbirki Kardeljevih člankov z naslovom «Pot nove Jugoslavije*. To je nekakšen brevir smernic našega sodobnega aktivista, saj je v knjigi orisana borba za novo. Jugoslavijo, pa tudi nova država, kakršno nam je prineslo osvobojenje. Izšla je nadalje Leninova <(Velika pobuda*, Fr. Engelsa «Feuerbach in konec klasične nemške filozofije*, ^Zgodovina Vsezvezne komunistične partije*, itd. Domača pripovedna dela Leposlovje se je obogatilo s kepico prav zanimivih pripovednih del. Ferdo Godina je objavil roman cBele tulpike* s problematiko življenja prekmurskega ka•-plana. Ant. Ingolič je izdal zbirko novel «Pred sončnim vzhodom*, Miško Kranjeo ((Tihožitja in pejsaže*, BS novel iz trpljenja slovenskega ljudstva v minuli vojni. Prt «Sl. Malici» je izšel Ingoličev roman «Matevi Visočnik*, ki bi bil moral iziti že l. luži, a so ga dogodki zaradi okupacije zadržali. Najobsežnejša leposlovna knjiga l. 191)6 pa je Prežihovega Voranca zajeten roman «Jamnica». Prikazuje bitje In žitje koroške vasi s konflikti med gruntarji in bajtarji, težaki, drvarji, malomeščani ter industrijskimi mogotci. Zgodba kolektivne usode borbe za zemljo. Izpod peresa. Stanka Gajnkarja je «Noe-tova barka*, povest iz profesorskega stanovskega okolja, obrav-r.avajoča snov izza predvojne dobe. Alojz Kraigher je izdal «No-vele*, izbor svoje proze v zadnjih desetletjih. Močna m za pisatelja značilna knjiga. Tudi Meško je natisnil svoje oNovele* pri Mohorjevi družbi v Celju. Miško Kranjec je objavil še roman «Pesem g or d*, ki se odigrava o planinskem svetu in riše z romantičnimi potezami dogodke v času med zadnjo vojno. Glavni junak■ so kurirji partizanske vojske. Med sodobnimi prozaisti je po številu in nakladi na prvem mestu Prežihov Voranc. Od njega so izšla v ponatisu razna dela: njegova najboljša knjiga, zbirka novel ^Samorastniki» (v množični izdaji Prešernove knjižnice), roman cPožganica*, ki opisuje dobo nesrečnega koroškega plebiscita po prvi svetovni vojni, ter potopisni zbirki cOd Kotelj dc Belih vod* in aBorba na tujih tleh*. Z naslovom «Besede iz naše borbe* je izšel izbor leposlovne proze iz let nar. osvobodilne borbe. Ponastisnjen je bil «Slov. zbornik» za l. 191,2, Juš Kozak je uredil «Slov. zbornik» za l. 191,5, nekakšen vzorec za osrednjo literarno revijo nNovi svet*. Ciril Kosmač je napisal zbirko črtic eSreča in krtih*, Iv. Potrč pa knjigo «Kočarji in druge povesti*. Motive z Raba je v feljtonistič-ni obliki podala Milena Moho-ričeva. Tudi drama ni bila sirota. Izšel je Potrčev «Izdajalec*, Vito Zu-‘ pana <'Rojstvo v nevihti*, istega pisatelja «Punt» in «Trj zaostale ure* ter Klopčičeva «Mati*. Od Mateja Bora so izšli tRaztrgan-ci* in «Težfca ura*, od St. Cajn-karja drama «Za svobodo*. Fr. Lipah je ponatisnil svoj «Glavni dobitek*, Ferdo Kozak štiridejan-ko ''Vola Grantova*, od Cankarjevih dram je izšel v zbirki gledaliških iger «Kralj na Betajnovi*. V Trstu je izšla Mire Pu-oove štiridejanka *Svet brez sovraštva*. Prevod! iz rušč*ne Med prevodi razumljivo prevladujejo stvari iz ruske književnosti. Izšel je L. N. Tolstoja roman «Ana Korenina* v prevodu, oz. ponatisu Vlad. Levstika. Isti prevajalec je oskrbel trudi prevod razširjenega romana N. Ostrovskega Srečno in veselo novo leto Seli svojim gostom Lojze Kobal G sinovi gostilna z izbranimi vini IDRIJA Veselo in zadovoljno novo leto želi svojvm odjemalcem MAJNIK FANI trgovina z usnjem in pisarniškim potrebščinami IDRIJA Srečno in veselo novo leto želi KOTEL D1D1Č IDRIJA l 1 k Srečno in veselo novo leto želi papirnica BEVK IDRIJA k Srečno in veselo novo leto želi svojim gostom in prijateljem MITI)IVI METLIKA . . bar BAZOVICA 94 k. Srečno in veselo novo leto Zeli svojim oenj. odjemalcem KERSeVANI PAVEL manufaktuma trgovina IDRIJA R Veselo in srečno novo leto želi svojim gostom In prijateljem Jagnrfi ik Alojz gostilna «Pou rančem* IL. BISTRICA St Srečno in veselo' novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem SENICA trgovina z jestvinami KATINARA Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem in in prijateljem ClITlE VILKO industrija k raškega mannorja SOVODNJA OB SOCI Srečno in zadovoljno novo leto želi cenj. odjemalcem in prijateljem TAVČAR KAREL trgovina z jestvinami POSTOJNA